127. številka. Ljubljana, v torek 6. junija XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za iTstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa Be po 10 kr. na mesec, po <>0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Obrekovalec svojega naroda. Šindor Gjalski je v krasnem svojem romanu ,Oavitu" opisni celo galerijo poštenih in nepoštenih Madjaronov starega kroja in mej njimi tudi nekega advokata Dumića, Cigar izprijeni potomec je Zagrebški advokat Nikolaj Czernkovich, jeden nositeljev Bedanjega sistema v Hrvatski, tip častihlepnega nečimernika, kateremu ni sveta nobena stvar, niti poštenje nasprotnikovo. Motni valovi sedanjega siBtema v trojedni kraljevini io spravili na površino javnega življenja obilo političnih katilinarcev in kolikor bolj je kdo predrzen, kolikor bolj zaničuje in sramoti svoj jezik, svojo domovino in njene starodavne pravice, toliko laglje pride do časti, do veljave in do svetnega imetja. Mej temi elementi igra veliko ulogo Nikolaj Czernkovich, jeden najintraoBigeutnejših io najmanj simpatičnih Madjaronov, mož brez daru, toda predrzen, izzivajoč in perfiden. To je zopet dokazal v ogerski delegaci|i z govorom, kateri izkoriščajo Bedaj nasprotniki naroda hrvatskega in ki je že zategadelj vreden, da mu odkažemo nekoliko prostora. Czernkovich se je odločno izrekel zoper hrvatsko državno pravo, češ da je to puhla fraza, katera ima namen, narod zapeljati in nahujskati, dasi ni mogel utajiti, da se zjedinjen in združen narod laglje razvija, nego razcepljen in razkosan. Toda Cz^rnkovichu ni na tem, da se narod razvija, ampak le na tem, da ostaueta HrvatBka in Slavonija integrujoč del Madjarske. Na polna usta je izpovedal, da ne pozna drugega hrvatskega državnega prava, nego ugersl:o-hrvatsko nagodbo, s katero so je državnopravno razmerje mej Ogersko in Hrvatsko definitivno uredilo. Czernkovich niti ne priznava, da sta Ogerska in Hrvateka kot jedaaho pravna dela dogovorila nagodbo, ampak sodi, da je Ogerska veleduflno dala HrvatRki neko avtonomijo. Iz tega pa sledi, da ji* državno pravo hrvatsko, o katerem je že bilo govora v delegacijah, le prazna in vrh tega še nemoralna iraza. Ta prvi del svojega govora zaključit je Czernkovich s slovesnim protestom zoper to, da bi se hrvatsko vpraSanje — katerega po Czernkoviehevem mnenji niti ni — razvilo v avcjtriiski delegaciji, knkor se je to že lani zgodilo. LISTEK. „Perpetuum mobile". (Izvirna humoreska, spisal I. Z.) Konec.) II. V bližnji vasi B . . . živelo je brhko dekle, čednrga obrazu in zaljubljeuo v pol sveta. Klicali so jo za Aniko. V njo sta se mej drugimi zagledala tudi Klopčič in Msgister, oba udovca. Da sta si tudi v ljubezni tekmeca, ni nista niti sanjala. Res je slučuj nanese!, da sta se srečala prvi od Anike gredoč, drugi pa k njej, vender oba sta smatrala to le za golt sIučbj. In tako sta hodila, prvi gori, drugi doli ter zatrjevala Aoiki zvestobo, ki ne bo jenjala preje, kakor da začne voda v hrib teči in Suva nazaj. Da pa Anika ni marala nobenega naših starcev, kakor ju je nazivala, umevno je samo po sebi. Skušala je torej izuebiti se ju kar naihitreje. V to svrho določi gotov dau. Kdor bo do tistega dne do-gotovil svoj stroj, onemu naj zašije jasno solnce na zakonskem obzorji. Drugi del Czernkovichevega govora je bil po* Bvečen Bumničenju. Naglašal je, da so boritelji za hrvatsko državno pravo vsi tudi nasprotniki mej našo monarhijo io drugimi državami obstoječih zvez, ob jednem pa goreči prijatelji vBeh tistih držav, katere napram Avstro Ogerski ne goje prijateljskih čutil. V dokaz je omenil teh krogov sodbo o bolgarskih homatijah, znano brzojavko, katero je svoj r-an poslal škof Strossmaver v Kijev, le-tega velikega cerkvenega dostojanstvenika pismo o petin-dvajsetletnici Slavjanskega blagotvoriteljnega obšče-stva in splošno veselje, nastalo baje v teh krogih o slavnostih v Kronstadtu. To je bil Czernkovichu uzrok, da je mogel — ne navajajoč nikakih dokazov — trditi, da se z vnanjo politiko nezadovoljni hrvatski krogi opirajo na pomoč iz Vatikana in iz — Kijeva, in povod, da je odklonil VBako solidarnost a temi elementi, ker je njih postopanja baje nekorektno in glede* na državne interese skoro nelojalno. To prazno modrovanje Czernkovichevo ne bilo bi nam potisnilo peresa v roke, da nismo že davno želeli predstaviti svojim čitateljem kakega uzornega madjarona. Po Czernkovichu je lahko Bodili, na kakem ni\6 u stoji vladna Btranka v Hrvatski in s kakimi elementi se je boriti združeni opoziciji Czernkovich bo je predstavil članom delegacij-skega odBeka kot Hrvat in govoril v imeni hrvatskega uaroda. Da ima ta človek še kako iskro političnega poštenja, priznal bi bil, da je ljut nasprotnik hrvatskega jezika, hrvatskih kulturnih zavodov, hrvatskega narodnega napredka , da je pristen Madjaron, in da ga ni zavednega Hrvata, kateri bi njemu hotel v roko seči. Da zmutra Czernkovich hrvatsko državno pravo za puhlo frazo, to še ni nikak dokaz, tem manj, ker je v njegovi stranki več takih mož, ki so svoj čas iz prepričauja zagovarjali državno pravo in je pozueja zatajili iz egoističnih razlogov. Hrvatsko državno pravo, kakor je zagovarja dični Ante Starčevič, ni fikcija, ampak juridičuo nedvoumna stvar, katere ne moro ugonobiti jeden Czernkovich, dokler se zanjo unema narod hrvatski. Da pa je Czernkovich nasprotnik združenja treh hrvatskih dežel, je samo logično, ker se kot sovražnik naroda In da bi ju videli, Klopčiča in Magistra, kako Bta tičala v svojih kolibicah, ugibala, rezljala, se-stavljala in razbijala late dni pred določenim obrokom! * Bliža se UBod.nl dan. Nebo zjutraj jasuo in znik prozoren ko ribje oko stemui ue proti polu-dnevu. Nastane vihar in dež se ulije v debelih curkih. Klopčič in Mag>stor pa se potita in zmajata z glavo nad slabim vremenom, ki nič dobr- ga ne more pomeniti. Popoludne se nekoliko iz vedri in solnce razpudi zopet obema grozeče in obupne misli. „Kuj neki danes čas tako hitro poteka, Se pol ure in treba bo oditi," tarna Klopčič, ko se nikakor ne more domisliti one malenkosti, ki šo nedostaje njegovemu stroju. Čas pa hiti dalje in zadnje pol ure izgine v neizmernem morji preteklosti; perpetuum mobile pa plava po vodi in Klopčič gleda roilotožno za njim, kakor bi hotel reči: „Vidiš dekle, pri tebi se je že zdavna Sava obrnila, pri meni se pa sedaj obrača. Je Že božja volja, da nisem za te namenjen." Vse lepše gre Magistru delo izpod rok. Kar ves iz sebe je, ko vidi, kako se novi stroj njegove domišljije pretvarja v istinitost. Samo še namazati in njegovih idejalov ne more potezati za ojačenje njegovo. Czernkovich je morda slutit, da s svojimi robatimi izvajanji ni ovrgel državno-pravnega vprašanja, io da bi svoj govor a čim zabelil, napadel je hrvatsko opozicijo in neposredno vse njeue somišljenike in podpornike ter je sumničil, da delujejo zoper državne interese, da ae naslanjajo na podporo iz Vatikana io iz Kijeva. Taka sumničenja so tako po ceni, da jih bo hrvatska opozicija prav lahko prenašala, tembolj ker jih je izrekel jeden Czernkovich. Czernkovicheva obsodba hrvatskega državnega prava in postopanja hrvatske opozicije oziroma cis-litvanskih Hrvatov fruktificirajo sedaj naši narodni Bovragi in Czernkovich jim je dal Se posebno orožje v roke s tem, da je rekel, da govori v imeni naroda hrvatskega. Tega ni bil Nikolaj Czernkovich opravičen trditi. Kdor se količkaj zanima za dogodbe v Hrvatski, ta v 6. s kakimi sredstvi Be deluje pri volitvah, pri katerih skoro nikdar ne obvelja pravo narodovo mnenje. Da bi bil hotel Czernkovich go-govoriti resnico, moral bi bil reči, da bo on in tovariši njegovi izvoljenci hrvatskih — pandurjev. Pomen Czernkovichevega govora leži v tem, da je ž njim preciziran program hrvatskih madjaronov in hrvatske vlade. Ta dva faktorja bi rada naredila iz trojedne kraljevine madjarske komitate iu v to svrho se borita zoper razširjenje hrvatskega ozemlja, zoper neodvisnost in samostalnost dežele in za zmanjšanje avtonomije, zoper kulturni razvoj na nam I ni podlsgi. Da se je proti takim nnmeram dvignil ves narod, kolikor ga je zavednega in neodvisnega, je samo naravno in za to gojimo tudi mi simpatije za brvatsko opozicijo, dobro vedoč, da so madjarnni tudi naši sovražniki. Politični razgled. Notrftnfe dežele. V Ljubljani, 6. junija. Delegaciji* V avstrijske delegacije proračunskem odseku razpravljalo Be je včeraj o j>roračuuu mini-sterstva unanjih rečij. Poročevalec Dumba začel je ga treba, da bo lože tekel. Ko je tudi to storjeno, skoči v bližnjo gostilno, da se po tiudapolnem delu pokrepfa in pripravi za pot k nevesti. „Vender te bom ugnal, trdovratno dekle,u misli si, veselo korakajoč k Aniki s svetovnim odrešenikora strojev na rum i. + * * Anikin brat Matevž, precej visoko vzraščen in zelo prikupljiv človek, strgal je tisti popoldan sosedovemu blupcu Aožetu strnišče z obraza, kažoČ se spretuega bnvca. Nadomeščal je namreč Matevž nekakega vaškega brivca. Svoj brivski salon imel je tam nekje v hlevu, odprt samo na soboto večer iu nedeljo zjutraj. Opomniti mi jo le še to, da je uporabljal mesto mila vojaški tobak. Kadil ga pa ni, le polna usta ga jo imel veduo. Hlapec Anža veljal je pri vaščanih za ne preveč prebrisanega in nadarjenega človeka, in zato je umevno, da je debelo gledal v Matevža, ki mu je pravil resnične iu neresnične dogodbice. „Kaj misliš, ljudje so pa daues res tako premeteni, du bi Se po zraku kmalu letali," oglasi se Matevž. „Beži no beži," začudi se Anže. „Kaj ne ješ Be tega, kako je pred več leti Tristoletnica zmage pri Sisku J li«' 22. Ju ni I a IS«>:*. V kratkem izide „Kranjska slavnostna koračnica". Povodom tristoletnice zmage pri Sisku za vojaški orkester in glasovir zložd in domačemu c. in kr. pešpolku lcm. baron Kuhn št. 17. poklonil Anton Forster. Op. 53. Goapod Joiei Len če, hišni posestnik itd. v Ljubljani, je podaril za veselico Podturnom dne 22. junija pet veder vina. Goapod Fr. Ks. Slatnar, pekovski mojster v Ljubljani, je podaril za šolsko veselico 5O0 iemelj. Razne vesti. * (Slovanska ideja v Poljakih.) Kako hitro se širi slovanska ideja mej Poljaki, svedoči to, da je Krakovski „Sokol", jedno najstarejših sokolskih društev poljskih, premenil svo|e ime v — .telovadno društvo". * (Koburžan v Dubrovniku.) Pariški list „Libe rt d" javlja, da je bil Koburžan, prišedši na svojem ženitovanjskem potovanju v Dubrovnik, tam vzprejet z glasnimi klici: „Slava Panici in M -larovu." Ko je hotel obiskati pravoslavno cerkev, mu je niso odprli, će?, da na tem svetem kraju ni mesta za moža, ki se koplje v slovanski krvi. * (Hiša v zraku.) Na razstavi v Antvver-penu videti bo hišo, katera bo plavala v zraku. Na Črte je napravil ruski inzener Tobianakv. H*ša bo stala na podlogi, narejeni iz bambusa, jekla in aluminija, v zraku pa ju bodo držali baloni in sicer 5O0 mPtrov nad zemljo. Da bi veter ne odnesel te hifip., privezana bo na močno vrv Dva majhna balona vozila bodeta radovedneže z zemlje v to hišo, v kateri bo nameščena lukaurijozna restavracija. Ker se plin iz balonov neprestano gubi, naredila se bo posebna priprava za njega nadomeščanje. Pa naj kdo reče, da fio-de-si&clovci ne stvarjajo čudežev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 5. junija. V II. razredu zmagali progres ovci z nad dvetretinsko večino. Dobrlaves -r>. junija. Ker so nam prepovedali zaželjeno veselje, videti vrle Sokole iz Ljubljane in poslušati njih lepo ubrane glasove, smo danes osnovali prvo koroško slovensko pevsko društ v o BGorotanB v S m i h e 1 u. PliDerk 5. junija. Slava Ljubljanskemu Sokolu ! Naš odgovor na izostali izlet je ustanovitev pevskega društva , Gorotan" v Sinihelu. Pulj 6, junija. Nadvojvoda Raj ne r prišel sem na inspiriranje. Dunaj 5. junija. V avstrijske delegacijo odseku za vnanje reči pojasnil Kalnokv vnanjo politiko blizu tako, kakor v dotičnom odseku ogerske delegacije. Na predlog delegata Suessa je odsek jednoglasno odobril politiko Kalnokvjevo in izrekši ministru zaupanje vzpre-jel proračun ininisterstva vnanjih reči j. London 5. junija. Glede* na Kalnokvjev ekspoze" pravi „Standard", da je nekaj čisto novega slišati tako avtoriteto trditi, da bo potreba velikih vojaških oboroževanj sčasoma prenehala. Ta sodba se najbrž snuje na mirovne tendenco inozemstva. Listnica uredništva. Gosp. „Su 1 ver e i n »k iM v (»rade i: VeJe darilo z* pobornicu v Z ii li n m c i odpošljemo prilično m dotiČOO meato Hvala j Umrli so v LJubljani: 31. maja: Jožefa Herman, gostija, 64 let, Kravja dolina it. 11, kron. katar v črevih. 1. junija: Franc Ogrizek, dninar, 30 let, Kravja dolina 6t. 11, necrotia. 2. juniju: Marija Tronkel, delavčeva žena, 73 let, Opekarska cesta it. 15, marasmus senilis. — Matija \Vol-iiank, delavec, 18 let, Poljanski nasip st. 50, tubercalodis pulm. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo, Mo-krina v mm. m a s ••—i eo 7. zjntraj 2. popol. 9.zvečer 787*9 7273 t.t. 7311 mm 11 4° C si. zah. dež. 15 2° C si. jzh.! dež. 13V C Isl. zah.j obl. 12 2()ram dežja. •c '5 0 »•—1 1 ** 7. zjntraj 2. popol. 9.zvečer 7335 um. 734 0 mm. 786*5 mm. I2-2#C 22 2° C 15 8° C brezv. s), szh. si. zah. megla d. jas. obl. 00'OIm. dežja. pod noruiHloiu. ZEDvLnstjsfest borza dno 5 junija t. 1. včeraj gld. 9840 , 9825 . H7-30 • 9«,4'i „ 987— „ 342-50 „ 123 20 ' 980 585 n 60-22'/, ja t. I. danes gld. 98-30 9815 , 11730 „ 96-50 „ 998--„ 344-25 , 12310 l 9'78 ■ 6-84 » 6012 Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 4°/0 kronska renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... Lordon ....... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini..... NemSke marke .... D.e 3 4B/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . 193 , 2S „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 116 „ 16 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... — „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 , 75 , Zemlj. obč. avstr. 47t°/i> zlati zast. listi. . 122 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 1^6 , 50 n Rudoltbve srečke po 10 gld...... 23 , 50 „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 151 , 75 „ Tramway-di-u5t. velj. 170 gld. a. v..... 266 „ — B lun Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Be je Bogu dopadlo, našo preljubo soprogo, odnosno mater, gospo Nežo Dimnik Srakar danes ob 11. uri zvečer, v 38. letu njene dobe, večkrat previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi a mučni bolezni k «ehi poklicati. Pogrebni sprevod predrage ranjce bodo v torek, dne 6. junija, ob 3. uri popoludne od hiše žalosti v Jaršah št. 6 na pokopališču k sv. Kr. I tora. Svete zadušile maSe se bodo brale v župni cerkvi bv. Petra v Ljubljani. Preblago ranjco priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. (599) V JarSah ob Savi, dno 3. jujija 1893. Miline I Dimnik, poaestn.k, soprog. — Martin, IraiidnUa, Josip, *fllhttel9 otroci. Spreten prodajalec aii prodajalka ■o takoj viprejme v prodajalnloo z meianlm blagom. M Uiubtktnrisfi imajo prednost. — Ponudbo hh upravniAi VO lega lista pod it. 48. (592 — 2) Cjr. Blavnn^ ravnateljstvo^ avstr. M. jeteic. Izvod iz voznega reda ■vel/a-van-egr«. od. 3.. j-va.aa.lja, 1693. NaBtopno omen jeni prihajalni in odhajalo i časi označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod lz iyubijano (jnž. kol.). Ob 12. url OS minut po noči osebni vlak v Trbiž. Ponr-talii-I. Beljak, Celivec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Sel/.r na I v Aussee, Nebi, Gmunden, Solnograd, Lend-Gantein, Zeli ain See, Inomost, Bregenz, Ztlrich, Gtmf, Pariz, Šteyr, Line. Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Francov e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pnn-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeato, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Auaaee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ain See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url SO minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludue osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Itiomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod, v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solno-grada, Linca, Steyra, Iicbla, Gmundena. Ischla, Ausseea, Pariza, (Jenta, Zilricha, Bregeu/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Meljaka, Celovca, Franzuna-feste, Trhiža. Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Draidati, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Sgra, Afarijinib varov, Plznja, Budojevie, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegft, beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tihiia. Ob 9. Url 27 minut zvečer osebni vUk z Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik. 0. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. u IO „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol). Ob 6. url 61 minut zjutraj i« Kamnika. „ 11. „ 15 n dopoludne iz Kamnika. „ 0. n 20 „ zvečer \i Kamnika. ,, 0. || 66 m zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropBki čas je krajnom u časti v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—119) Prodaja hiše. H'ša z vrtom, kletom in hlevom blizu Hra-detzly jevega mostu v Ljubljani, prikladna za vsako trgovino, se proda. — Več ae izve pri gospodu 89—8) 'Mm'"""'"'' 11^,-jijjupjm.i.jjk.ii .LtgnarmtvTir I II Zobni zdravnik SCHWEIGER Btatiujo (47—22) v hodili Malic.'* II. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje, vsak dan od 9.—12. uro dopoludne iu od 2.—5. uiv popoludne. Ob nedeljah in pra/.nikib od '/,10.— ljt\. uro. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Pozor! Gospodje mesarji tukaj in na deželi! PoilimaiHc kupuje vedno surovi loj V VBaki množini ter ga plačuje po najvišji ceni. Natančneje zaradi cene uaznanja na vprašanja točno pismeno ali ustno. _ ^ Pavel Seemann («00—1) tovarna mila. 000000000000» Za c. \i Kape k uniformi © pristno zlato vrvic o komad no 3 g-lcU ponuja (598—1) J. S. BENEDIKT v Ljubljani, na Starem trgu. OOOOOPOPPOOOP Izdajatelj io odgovorni urednik: Jusi p No 11 i. Laitnioa in tisk .Narodne Tiskarne". 21 05 Nemci io ni bil ve do m a io dogovorno njib kandidat — in mi bomo skesanega srca preklicali svojo pomoto. Dokler pa tega ne Btori, oatauemo pri tem, kar smo pisali io ako je bil g. Globočoik dosedaj res tako uzoren narodnjak, tedaj je sedanje njegovo druženje z Nemci v tako važuj narodni zadevi le še — žaloatneje. Takega narodnega greha n« moremo odpustiti nikomur, naj bo IVter ali Pavel. l>;x mu«! — (Paberki iz „Slovenca".) Sinočna številka našega klerikalnega dnevnika prinaša v rubriki „Politični pregled" sledečo uprav sen-začno vest: „Katoliška dijaška društva imajo povsod dovolj ti peti od liberaluib dijakov. Te dni so tnie nemšku-uarodni dijaki se v Gradcu na javni ulici zaletavali v dva katoliška dijaka. Ker posleduja dva nista hotela mirno trpeti suvanja in sta celo ugovarjala, je jeden teh mladih liberalnih gospodov tako udard jednega po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik je konstatoval I ihko telesno poškodbo in stvar pride pred sodišče. Žileti bi pač bilo, da h * z vso odločnostjo takim surovostim naredi konec." To je tedaj tudi že politična zadeva, ako se stepe pet sladkega vinca polnih dijakov! Glede na take pojmove o politiki se ne bomo prav nič čudili, ako bo danes ali jutri prinesel naš duhoviti „Slovenee" v svojem „Političnom pregledu" n. pr sledečo vest: „Včeraj zlasala sta se za vodo prvošolec A., sin znanega radikalnega kolovodje, in diugošolec B, nečak našega občečiBlanega kanonika C Napadovalec bil je A., uahujdkau uajbrže po Btrupenem dopisu „Narodovem" o Dunajski „Danci". Kakor čujemo, imel bo ta brezvesten nipad posledice pred sodiščem. To je tudi sad naše radikalna politike." — Ker uvršča „Slovenee" take prevažne zadeve mej politične vesti, tedaj pač ni čuda, da morajo resnično politične veBti mej — inserate. Kdor ne veruje, vzame naj v roko siuočoega „Slovenca", v katerem bo našel mej plačanimi inse-rati doslovno sledečo notico : „Bolgarske razmere. Veliko narodno sobranje vzprejeio je jednoglasno predlagano premembo ustave. Ta jednoglasnust kažj, da so odstranieni politični razpori v deželi, da je premagana doba državno-pravuih vprašanj, da knez Ferdinand in vlada sta jednako priljuhliena v deželi. Ne murt se tajiti vpliv tega ugodnega razvoja Da vuanje stvari, in kakor se more sklepati iz razo h ruskih listov, bi bode rusko-bolgarsko nasprotje polagoma vblužilo. Poravnava teh uaaprotstuv SJ popolnoma vjerna z onim razvoem občnega evropskega položaja. M< mislimo, da se na pudingi teh ugodnih političnih VBpehov z vso močjo poprime uaioduo-gospodarskega delovanja, in nadejamo Be, da z jednako velikim vspehum." 2lJ0 1 Stvar je precej prozorna in najbrže bo v kratkem sledil temu inseratu drugi, v katerem bo tvnika «3cliwindelmayer et Opie. pouujala vernim naročnikom „Slovenčevim" glede" ,ua ugodni političui položaj v Đ »Igariji" nakup teh ali onih eksotičnih papirjev. Tako poBtojiujo pač Dunajski židovski li.sti, katere „Slovenee" tako rad nam očita, mej slovenskimi listi pa si je stekel „Slovenee" žalostno prvenstvo, da v plačanih inseratih prodaja svoje politično prepričanje. Denar je pač denar, še colo židovski je dober. Naše pomilovanje! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Stalna družb« v restavraciji „pri Llovdu" v Ljubljani izročila uam je 5 0 srebrnih kron. Pri tem daru udeležili so »e razuu navod u■ Htalno družbe še: goap, K. Počivavnik z 2 k., gospa I. Po-čivavnik « 4 k., gdč. Ivanka Bračič z 2 k. in g. 1. Bračič z 1 k., g. Hočevar iz Kranja z 1 k. Rodoljubi v Žužemberku 7 k r o u po g. V. Ćes-uiku. Darovali bo: gg. Frančiška Golob, France Golob, Viktor Cesuik, Ivan Kralj, France Kos, Ivan Cesnik, Josip Pečuik vsak po 1 k. V Ljubljani so darovali: g Dragutin Žagar, deželni blagajnik, 0 k.; g. F. Tr. 5 k.; g. lladoslav Kavčič, z'inlj. knjigovodja v pok., 2 k.; g. I. H, c. kr. poštui oficijal, 2 k.; po 1 k.: gg. Julij Hilbert, Heliodor D!ouhy, neimenovani, Ivan Nedelko, zasebni uraduik ; iz Brezovice 2 k., uamreč: g. Ivan Zupan, kapelan, in Josip Novak, učitelj, vsuk 1 k. Sku|>aj torej 74 kron, katere smo izročili vodstvu. Živili rodoljubni darovalci io darovalke in njih nasledniki I — (Za „Narodni dom v Ljubljani,) poslal je uredništvu našega lista g- Artur Gregorji, tajnik braniluega in posojilnega društva v P t u j i 4 krone. Od due 23. maja do danes vz-prejelo je uredništvo k r o n i n i h darov za „Narodni dom" skupaj 86 kron io 20 vin. katero vsoto smo izročili g. blagajniku. Ž veli vrli darovalci in darovalke in njih posnemovalci I — (Izjava.) Ob todobnih bogatih kroninih darovih iz vseh slovenskih pokrajin nam je določno nemogoče, koj »potoma objavljati imen ČČ. darovalk in darovalcev. A tudi te udvorljivostrje dolžnosti do blagosrčnih Slovencev opustili ne bomo ; ker sčasoma priobčimo vsa dotična čč. imena v onih rasni -kib, ki bodo volje tiskati teh naših precej obširnih kroninih zalival Toliko na vsestransko znanje. VodBtvo družbe sv. C rila in Metoda — (Zahvala.) 446*70 „prvih" kron te si. uredništvo „Slov Naroda" danes blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se uazna-čenemu Časniku od 1. do 5 t. m izročale in zna-movalu v številkah 125 in 126. Skupaj z zadnjič izkazanimi 287 k. je torej izročilo uredništvo „Slov, Naroda" 733 kron 70 vio., uabrauih od 17. maja do 5. junija. S prisrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabetežuje vodstvo ta tretji ruu vročeni časniški krouin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (.Matica Slovenska",) Društvemke opozarjamo še jedenkrat na XXVIII. redni veliki zbor „Matice Slovenske", ki bode jutri v sredo ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. — (Izlet pevskega zbora „Glasbene Matice") Pri včerajšnjem oznanilu pod tem naslovom se je piscu vrinila neljuba pomota, ki naj se blagovoli b tem popraviti. Pnpoludanski izlet pevskega zbora „Glasbene Matice" s posebnim vlakom v Kamnik ue bode v nedeljo 11. junija, kakor se je napačno pisalo, ampak v nedeljo 18 junija. — (Slavnoati v Šiški.) katero priredi prihodnjo nedeljo tamošnja podružnica družbe »v. Cirila in Metoda udeležila se bodo društva „S o k o l", „Slave c", in »Šišenska čitalnica" z zastavami. Narodna društva naj bi posnemala Šišensko podružnico, ter prirejala veselice na korist družbi, ki bode delala tim blagonosneje, čim zadost-neja sredstva bode imela na razpolngan je, — (Glas iz o b č i n s t v a.) Iz deželnega zbora poročil smo zvedeli, da je treba pri deželnem gledališči zidati shrambo za kulise, le povedalo se ni, kam bodo to kolibo postavili. A zdaj nam to poleg Luttermanovega drevoredi postavljeni uzorec jasno kaže. Odkritosrčno moramo reči, da nikdo ni pričakoval, da bo komu na misel prišlo, postaviti na ta prostor, mej gledališče iu drevored, tako kolibo, iu ni se čuditi, da vsakdo zabavlja in da se cujejo ostre besede. Kdor še ni videl te spake, naj si jo ogleda, preverjeni smo, da je mnogo tacib, ki niti ne verujejo, da bi se sploh moglo komu sanjati, na ta H-iauio neugodni prostor postaviti omenjeno shrambo. V drugih mestih je navada, da je ahramba za kulise napravljena v bližini, nikakor pa ne tik gledališča. Tako bi bilo tudi pri nas lahko. — (Pr ome nad u i koncerti.) Meseca junija igrala bode vojaška godba dne 8, 15, 22. in 23., vselej ob 6 uri popoludue v Tivoliju, dne 11., 18. in 25. vselej ob 1 'a11:. uri dopoludue" pa v Zvezdi. — (Veliko predstavo) priredita jutri v Bredo dne 7. t. m. iluzijoniata in antispiritista Henrik in Hi roni m Ca Idi. Predstava bila je že naznanjena za dan 1. junija, j>a se je morala preložiti, ker se deželno gledališče, v katerem sta prvotuo nameravala dati predstavo, zdaj popravlja. Pred stava bode torej v veliki dvorani f i 1 h a r-m o n i š k e g a poslopja. Gg. C a I d i, oče in sin, bta povsodi nustopila s prav dobrim uspehom, kar spričujeta z mnogimi časuiškiini izjavami. Več pove dauušnji inserat. — (Tatvina v cerkvi v Želi m I j ah.) Včeraj stal je pred porotniki 51 let stari postopač Gregor Žiro v ni k, rojen v Kresnicah, pristojen v Rafalč v Kamuiškem okraju. Glasom poročila on-dotuega župaustva je zitnženec sin jednega zalniih rokovujačev. Vse ujegovo življenje posebno od 20. leta sem je samo vrsta tatvin; v vsem tem času je le malo mes cev dihal pruBti zrak. Ž rovmk je kradel na Bavarskem, naTirolskem, na Štajerskem in na Kranjskem iu bil že zaradi tatvine, goljufije, spolnega posiljenja, cerkvenega ropa itd. kaznovan in sicer v raznih krajih, tako v Monakovem, v Solno gradu, v InomoBtu, v Bolzanu, v Gradcu in v Ljubljani. Dne 20. iiprila t. I. bilo je iz sakristije nezaprte cerkve v Žolimljah ukradeno iz taberpa-kelua monstranca, kolih, patenu, ciborij, humerale in poleg tega preproga pri spovednici, v katero je tat ukradeno blago zavil. V roonštrauei in ciboriji so bile blagoslovljene hostije; kam so prišle, ni bdo dognati. Drugi dan sta na poti iz Šturij v Sežano zapazila dva žandarja moža, ki je pred njima bežal čez njive proti logu. Žindarja sta tekla za njim in ga zasačila. Pri njem sta našla nekaj bi-serjev. Žirovnik je rekel, da je ta kamena v Trstu kupil. Drugi dan pa je prinesel poljski čuvaj monstranco in ciborij, zaviti v preprogo izpred spoved-nice. Našel je ta zveženj na istem mestu, kjer ho žandarji za,toženca prijeli. Žrovnik pri današnji obravnavi vfce odločno taji ter pravi, da zaradi tatvine sploh ni bil nikdar kaznovan. Porotniki so stavljena jim vprašanja, da je Ž'rovnik pokral v ŽelimelJBki cerkvi za več ko 300 gld. vrednosti iu to nad 5 gld. iz zaprte shrambe, da je tat i/, navade iu vlačugar, jednoglasno potrdili. Sodišče je obsodilo Gregorja 2 rovnika na osem let težke ječe, poostreno vsak mesec s podom, ter izrekla, da je obsojene* po prestani kazni oddati v posilno delavnico. — Pri drugi obravnavi obsojen je bil že, večkrat kaznovani Pavel Fajdiga na šest let težke ječe, pri tretji pa bivši poštni ekspeditur Ivan Uabič zaradi ponoverjenja ua pet let težke ječe. — (Nova brzojavna proga.) Ob novi dolenjski železnici se bode naredila brzojavna proga za potrebe železuiškega prometa. Za zdaj je odredilo ministerstvo, da se takoj izdela proga od Ljubljane do Kočevja. Izvršenje te proge bode vodil c kr. poštni asistent gosp. Vincencij K o 1 e n c iz Trsta. — (Slov. bralno društvo v Kranji) priredi v nedeljo dne 11. t. m, pri ugodnem vre-meuu izlet k sv. Joštu. n lin I iz Kranja je ob 1 uri tpojioludue. — (Tržaške volitve.) Pri včerajšuji volitvi v II. volilnem razredu zmagali so progre-Hovci z 237 do 252 glasov, dočim so dobili konservativni kandidati samo 100 do 113 glasov, štiri glasovnice pa so bile prazne. V tem razredu je vseh volilcev 385, na volišče pa jih je došlo 355, torej toliko, kakor Se n kdar poprej. — Volitev v I. razredu se bo vršila dne 9. t. m. iu bo odločila, katera stranka bo imela večino v obč. svetu V tem razredu jiojde obema strankama trdo, naj zmaga že katera koli, več kakor deset glasov večine ne bo imela. — (Ivanu I Mlinarju v spomin.) Danes obhajajo Tržaški rodoljubi obletnico smrti nepozabnega, požrtvovalnega narodnjaka Iv. Dol i nar j a, čegar izgubo britko čutijo ravno zdaj, ko vihra še vedno boj, katerega se je k toliko ognjevitostjo in navdušenostjo udeleževal pokojnik v minulih letih. Kakor druga leta, praznovuli bodo tudi letos nekateri Bjtoštovatelji D diuarievi obletuico njegove Btnrti s tem, da položijo ob tej priliki primerne vsotice na oltar domovine. — (Iv stoletnici Jana Kollarja.) G. M. M'thudy v Zagrebu izdelal |e v proslavo stoletnice rojutvenega dneva Jaua Kollarja lep spomenski list, ki kaže v sredini sliko pesnikovo v primernem okviru, izvedenem v štirih barvah. Pod pesnikovo Hliko v drugem okviru ie slika KoHarjeve Mine. Ves spoinenski list obseza 74/58 cm. in se dobiva v vseh večjih knjigarnah hrvatskih. __!_ Y "t Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! ^ 4 Kazne vesti. * (Odlikovanje dr. H o 1 u h a.) Slavni itfriški potovalec dr. Krnil H o I u b imenovan je po kralju Portugalskem komauderjem nda sv. Jaga. Kralj italijanski podelil mu je častniški križ reda italijansko krone, perzijski sati knmtursko dekoracijo sol o enega in levovega reda in kralj runi u na k i zlato BVetinjO prvega razreda za umetnost in znanost. * ( O t r (.vanje krvi z nikotinom.) Mlademu poštnemu uradniku g. Konigu v Katovicah na Češkem naredil so je na jeziku majhen mehurček, na katerega niti pazil ni. Kadil je več smotk zaporedoma bris: Slavnemu uredništvu „Sbovenskega. Naroda" v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevamo podpisanci, da priobčite v postavnem času na postavno določeuem meatu perijodičnega Časopisa .Slov. Narod" uastopni poj>ravek: Ni re«, da ao podpisauci b svojim postopanjem ovadili slov. akad. društvo „Sloveni|o" pri policiji kakor trdi dopisu.k z Dunaja v .Slovenskega Naroda" 120 broji z dne 27. maja t. I. — Res je nadalje, da smo o svojem koraku zajedno lojalno obvestili odbor bIov. ak. društva .Slov« Ni res, da so podpisanci rušili kolegijalnost. H s je, da se je rušila kolegijalnost, dočim nam se je zabrauil ustop v slov. akad. društvo „SIOT.« Ni res, da se bode imenovalo novo društvo „katoliško akademično druStvo Danica". Res je, da bode novemu druStvu ime: Slovensko katoliško akad* miško društvo „Danica". Ni res, da smo zatajili svojo narodnost družeči se z nemškim kat. akad. društvom „Noriko". Res je, da so se vsled povabila udeležili ne-katerniki izmej nas zabavnega večera pri .Noriki", kder so nastopili kot odločni slovenski narodnjaki katoliškega prepričanja. Ni res, da smo se dali „zlorabiti za denar" in da je „udaoostna izjava" doktorju Mahniču .pobotnica". Vsakako pa je res, da je vbo stroške do sih dob za ustanovitev slov. ak. kat. društva „Danice" poravnal osnovnim odbor sam iz lastnega premoženja. R«s je nadalje, da se „Danica" — ako ji dojde pidpora iz domovine — ne bode zlorabila za denar, uprav kakor se i ostala slov. akad. društva — mej njimi „Slovenija" sama — z enakimi pod-porninami zlorabiti ne dado. Ni res, da se z našim postopanjem širi „sve-tohlinstvo*. It -s je, da „Danica" nikogar siliti ne more in noče, da UBtopi v njo, res nadalje, da se „Danica" ni ustanovila pod „protektorstvom" doktorja Mah-niča, pač pa je bil vzrok njenega poroda postopanje „Slovenije" napram nam in zajedno pisačenje mesečnika slovenskega dijaštva „Vesna", koje delovanje je svoje dni najstrože obsodil „Slovenski Narod" sam ; vsakako pa nas je poleg ui oh navedenih vzrokov vodila potreba, da naglašamo katoliško stališče mej slovensko inteligencijo. Na Dunaji, v dan 2. junija 1893. stud. jur. Josip Jaklič, sluš. med. Frančišek Janko v i c, caod. jur. Viljem Schvveitzer, stud, phil. I besede, da bo jutri oklic. To ga tako prestraši, da sjiusti svoj stroj na tla, ki se skoro zdrobi. Ko po bere razvalino svoje sroče zopet vkup, odide ves uničen domov. Mej potjo sreča dosedanjega tekmeca, ki komaj pr* maKuje ravnotežje pojoč staro tragično epopejo znanega predmestja, koje prva kitica nastopno slove: „Enkrat som šel zgodaj na tlako, Vpregid sem konjsko spako, Pa spttka me malo prlja In m 1 na poti krepa." Magister hoče mimo, Klopčič ga pa ustavi ter mu na dolgo iu široko razklada, kako je njegovo upanje šlo po vodi, kako so se mu žeuake zamrzele in kako ga samo še vince nekoliko pogreje na tem mrzlem pustem svetu. * * Magister je doma še jedeukrat poskusil sestaviti in popraviti polomljeni stroj, a ni mu šlo. Gotovo ni bil vBega pobral, kjer mu je stroj na tla telebil. In še večkrat ga je bilo videti pred dotičnim hlevom brskati po tleh, da bi našel kak izgubljen košček strojev. Klopčič pa se je spametoval in opustil vsako strojareuje, Vode se še sedaj grozno brani, pijanec pa vender ni, le rad ga pije, še več pa nese. Zvonimir Dokler, slušatelj modrosluvja Frančišek Prosenc, cand. lur. Victor Zupane, drd. med. Ant. Mibalič, sluš. prava Janko Brejc, stud. mfid. vet j?i;an P^at^ tarjjflse ja^o mufcijo, n^leč, d* sS bod^ z Ni- W fcrtf H V°jjp» akttd#ko cJ$r — Iz- flfcvoj^ da dfitftvoj ko| tako ni, podjk^pljeoo, je naiv^j*, in oroz^renj djpv^ zlasti, Ipr uikpj, ui trdil, da je dr. Ma.hnič knp»A ROJN^1^ bir*6 2a prošnjo iu prilogo. Kar ae ya tuV ^iajje povite, iz zadnjega ^Rimsjfce^a. l^taj^* ^uj^a^ opazke o nekdanji naši sodbi o „Vesni", se z „Daničarji" ne bomo prepirali, kajti kdor spozna dra. Mnhniča za svojega proroka, tistemu seveda ne gre v glavo, da se sme vsaka stvar grajati, dokler je slaba, da so pa mora hvaliti, ko postane dobra. — V ostalem prepuščamo odgovor na predstoječi popravek in na včerajšnji dopis „Slovenčev" našemu g. dopisniku, ako se mu glede- na moralno kvalifikacijo glavnih kolovodij „Daničinih", zlorabečih par ne-Bkušenib kolegov, sploh še vidi potreben in umesten kak javen odgovor. Nam se ne vidi in zato smo s krščanskim usmiljenjem in zlasti iz obzira do zapeljane večine „DaniČarjev" položili v koš par rezkih dopisov (celo izmej hrvatskih akademikov 1) ki so povedali označenim gospodom v suhih besedah to, česar se tako nerodno branijo, kar pa o njib čivkajo že vrabci na Dunajskih in Ljubljanskih strehah. Sapieuti sat. Iz Si. Petra na Krasu, 3. junija, [izv. d op. 1 (Kje bo sedež okrožnega zdravuika?) Razpisala se je tekom leta že večkrat služba okrožnega zdravnika z letno plačo GOO gld. s sedežem v Št. Petru na Krasu. Oltarno pa v .Slov. Narodu" od 30. maja, da je zopet imenovana služba razpisana za Št. Peter, eveutuvalnu pa za Postojino. — Iz tega je razvidno, da bo sedež okrožnega zdravnika le zopet v Postopni, ker bo vsak zdravnik raje stanoval v trgu v Postojim nego v Št. Petru. Vse dosedanjo prizadevanje tukajšnjih občin, da bi se v Št. Petru na Krasu neobhodno potreben zdrav* nik namestil, ostalo bo torej brez vsega uspeha. Nerazumljivo je to, da gospod podpredsednik zdravstvene komisije trdi, da se je pri zadnji seji za okrožnega zdravuika sedežem v Št. Petru na Krasu določila plača 800 gld. iu razpisana je le s GOO gld. Čudno je 11 a tudi to, da se nihče za zdravniško službo v Št. Petru ne oglasi. Mesto bi ne bilo slabo, kajti tukajšnji okrožni z iravnik bi im^l oskrbovati celo Knšansko iu Pivško dolino, kakor tudi Suborje in Stružno Brdo. Prigodi so tudi, da potrebujejo z Reke ali iz Trsta po železnici došli potniki zdravniške pomoči. Tudi strah, da bi morda ne bilo dobiti primernega stanovanju za okrožnega zdravnika, je prazen, ker ima g. L na razpolaganje tako lepe prostore. Nadejamo se, da bode veleslavni d želni odbor pri oddaji službe okružnega zdravnika oziral se na veliko potrebo zdravnika v tukajšnjem kraju. Nadejamo se pa tudi, da bodo tukajšnje slavno županstvo kakor tudi županstva sosednjih občin potrebno storila, da se že jedeukrat dobi za tukajšnji kraj neobhodno potrebni zdravnik. Ako bi postala Postojina sedež razpisaui službi, bi Košauski iu Pivški doliui ne bilo čisto n č pomagano, ker v Postojim imamo že dobrega iu marljivega zdravnika. Pa imenovani kraji so tako oddaljeni od Postojine, da v ružnih boleznih tudi zdravuik pravučasuo pomagati ne more in tudi uboštvo r»e pripušča, da bi se oddaljeni zdravnik klicati zumogel. Bolniki bodo še nadalje navezani na domača zdravila in voda se bode še nosila h konjederkam, ako bodo zdravniki le v Postoji nI svoj sedež imeli. Domače stvari. — (K volitvam v zdravniško zbornico.) Včerajšnji „Slovenee" napisal je mej domačimi stvarmi kar cel članek zaradi tega, ker smo se drznili javuo očitati deželnemu okrožnemu zdravniku v Cerkljah, g. E. Globočoiku, da se je združil z Nemci, ter bil celo vedoma iu dogovorno njih kandidat. .Slovenec" našteva vsa dobra dela tega gospoda in njegove zasluge za narodna društva, hoteč s tem dokazati, da smo obrekovali narodnega moža in občečislanega dobrotnika svojega kraja. — Stara petfiduust! Mi gosp. Globočuiku nismo očitali ničesar, nego to, da se je to pot družil z Nemci. Stvar je tedaj jako jednostavna in cela „Sloven-čeva" ploha bila je odveč. G. Globočnik naj javno izreče, da smo trdili neresnico, da on ni glasoval z Književnost — „Ljubljanski Zvon* prinafia v najnovejši Številki na uvodnem m^atu krasno vizijo S tri -tarjevo, .Večerno", ki se odlikuje po vzvišeni dikciji in bogatih pesniških mislih, v ostalem pesniškem delu pa pesmi Fr. GeBtrina, Miro ljuba* Radinskega in y. Pripovedni del obseza nadaljevanje Nejaz Nemcigrenovega ^Abadona", ki zopet le potrjuje našo sodbo, da tako duhovito in globoko piSe H malokateri naših pisateljev in dve pogUvji Kersnikove „Jare gospode", ki ata nas ta pot res presenetila po nepričakovanem in vender doslednem razvoii vseskozi zanimljivega de janja. Spis prof. dr. S. Š u bi ca „Pogubni malik sveta" dobiva čimdalje bolj obliko znanstvene povesti po vzgledu Jules Vernovih romanov ; poBlednje poglavje opisuje življenje na Martu, kjer uživajo prebivalci ugodnosti, kakeršnih zemljani ne poznamo. Sicer čitamo Še nadaljevanje Lah ove šaljive studije .O pomenu naših krajevnih imen", korenito razpravo prof. V. Bežka „0 slovenskih in nem gkih čitankah na naših sredujih šolah", konec prof. Valjavčevih dostavkov k prvemu sešitku slovensko- nemškega slovarja VVolfovega in prof V. Bežka zapisnik tistih razprav v šolskih izvestjih leta 1880/1. in 1881 /2 , ki se tičejo slovenskega znanstva. V .Književnih poročilih" ocenjuje prof. L P. dr. Tertnikov spis „0 jeziku Prešernovem", za njim pa čitamo nekatere popravke in dostavke k Trute-njakoverou .Slovenskemu gledališču" in napoBled v „ Listku" raznotere književne in druge beležke. — Omeniti je še, da prinaša ta zvezek nekrolog o po kojnem Cimpermanu, poslednji nenatisnjeni sonet tega pisatelja in izborno sliko, kažočo Cirnper-mana na mrtvaškem odru. — .Ljubljanski Zvon* v vsakem oziru skrbno izvršuje svojo nalogo, kakor se spodobi takemu mesečniku, in je zato vreden vsestranske podpore. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. junija. Cesar vzprejel včeraj v avdijenci deputacijo Goriškega obč. sveta, katera se je oglasila v zadevi železnice iz Tržiča v Červinjan. Dunaj 6. junija. Ogerske delegacije vojni odsek vzel na znanje odgovor vojnega ministra na vprašanje delegata Horanszkega zaradi ukaza, s katerim se je bil reservnim častnikom prepovedal pristop k dijaškim društvom. Dunaj 6. junija. Nadvojvodinja Štefanija odpotuje jutri zvečer za dva meseca na Dansko, Norveško in Švedsko. Zagreb 6. junija. V včerajšnji seji obč sveta hotel je prof. dr. Bresztyenszky interpeli-rati zaradi postopanja policije napram vseuči-liščnikom pri zadnji volit vi. Ker je župan interpelacijo odklonil, češ, da ne spada ta stvar v kompetenco obč. sveta, zapusti a je vsa opozicija zbornico. Rim 6. junija. Včeraj sc začela kazenska razprava proti bivšemu ravnatelju Neapol-ske banke Cuciniellu. Tudi preiskava proti TainOugrJ in Lazzaroniju je že zaključena in se bo v kratkem vršila obravnava. Rim 6. junija. Papež podaril je sultanu Večjo zbirko arabskih, za zgodovino Turčije velevažnih listin. Pari:: 6. junija. Vsi znierno-ivpiibličanski listi odobravajo govor Onstansov, dočim ga napadajo radikalci boječ se, da postane Con-stans načelnik- zmernih frakcij. borza doc 6 Umrli so v Mj2»m j*sil: 8. Junija; Anton Knoidohar, kmjaf, 49 h't, Zabjsk At. 8, taluB dorsalis, — Stanislav Ifahorč, pi.Heshukov »in, L mesce, Gruberjevi dlioe ftt. 8, vnottca ■lanlcevfno. 4. (unija: Hat Hibe, biv|i at rojnik, 74 let, hv, jvtra OOCts it. 46, kap. V* d i' l n I n i bolnici-1. junija: Blat Krjavc, ^oaUč, Gi 1 *-t, cathurrhu.-t iti t esti ti m Iih. — Lorenc SteriiSnr, tU l«vec, G"J let, pvueuiie. 12. junija: Antun 1'erun, dolavec, 22 hrt, le^ur. MeteorologiČno poročilo. a i ft> Stanje s pa barometra »vanju „ mm Temperatura Ve-t rov i Mo- Nebo krina v i nun. 7. zjutraj S, pupo l. 9, zvečer 787*0 mu. TM"J mu. 787%) ma 1 1 2« C si. vzh. '21 2° C si. zah. IG 4° C b1. labJ ubl. obl. obl. 0-UO an. juniia t. 1. vieraj gld. 9830 „ 9815 . 117 30 „ 9650 „ 998-„ 344'ift „ 123-10 " 9-78 6-81 60-12 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... NemSke marke . . . Dne 5. junija t. 1. 4°/,, državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 18G4 po 100 gld. . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta B°/0..... Danava reg. srečke 5°/0 po 10O tfld. Zemlj. obč. Hvstr. 41/>°/o zlati zast. listi. Kreditne srečke po 100 gld...... Rndoltove Brečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. Tramway-diaSt. velj. 170 gld. a. v.. . danes gld. 9830 98-10 „ 11735 _ 9fi'5') „ 995— „ 344— „ 122-95 T 9-78'/, ■ n'85 60-10 147 gld. 193 , 116 , 127 ; 122 n 1V6 . 23 . 151 , ^64 . 60 kr. 50 . 15 • n 75 „ n 50 „ 50 „ 50 „ Šolska slavnost v spomin tristoletnice zmage pri Sisku dne 22. junija t. 1. dopoludne ob 10. uri v veliki dvorani filharmonicnega društva. "Vspored: 1. Riti. \Vagner: Vstop gostov lm .Tiuniliikti-»«*r|«'**. Svira vojaška godba. 2. J. II mi in i- I: ..MolU.'v pred bltvo4*. Pesem Tb. Ktimurjeva, poslovenil Antun Funtek. Slovensko in nemško perje s Bpreiuljevanjeru vojaške godbe. 3. ,„Men Hnlpa*'. (/2. junija 1593.) Balada A. Aškerčeva. I )rk lam arij a. 4. A nt. Foerster: „Danea Je talatl dan". (Slavnostno koračnice 1. dtl.) Slovenska narodna pesem. Slovemko petje s Bpreroljevanjein vojaške godbe. — V zvezi 8 tem : 5. Ant. Foerster: Kranjska slavooitns korse. iilt'it". (I L del.) Svira vojaSka godt>a. 6. „Peiteui od liiiim a". ^1683.) Slovenska narodna pesem. Deklam, cija. 7. ,,Prinz Eui£«nlu», der edle Ititter". (1717.) Pesem Freili grathova. Deklamacija. — V zvezi s tem: 8. ,,1'rina Eugen, der edle Rit ter". NemSka narodna peseui. Nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Ant. Fo"rster: „OJ NtoJnJ, stojaj lteli«r»d!" (17*9.) Slavnostne koračnice III. del. Svira vojaška godba. 10. J. Schmidt: ,,Fillpovi<:-kornčulca«*. (1878) Svira voja&ka godba. 11. .I 11 .iv iln Cesaraka peaeui. Slovensko in Lemško petje a spremijevanjeua vojaške godbe. Te šolsko nlavnosti se z blagohotnim sodelovanjem slavne vojaške godbo c. in kr. pešpolka št. 17 FZM. baron Euhn ndelefč: pTva in druga slovenska mestna šola. mestna nemška šola, privatna šola nemškega šolskega društva, ljudski nAenol VTaldherrjevega zavoda in privatna šola deškega sirotišča ,,Collegium Marlanum". Za ta del nlavnosti se izriado posebna povabila, v Jutri v sredo dne 7. junija t. 1. VELIK HAJKI KONCERT. Začetek ob \Q8. url zvečer. Otrool prosti. Ustopnina 20 kr. 'A velcspoštovanjutu za J ii Ii e priporoča častitiui ^osjiotlinjain injtmlje Ituvu I al»inn. (21) Srednja temperatura 17 3% as C'bf pod uormalom. kateremu ho jedina nabija, obiskavati kramarje in gostilno, vešč posebno nemškemu javiku in z^i voren, dotter ponu-jalec ki -/ainort; polomiti rifkaj kavcije, Ne t»ki>| vcprejiue cu Ma j Ju Komik«. Plačilo od dneva. — Po* nndbe naj hi; polljejo upravništvii n Slo Vi Narod«*. (58tJ-3i V najem se odda iu eventuvelno tudi proda na doleoifiki železniški progi, obstoječe iz lilše, ki jp v dobreiu Btunu iu ium 7 sob iu v kateri je goBtilna, trgovina, &tauovanja in kleti. Poleg hiša jo ^rt, ii j i\iti travniki. — Kdor želi to v nujem vzeti ali kupiti, izvol« naj s« oglasiti pri Iv. r k h i ni-j ti Ntev. 42 v Št. Vidu n» holenjiskeni. (600—1) C. tr. glavne ravnateljstvo avstr. flrž. zelenic. Izvod iz voznega reda velja.-vnegra. od 1.. jto-aa-lja. 1893. Nastopno omenjeni prihajaloi in udhajalni časi označeni bo v srednjeevropskem <>asa. Odhod Iz IJubljane (jaž. kol.). Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Fran i ens teste, Ljubno, Dunaj, čez Selztnal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograit, Lend-GaBtein, Zeli ara See, Inomost, Bregenz, /.lirieb, Oanf, Pariz, St.eyr, Litio, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Franoove vare, Kailn.r vare, Prag), Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Fr^nzensfeale, Ljubno, Dunaj, čez Belsinal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, E«;er, Franoove vare, Karlove vare. Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (jnž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amatetten, Draždau, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Etfr.i, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-Krada, Linču, Stejrra, I^chla, Gmnndena, Iachla, Ausseea, Pariza, Genfa, ZUricha, Bregen^a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne onebni vlak z Dunaja via AaHtetten, Draždan, Prajje, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Soltiograda, Inomosta, Linca, Ljuima, Celovca, Pnn tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti hiža. Ob 9. url 27 minut zvečer osehni vlak z Dunaja, Ljnb-Legn. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz IJiibljano (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. 05 ,, popoludne v Kamnik. ,, 8. ,, 50 || zvečer v Kamnik. „ IO. „ 10 n sveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Izubijano (drž. kol.). Ob 8. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 8. n 20 „ zvečer i/, Kamnika. „ 9. ,, 55 ,| zvečer Is Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropBki čas je kraj nem u času v Ljubl)an za 2 minuti naprej. (12 — i-Oi V veliki dvorani v „Tonhalle". V sredo gdne 7. junija 1893 ob 8. uri zvečer briljantna predstava slovečih eskamoterjev in antispiritistov HENRIKA ic HIRONIA CALĐI. Kaj Jednakeg-a ie ni bilo videti! PROGRAM: fiudapolna predstavljanja tajnostnih ved in spiritizma. Oba umetnika izvrševala hodeta najnovejfto in najtežje operacije fizičnih, mehaničnih iu uutisniritističnih ved, ki so do daua5njet;a dne znane. Prvi del: Olkčiil potop. — Splošno zašle pijenje. — V pritličju zaaačeuf tat. I«to tuko velikanska novost: Noetova ladij a. Pnigi dol: Itavnotefcjc mej človekom in ninlio. Tretji del: Mejuarotlii« Nlike. — Položaji vm1«m1 ■iiii^iK-l i« u«■_;:«. uplivn. I/.vajara uba umetnika. — Spi-rill/.ein iu «*kNperiikientl muI|Iv«% eudottoruoHtl po II. I4ul«li-Ju. (570—3» TJMto|>iiiii4i: Fotelj 1 BO kr. in 1 ledef na galeriji 1 kI