33. številka
V Ljubljani, dne 26. junija 1915
II. lato.
Delavec, izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročninama celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo le 10 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upr avništvo: Ljubljana i Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost- lpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 ^in. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Usoda vojnih ujetnikov.
Ze od početka vojne prihajajo venomer pritožbe glede slabega ravnanja z vojnimi ujetniki. Na Francoskem1 na primer vojne ujetnike prav često insultira užaljena in razburjena množica. Civilnemu prebivalstvu se tako početje vsaj nekoliko oprošča, da ravna tako v svoji nevednosti in v prepričanju, da ravna prav, nikakor se pa ne da opravičevati siro-vosti francoskih vojakov, o katerih poročajo zlasti nemški listi. Čin neprimerne sirovosti je na primer, če pokladajo nemške ranjene vojake v živinskih železniških vozovih po golih tleh, v katerih morajo ostati tudi po petdeset ur, preden dobe bolniško postrežbo. Te vesti potrjuje oslepeli nemški častnik, ki se je vrnil iz francoskega vojnega ujetništva. Seveda so tudi Francozi, ki imajo sočutje z ranjenimi ujetniki, toda tako bi moralo praviloma biti splošno.
Pritožbe pa prihajajo tudi iz drugih dežel o slabi strežbi bolnikov in ranjencev ter o slabem ravnanju z ujetniki. Tako poročajo, da morajo avstrijski ujetniki v Srbiji prestati velike muke. Trpe silno bedo in prav mnogo jih mora spati po hlevih. Zlasti pa ravnajo grdo na Angleškem z ujetniki mornarji, ki blokirajo Anglijo; te ujetnike smatrajo na Angleškem kot zločince ter jih ločijo od drugih ujetnikov in zapirajo v jetnišnice. Glede pritožba tudi Rusija ni izvzeta. Priznavati se pa vendar mora v sramoto Francozom, da Rusija znatno lepše ravna z vojnimi ujetniki nego nje zaveznica ob Seni, ki je po občem mnenju najbolj civilizirana dežela na svetu. Nikjer ljudstvo tako ne insultira vojne ujetnike kakor na Francoskem. V Avstro-Ogrski in Nemčiji se take stvari sploh ne dogajajo. Tukaj rav-
najo z vsakim ujetnikom kakor z domačim vojakom. Civilno prebivalstvo se proti ujetnikom sploh ne obnaša kakor proti sovražniku, dočim: je na primer v enem primeru višji župnik v Reimsu moral z vso silo pregovarjati tulečo zbrano množico, da ni dejansko napadla peščico nemških vojnih ujetnikov. Ne bomo tajili, da je prebivalstvo obstreljevanega kraja nejevoljno in srdito na sovražnika, ter da se da izraz tega srda, če je tudi nekoliko bolj sirov, vsaj z dušeslovnega stališča opravičevati, toda nečloveško ravnanje z ujetimi ranjenci pa ni nič drugega nego neodpustljiva sirovost.
Lepo ravnanje z ujetniki, zlasti pa z ranjenci, ni milost, marveč dolžnost vsake države, ki pozna naloge civilizacije. Dne 6. julija 1906 so sklenile skoro vse države sveta pogodbo, v olajšavo usode vojnih ranjencev in ujetnikov na bojiščih. V tej pogodbi se zavezujejo' države, da bodo z ranjenimi ali bolnimi ali tudi nera-njenimi vojaki, če pridejo v vojno ujetništvo, ravnale človekoljubno. Po členu 6. pogodbe mora vsaka vojujoča država sanitetne organizacije in zavode spoštovati in ščititi. Varstvo preneha le takrat, če sanitetni oddelki izvršujejo dejanja, ki škodujejo sovražniku. Po vsakem boju mora zmagovalec ukreniti, da se ranjenci kakor tudi mrtvi pobero, da jih nihče ne opleni' ali muči. Poskrbeti mora, da se pred pokopom ali sežigom mrtvih skrbno izvrši mrliški ogled. Poveljnik mora tudi poskrbeti, da se čimprej vpošljejo naslovne znamke, ki so jih našli pri mrtvecih, vojnemu poveljstvu. Poleg tega morajo sestavljati vojujoči sproti imenike o pobranih ranjencih in bolnikih ter poročati drug drugemu, kje se nahajajo bolniki in ranjenci, v katerih bolnicah in če še žive in kdaj je ta ali oni umrl. Prav tako morajo tudi vse osebne potrebščine, vrednosti, pisma itd., ki jih najdejo na bojišču,
ali pri mrličih v bolnicah zbirati ter jih odpošiljati oblastem v njih domovino, da jih dobe opravičeni dediči. (Člen 4.).
Sanitetnim oddelkom, ki nosijo znak »rdeči križ« na belem traku, se ne sme tudi ne odreči varstvo, če imajo v svojo obrambo tudi orožje in strelivo s seboj. Sanitetno osobje ima, med tem' ko je v oblasti sovražnika, pravico do tistih prejemkov in pristojbin, kakor osobje tiste stopnje v lastni armadi. Za izvrševanje vseh teh določb mora skrbeti vrhovni poveljnik. Vlade so pa prevzele nalogo, da pouče vsestransko čete o določbah te pogodbe in pa tudi prebivalstvo.
Kljub tej pogodbi, kakor smo omenjali, zmerjajo množice vojne ujetnike in ranjence in treba jih je večkrat čuvati pred napadi. A ne le to, čujemo celo, da se vojakom zabičuje, naj se nikar ne dajo ujeti nemškim vojakom, ker bi jih Nemci prav gotovo postrelili. V pogodbi je pa izrečno povedano, da mora vsaka vlada pojasniti svojim četam m tudi prebivalstvu, kakšno varstvo morajo nuditi voju-joče države vojnim ujetnikom. Čitali smo večkrat, da so ruske čete obstreljevale prostore za prvo pomoč, čeprav je gospodar vseh Rusov podpisal pogodbo z dne 6. julija 1906 po svojem zastopniku tajnem svetniku pl. Martensu. Tudi belgijskega kralja je zastopal pri pogodbi oberst generalnega štaba pl. T’Serclaes; a to ni oviralo Belgijcev, da ne bi bili na živinski način mučili in morili nemške vojake.
Iz teh žalostnih dejstev razvidimo, da imajo take mednarodne pogodbe le malo več nego teoretiško vrednost. Kadar zdivja vojna furija, so mogoče najgrozovitejše stvari, zlasti v deželah, kjer ni ljudstvo dovolj izobraženo, kakor na Ruskem, v Belgiji in v Srbiji. Da se dogajajo sirovosti tudi na Francoskem proti ujetnikom in ranjencem, je žalostno izpri-
LISTEK. Oskrba dojenčkov.
Iz zdravnikovega pisma.
Ljuba nečakinja! Z velikim veseljem sem sprejel vest, da se pomnoži čez nekaj tednov Vaša družina. Zato prav rad ustrezam Tvoji prošnji in Ti podam nekaj nasvetov.
Pred vsem bi Te opozoril, da storiš največjo uslugo svojemu otroku, sebi in posredno tudi svojemu možu, če prehranjuješ otroka sama, ker ni je boljše hrane za otroka kakor materino mleko. Otrok bo na Tvojih prsih najboljše uspeval in prihraniš delo in denar, sebe in soproga obvaruješ skrbi, nemirnih noči itd. Ne misli, da ne bi mogla dojiti, ker si nekoliko slabokrvna in »nervozna«.
Ako dojiš otroka, tedaj ne bodi takoj
v	skrbeh, če otrok kdaj malo več kriči. To je prav dobro za pljuča in ne vedno znak lakote ali žeje; dostikrat pa je vzrok kričanja v tem, da je otrok v mokrih plenicah, ali da je pretrdo povit, ali da ga tišči nagubana obleka. Že od vsega začetka moraš navaditi otroka na red. Le
na vsake tri ure naj pije otrok in navadi ga, da spi ponoči nepretrgoma šest do sedem ur. Ne boj se, da bi dobil otrok vsled tega premalo hrane in preobila hrana mu še vse bolj škoduje.
Ker je pri bitju s tako nežno kožo telesna snaga prav zelo važna, zato ne varčuj s svežim perilom in čedliimi podlagami. Vsak dan kopaj otroka (voda mora imeti 28 stopinj po Rčaumurju) in potresi z otroškim pudrom kožo tam, kjer se gu-banči. Tudi po vsakem izmetku očedi otroka najskrbnejše in ga potresi s pudrom. Toda tukaj bodi zmerna! Brisanje ustne dolbine po jedi in kopanju je nepotrebno, ker dobi otrok lehko vnetje in otekline v ustih.
Ako imaš dovelj mleka, tedaj doji otroka do sedmega meseca. Zlasti v vročih poletnih mesecih ne odstavi otroka in le polagoma prehajaj k drugi hrani (kravje mleko in pozneje tudi lehko prebavljivo sočivje, pšeno itd.). Če otrok uspeva ali ne, o tem te pouči v splošnem njegova teža: normalno razvit otrok tehta pri rojstvu 3 kilograme, v četrtem mesecu 6 in ob koncu prvega leta 9.
V	poletnem času, če je ugodno vreme, lehko voziš otroka na prosto že v
tretjem ali četrtem tednu. Pozimi pa moraš čakati, da je otrok star vsaj dva meseca. Nikar ne poizkušaj »utrjati« otroka pred časom in ne muči njegovih možgan s tem, da ga učiš različne stvari, s katerimi hočeš pokazovati pred ljudmi »brihtnost« svojega otroka. To ima lehko1 prav hude posledice za otrokovo telesno in duševno zdravje.
Če boš pazno oskrbovala otroka, tedaj ga bodo obiskovale bolezni prav ma~ lokdaj. Kadar zboli otrok, tedaj ne zašu-šmari dragocenega časa s tem, da hodiš k sosedam po svete in poizkušaš vsakovrstna zdravila. Zapomni si: ne bruhanje, ne driska, ne kašelj in tudi božjastni napadi ne prihajajo od tod, če dobiva otrok zobe, temveč so znaki bolezni. Zato pojdi takoj po zdravnika, ki navadno hitro reši otroka.
Ako ne dojiš sama otroka, tedaj pazi, da dobivaš zanj mleko od zdravih krav in glej, da bo vedno sveže. Največjo pazljivost moraš uporabljati pa, kadar pripravljaš mleko za otroka. Mleko mora vreti dve do tri minute; mleko shrani prav v tisti posodi, v kateri je zavrelo in sicer na prav hladnem prostoru. Prve tri mesece zmešaj en del mleka in dva dela vode ter
čevalo za buržoazijsko republiko, ki Je za pouk prebivalstva storila je maloV&l kakor avtokratska Rusija. NiKhkbf ni torej le slučaj, da je teklo v zadnjih, desetih letih največ delavske krvi v Frdncijl ih na Ruskem. S frazo korakajo Frailcozi na' čelu civilizacije, a v resnici pa- bo morala Francija storiti še mnogo* da ddhiti »barbarski« centralni državi.
Iz nezgodne zavarovalnice za rudarle.
Justični minister je sporazumno s pristojnimi ministrstvi imenoval predsednikom razsodišča rudarske, nezgodne zavarovalnice v Oradcu deželnosodnijske-ga podpredsednika drh. Aleša Ourin, namestnikom deželnosodnega svetnika dra. Alberta pl. Webemu* oba v Oradcu, pri razsodišču v Celovcu višjega dežel-nosodnega svetnika Ivana grofa Falke pl. Ljlienstein in namestnikom deželnosOdne-ga svetnika Alfonza pl. Dedovic, Oba v
Celovcu; ..............,
pri razsodišču v P r’a g i predsednikom dvornega svetnika dra. Feliksa Scnerl, namestnikom višjega sodnega svetnika Emila Konrad, oba v Pragi, pri razsodišču v Mostecu (Brii*) predsednikom deželnosodnega svetnika dra. Ivana Lorenz, nartiestnikdrii okrajnega sodnika Ferdinanda Dobias, oba v Mostecu,
pH ražšOdišču v T r s t ti prddsedni-korti deželnosOdnega svetnika Uteld Bre-licii, riartieštnikom okrajnega sodnika dra. OSkarja Curtiar iit Petra Zink, vsi V Trstu, zadnji za Čas vojaške službe dr a. CU-marja*
4>ri f aisddiščii ha D d H a I u hreiiseti-tlikOrri Višjega deŽelnosodhega švethikd dfa. Atitona Cdp 'Iti nameštmkdni dčzel-nošodfjb svetnike dra. Franca Trenkwil-det, dra. Ota Lutž, dfa. Viktdrja Cape-sliiš, dra. Moticd pl. Mgčl in dra. Hugb-na Schropf, vsi na Dunaju,
Pri fazsodiščji v M P r, O $ t f a v i Predsednikom ioljč^a dvež^lnošddilega svetnika: ih ojcfajtiega predstojnika dra. AHtbnd NtijVtati!, nameštflikdrti bkrajhega sodrtika Alfreda WiltscKek in
pri fazšodišču y Krakovu predsednikom višjega Sodnega Svetnika z naslovom
Scnnayder in njegovega namestnika de-
priderii košček sladkorja; prihodnje tri
3tešeče poijmieka pol vode in potem lehko ya gda mleka in ep del vode. Ker ravno prh prehranjevanju otroka s, kravjimi mlekom lehko nastarije nevarnost, da mu daš preveč hrane, zato pomni; da več kakor en liter, tekdčine na dan ne jsmeš dajati otroku in strogo pazi na odmore med jedjo kakor sept Ti jih. bil omenil prej. Še enkrat Ti pa priporočam, da pokliči takoj zdravnika, če vidiš, da otroku ni dobro.
Pozdravlja Te tvoj stric
dr. Baron.
NaibogateiŠe vdove.
Spiskih Slavka T.
Kje je pač najti najbogatejše vdove? Seveda y Ameriki,. Po smrti znanega »kralja žčležnic«. Harfymgna je postala njegpVa Soproga najfeogatejša vdov ji na svetu. Njeni .$jroči.' so 'dobili glasom. oporoke ^v^K.pd 30 hiilijpndv kron, Vdovi pa je ostalo, se 1068 ‘mimdriov kron, s kate-
rjmi^kko	mi,....
gospa Ponfild. Svoje velikansko premoženje ima zahvaliti šVofemu prvemu mo-
želnosodnega svetnika dra. Bfdtiišlavti MarkietVicz, oba v KrUkovu.
Pti dhe 16. apHId ibl5 izvrŠ&iii vo-litvi v PredsttijriiŠtvo so bili izvoljeni;
V	hddjetiilški kuriji:
I.	Vbjiino okrožje: ptfedstojniški član: iBussoil df., Felikš, geneldlni tdjriik Alpiti-Ske MdlitaHske dfilŽbe, Dtihaj. — Ndfhešt-nika: WeiB dr. Moric, generalni tajnik trboveljske premogokopne družbe, Dunaj, Neuburger Oto* c. kr. rud. svetnik, višji rudniški ravnatelj Bleiberške rudniške Unije, Celovec.
il. volilno okrožje: Član predstojni-štva: Katzer Moric, ces. svetnik, ravnatelj Jaworznoje premogokopne družbe, J awqrzno, Galicija. — Namestnika: Po-nesch Karl, inžert., c. kr. višji rudn. komisar, predstojnik c. kr. rud. ravnateljstva premogovnika Brzeszcze* Brzeszcze, Galjcija. Oelwein Ludvik, inžen.* rudniški ravnatelj delniške družbe za rudništvo in industrijo, Bory, pošta Javvorzno, Galicija, . . .. .
III.volilno okrožje: Član predstojni-štva: Kestranek Viljem, .generalni ravnatelj draške ihduštrijske družbe, Dunaj., — Namestnika: Czermak Alojzij, generalni inšpektor zahodne češke rudniške delniške družbe, Dunaj, Nevole Svetozar, dr. irižen., rudniški favnatelj ih inšpektor č. kr, priv. avstr.-ogr. drž. žel. družbe, Dunaj.
IV. volimo okrožje: Čiari predstojni-štya: .BlaščHek dL Karl, oŠredriji ravnatelj Mbsteške premogovniške družbe, Mostec, Češko. — Namestnika: Hvizda-lek Franc, rudniški ravnatelj Mosteške prertiogovhiške družbe, Mostec, Češko. Schaaff fterman* generalni ravnatelj pre-riibgovhika Bručher Kohlenwerke, Tep-lice-šenava* češko.
V. volilno okrožje: Član načelstva: Fillunger* dr. Avgust, višji rudniški svetnik* osrednji ravnatelj WitkOVŠkih premogovnikov, Mor. Ostrava, Moravska. Ovethoff Julij, inžen., ravnatelj Avstr, rudniške .in plavžarske družbe, Dunaj. — Namestnika:., Zimmermann Rajko, rudniški ravnatelj grof. Lariševih - Monnich-ških rudnikov, Karwin, Šlezija. Kurig Jožef, rudniški ravnatelj OstraVske rudniške delniške, družbe, Polj. Ostrava, .Šlezija. Hofer pl. Heimhalt Hans, grOf. Wil-czkov rudniški ravnatelj, Polj. Ostrava, Šlezija. Pusch Karl, rudniški ravnatelj
Rošiške rudtiiške družbe, Segen Gottes, Moravsko.
Kurija zavarovancev (delavcev):
I. volilni! okrožje: Član načelštvd: MdjUič Florjan, rudar v Trbovljah pri Tr-bdVeljski pfemogokopni družbi v Trbovljah. — Nahieštnika: Aibler Jožef, rudar Avstr, alp, mont. družbe, Vordetnberg, Štajersko. KatzbaUer Ivan, rudar pri Gra-ški-Koflaški železniški in rudniški družbi, Rdsental, Pošta Koflach, Štajersko-.
II. volilno okrožje: Član načelstva: Noworyta Peter, kopač v Kristinini jami Gališke montanske družbe, Tenczinek, pošta Kržeczo\viče, Galicija. — Namestnika: NowakoWski Stanislav, kopač , pri jami Artur Gališke montanske družbe, Siersza, pošta S. Wodno, Galicija. Pali-woda Ivan, kopač v Rudolfovi jami Ja-worčžiiega premogokopa, jaworczno, Galicija.
III. vplijno okrožje: Član načelstva: Konopasek Franc, kopač y Franc Jožefo-
vi	jami Buštiegradske železnice* Bušti-ehrad, Češko. — Namestnika: Rmus Karl* kopač, v Teodorjevi jami c* kr. avstr.-ogr. državne železniške družbe, Pcher, češko. Brandt Jožef* kopač pri ces. kr. glavnem rudniku Karla. Boromeja pri Anini jami v Pržibramu, Birkenberg, Češko.
IV. volilrio okrožje: Član načelstva: Settmacher Franc, riidar pri Marija An-tonijini jdmi Češke trgovske družbe, Hd-henstein 116, pošta Hohensteih, Češko. — Namestnika: Schusser Jožef, rudar pri unijini jami c. kr. priv. Dux-Bddenbaške železnice, Neusatl pri Elbogenu* Češko. Pešta Franc* rudar pri Humboldtovi jami
II.	Severo češke premogovniške družbe, Maltheuern, Češko.
V. vtrtilno okrožje: Člana načelstva: Samlik Ludvik, kopač pri Ivan Jožefovi jami c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice. Poljska Ostrava, šlezija. Kbppel Ivan; kopač pri grof. Lariseh-Monnihški jami, Karvin, Šlezija, — Namestniki: Strokosz Jožef, koksar pri jami Hohenegger avstr, rudniške in plavžarske družbe, Karvin, Šlezija. Tvardzik Jožef, kurjač pri Albrehtovi jami avstr, rudniške in plavžarske dfužbe Peterswald v Šleziji. Doležal Ivan, železostrugar v< plavžu Trzyniec, Šltezija. Jakerle Tomaž* strugar V strojni tovarni Rošiške rUdni-ške družbe, Segen Gottes, Moravska.
—MM I jjggigB
žu, ki se je še kot deček izsebl iz Angleške ter si je pridobi v Ameriki ogromno premoženje. Danes se ceni imetek gospe Ponfildove na 340 milijonov in je slovela ta dama kbt najbogatejša žena na svetu, dokler ni bila pritnoraha odstopiti to častno mesto vdovi »kralja železnic«.
Ko je umrl Russel Sage, je ostavil svoji; vdovi 280 milijonov kron. Ta mili* jonar je postal s 15. leti pomočnik V branjariji svojega brata; tu je ostal pet let. Potem je šel,k drugemu bratu. Po preteku nekaterih let je kupil od svojega brata vse podjetje, in ko je štel 25 let; je že razpolagal s premoženjem 315 milijonov. To premoženje je pomnožil Russel Sage še s, srečnimi špekulacijami.
Med bogatimi vdovami na svetu zavzema veleuglednp mesto gospa Heti Green, ker ta dama more reči, da ima sved veliki imetek 340 milijonov zahvaliti svoji, lastni ostroumnosti in trgovski geili-jalnosti. Vsekakor je imela že veliko premoženje, ko je začela s svojimi špekulacijami. ..
S 16 leti je podedovala gospodična Heti od očeta 8 milijonov. Ko je štela 20 let, jej je umrla teta, ki je od nje dobila 16 milijonov. Kmalu nato se je omožila z
Eduardom Greenom1, in začela sta z možem razne kupčije, ki so se izredno; posrečile. Sedaj je gospa Green vdova in oskrbuje in množi svoje premoženje dalje.
Toda HČti Gteeh ni edini trgovski genij med milijonarskimi Vdovdmi v Ameriki. Tudi gospa Hariman je izkušena irt smela podjetnica, ki je pomagala svojemu soprogu pti vseh kupčijah.
Z imetkom 120 milijonov razpolaga vdova nedavno umrlega Viliema Leydsa, ki je obogatel s svojo tvomico lepa. Takisto na 120 milijonov se ceni premoženje gospe Hdistove, katere soprog si je pridobil imetek v kalifornijskih rudnikih.
Seveda je še precej vdov, ki imajo po 50, 40, 30, 20 milijonov kron premoženja. Tisoč in tišoč več pa je bhih, ki se s trudom' in z velikimi mukami bore za vsakdanji kruh, ki danes ne vedo, kako bodo pheživeli jUtršnji ' dan. Tudi V toli blagrbVani Ameriki je heiZmerno ninbgo bede in zaslužek žfe davni rti Več takoi obilen, kakor je bil nekdaj; Zato SloVertci koristijo le sebi in svbjcfem, Če nč silijo več v dčžeie zlata In dijanrantbv, kjer jih čaka negotdvost, docela nejusrta; bodočnost, igotovo pi vsaj prenaporno, uničU* joče dela
Rudaril na Franco* skem.
Francoski delavski list »Bataille Syndicaliste« razpravlja v več člankih o zahtevah rudarjev na Francoskem. Podjetništvo je namreč znatno zvišalo cene pridelku, a nasprotno pa povsod znižalo mezde in uvedlo različna poslabšanja. Nekatere strokovne organizacije rudarjev so že odločno ugovarjale temu početju, toda koristil ni ugovor doslej nič. Največjo nezadovoljnost pa zbuja med rudarji nedavno uvedeni penzijski zakon za rudarje, ki ni izveden v zmislu zakono-vega besedila. Posamezne instance, ki jih predpisuje zakon, določajo tudi delavsko zastopstvo-, vendar so pa zastopniki vlade in podjetnikov v večini, in od tod izvira, da delavci zaman pričakujejo zase popolne ugodnosti zakona. Zveza rudarjev Lo-arskega revirja je že marsikaj poskusila, kako bi dosegla boljše zastopstvo, toda popolnoma brez uspeha. Zlasti pa je čudno, kako da se podjetniki ne dajo pregovoriti h koncesijam, ko je velika večina francoskih rudnikov sedaj v posesti Nemcev in bi bilo le v interesu Francoske, če bi pospeševali rudarstvo tudi v teni pogledu v tistih krajih, ki jih še imajo v svojih rokah.
Rudar, baptistiiki pridigar in minister
Pri zadnji preosnovi angleške vlade je postal tudi rudarski zvezni uradnik Viljem lirace (Bras) državni podtajnik v ministrstvu za notranje stvari. O tem ministru poročajo: Njegovo življenje je značilno zanj in tudi za razred, iz katerega izhaja. Brace je bil pred pol stoletjem rojen v neki vasi v Monmoutshire v Vale-su. Zdi se, da je bila temu delavskemu otroku že v zibeli začrtana pot. Komaj je bil 12 let star, ko je prišel Brace v premogovnik delat; delal je potem dvanajst let v različnih premogovnikih. Nekoč je slučajno ušel eksploziji. Pozneje je delal v jami »Prince of Wales« v Abercarnu, ki je ob neki nezgodi za vedno pokopala 250 delavcev, ter je bila zaraditega na slabem glasu. Postal je nato »agent« strokovne organizacije, leta 1889. je sodeloval pri ustanovitvi zveze za južni Vales in potem tudi deloval na to, da se je zveza priklopila britski rudarski zvezi. Ob tej priliki je postal podpredsednik Valeške sekcije pod predsedstvom Abrahama. Leta 1908. je bil izvoljen v okraju južni Glamorgan v spodnjo zbornico, kjer si je pridobil s svojo preprosto in odločno zgovornostjo pozornost in ugled. Kakor marsikateri delavski voditelj na Angleškem deluje Brace tudi obenem v verstvu. Brace je baptist, ki ga na Angleškem kaj radi poslušajo kot pridigarja.
Braceja poznajo organizirani rudarji tudi na celini. Udeležil se je skoro vseh mednarodnih rudarskih kongresov tako na Dunaju, v Salcburgu in v Karlovih varih. Da postanejo na Angleškem rudarji ministri, ni tam nič novega, zakaj že stari rudar Burt je bil večkrat minister v liberalni vladi, toda glede zmožnosti Braceja nima primere. Da so na Angleškem voditelji rudarjev pridigarji pri verskih sektah, tudi ni novo. Nasprotno, na Angleškem imajo precej takih pridigarjev, 'l udi stari Pickard, nekdanji predsednik angleške rudarske zveze je bil pridigar. Brace je baptist, pridiga torej, da naj se ne krsti majhnih otrok, marveč šele od-rašene ljudi, in sicer potem prav pošteno, namreč: potopiti se ga mora .čisto v vodo. Sicer smo pa mnenja, da je angle-
pridobi za vojno proti nam tudi romansko ška rudarska organizacija svojega najboljšega moža poslala v ministrstvo.
Žetveni dopusti in salasne oprostitve.
Domobransko ministrstvo je sporazumno z vojnim izdalo 8. junija glede žetvenih dopustov te-le določbe:
Kolikor pripuščajo vojaške zadeve, se boi dovolil dopust samostojnim poljedelcem, oziroma njihovim družinskim članom, kakor tudi poljedelskim delavcem v ravno isti meri, kakor svoječasno za pomladne setve, istotako se bodo na prošnjo po možnosti odposlali tudi vojaki, da poskrbijo žetvena opravila. V čisto izrednih in ozira vrednih slučajih se bodo na utemeljene prošnje dovolila tudi oprošče-nja od vojaške službe samostojnim poljedelcem, kakor tudi posameznim poljedelskim uradnikom pri veleposestvih in gospodarskih zadrugah za omejen čas (kvečjemu 14 dni).
Prošnjo vloži ali vojak sam, ki želi biti oproščen, in sicer pri svojem povelj-ništvu, ali pa njegovi domači potom okr. glavarstva.
V	dopustnih listih je natančno povedano, zakaj je bil dopust podeljen. Dopustni listi dajo pravico do proste vožnje na železnicah. Ako se vojak po preteklem dopustu ne vrne na svoje mesto, se strogo kaznuje.
Nadzorovanje. Ali vojaki, ki imajo dopust, res opravljajo žetvena opravila, nadzoruje občina in politična oblast. Ce bi se dopustniki ne ukvarjali z žetvenim delom, mora okrajno glavarstvo takoj povzročiti, da se vrnejo v vojaško službo, predno poteče dopust. Med dopustom dobijo vojaki svojo vojaško plačo neprikraj-šano in tudi njihove družine obdržijo podpore.
Posamezne občine ali tudi posamezni poljedelci lahko prosijo pri okrajnem glavarstvu, da se jim dovolijo za delo oddelki do 20 mož. Za stanovanje in hrano teh oddelkov morajo skrbet) občine ali posamezni posestniki, katerim so se dovolili ti vojaški oddelki. Hrana in stanovanje za te oddelke se plača od vojaške oblasti, vendar ne sme odškodnina znašati več, kakor je določeno za tisti kraj, kjer je stalno nameščeno dotično moštvo. To odškodnino za hrano in 'stanovanje mora poveljnik dotičnega oddelka plačati pri občini proti potrdilu.
Časovno omejene oprostitve samp-stojnih poljedelcev se morejo doseči le v izrednih slučajih, in sicer se prošnje smejo vlagati le potoni okrajnega glavarstva. Ako se take prošnje vložijo na domobransko ministrstvo, se ne bo oziralo na nje.
iSesarabiia.
Dežela se razprostira od Bukovine med rekama Prut in Dnjester do Črnega morja. V zgodovini je Besarabija precej znana. Ko sta Anglija in Francija na Krimu premagali Rusijo, je morala odstopiti v pariškem miru leta 1856. večji južni! del Besarabije Rumuniji, ki je bila takrat še pod turško nadvlado. Besarabija, je ostala rumunska do leta 1878. V rusko turški vojni leta 1877. se je vojskovala Rumu-nija na ruski strani in je rumunska armada zelo pripomogla, da so bili Turki premagani.
Rumunija je morala kljub temu po vojski odstopiti Besarabijo Rusiji. Odškodovali so jo na škodo Bolgarije z Dobrud-žo in so ji pripoznali neodvisnost. Ru-munci izgube Besarabijo, v kateri prebiva veliko Rumuncev, še do zdaj, niso prebo: leli.
Vprašanje Besarabije je zdaj vsaj začasno zopet na sporedu. Sporazum je, ko je pridobil Italijo za vojno, storil vse, da pridobi za vojno proti nam tudi romansko Rumunijo. Vsa poročila soglašajo, da je zahtevala Rumunija Besarabijo, če prične vojno. Anglija in Francija sta svetovali Rusiji, naj Besarabijo prostovoljno odstopi Rumuniji.
Svetovna volna.
Vojna z Italijo traja sedaj že nad mesec dih. Po teh potih so očividno nameravali prodirati v Avstrijo: proti Trstu, proti Pusti dolini na Tirolskem ter proti Soški dolini! na črti med Tržičem (Mon-falcone) in Bovcem.
O italijanskih bojih ob Soči poroča curiški »Anzeiger«.:. •
Od Soče prihajajo za Italijo žalostni glasovi. En dan so Italijani devetkrat naskočili, toda le malo se jih je vrnilo — cele gore mrtvih leže pred italijanskimi' postojankami. Celo italijansko »prodiranje« se omeji na ponesrečene naskoke, ki se vrstijo z boječim bližanjem. V armadi' zadaj za fronto se kažejo znaki velikega razočaranja.
Lnako se godi Italijanom, ki nimajo nobene inicijative, tudi ob tirolski in koroški meji. Zadnje uradno poročilo z dne 23. t. m. pravi:
V pravkar minulem prvem vojnem mesecu niso Italijani dosegli nobenega uspeha. Naše čete drže prav kakor ob začetku vojske svoje postojanke ob ali blizu meje. Ob soški fronti, na utrjenem obmejnem prostoru Bovec - Naberjet, ob kranjskem grebenu in na vseh tirolskih frontah, so se izjalovili vsi poskusi sovražnega prodiranja s težkimi izgubami.
Po teh dogodkih in neuspehih se je tudi navdušenje za vojno v Italiji že precej poleglo.
*
V Galiciji so zasedle zavezniške čete Levov, glavno mesto Galicije. Naglo umikanje in neprestano prodiranje avstrijskih in nemških čet usiljuje misel, da tvorijo ruske čete le posamezni oddelki velike ruske vojske, ki je že domala izkrvavela v prejšnjih krvavih bojih in bitkah.
Ne vemo, s kolikim razočaranjem sprejemajo ruski zavezniki poročila z ga-liškega bojišča, gotovo pa je, da jim vesti niso ljube ter da bodo jako neugodno vplivale na njih vojno razpoloženje. Anglija in Francija sta se zanašali na ogromne množice, ki jih bo poslala Rusija v boj proti Avstriji in Nemčiji. In če se sedaj račun ne ujema s proračunom, bi bilo pričakovati, da Anglija in Francija uvidita, kako velike žrtve zahteva ta vojna in kako malo nade je, da bo vojna uspela tako, kakor želita Lloyd George in Viviani. Zlasti bi ju moralo poučiti tudi to dejstvo, da njih nova zaveznica Italija po pettedenski ofenzivi še ni dosegla prav nobenega uspeha.	■*
Če presojamo vojni položaj popolnoma objektivno, nam priča osvojitev Levova, da nasprotniki osrednjih držav ne bodo ugnali ne z vojno ne z izstradanjem, zakaj tudi letošnja žetev bo izredno dobra. Ako bo vlada izvedla izdelane načrte, kakor jih je Nemčija, potem bodo živila popolnoma zadostovala za bodoče leto ter bodo tudi cene živilom nižje.
Nedvomno mora gališka zmaga vplivati jako neugodno na čveterozvezo in je zaraditega silno nevarno zanjo, če bi1 se utegnila Rusija skesati, ter bi eventualno več ne sodelovala v novi strahoviti zimski vojni, za katero najbrže tudi ni več sposobna. Tak dogodek bi bil za Anglijo, Francijo in Italijo naravnost katastrofalen, ker bi1 bil potem razvoj vojnih operacij povsem drugačen, odločneji in hitreji.
Stran 4.
*DE;L AVE C“
33. st
Pri Levovu so imeli zadnje dni deževno vreme, a kljub temu sta zavezni armadi v ljutih bojih izgnali Ruse iz Levova in dne 22. t. m. ob 4. popoldne so korakale avstrijske čete v mesto, kjer so bile jako prijazno sprejete.
Mesto Levov šteje 220.000 prebivalcev (68% Poljakov, 11% Rusinov in 3% Nemcev). Zgradil ga je okolo leta 1250. knez Lev ob vznožju gradu, ki je bil zgrajen kot trdnjava proti1 Tatarjem. Svoje gospodarje je Levov potem večkrat menjal. Leži pa ob važni trgovinski! cesti, ki vodi iz izhoda v Evropo, zaraditega je postal tudi prav kmalu važno trgovsko mesto. O priliki1 delitve Poljske je postal Levov (leta 1772.) glavno mesto avstrijske gališke kronovine.
Zvezne čete.so severno od Prže-myšla oziroma Jaroslava prekoračile rusko mejo pri Tarnogrodu in prispele na reko Tanev. Zaraditega prodiranja so se jeli Rusi umikati z galiških tal med dole-njim Sanom in Vislo, kolikor jih je bilo še tam. Bukovina je popolnoma prosta Rusov.
Na Poljskem je stanje nespremenjeno1. Vrše se samo manjši boji severno od Varšave za posamezne postojanke.
*
Na francoskem bojišču se nadaljuje vojskovanje za postojanke. O kakšni veliki ofenzivi, o kateri so že tolikrat pripovedovali Angleži iti Francozi, še ni sluha.
Iz uradnih poročil posnemamo:
V noči od 15. na 16. junija so nemška pomorska letala napadla severoizhodno obal Angleške. V neki utrjen obrežni kraj so metala bombe, ki so porušile celo vrsto industrijskih naprav. Na zrakoplove so močno streljali, posebno ljuto neka obrežna baterija. To so zrakoplovi napadli in jo prisilili, da je utihnila. Zrakoplove! pa niso bili nič poškodovani.
. Krvavo je bilo odbitih več sovražnih delnih napadov severno od prekopa La Bassee in severno od Arrasa.
V Champagni je bil postreljen neki francoski oddelek, ki je napadal pri Per-thesu, ko je prej razstrelil mine/
V VogezihFrancozi ljuto obstreljujejo Munster.
V Argonih so Nemci krajevne napade sovražnika odbili v bajonetnem boju. Boji pri Vauquois-u niso imeli nobenega uspeha. Severoizhodno od Luneville so Nemci' napadli in vzeli od Francozov utrjeni in zasedeni kraj Embermenil. Ko so porušile vse francoske utrdbe, so šle čete nazaj v svoje postojanke in vzele s seboj 50 ujetih francoskih lovcev. V Vogezih se vrše boji še na posameznih točkah doline Fecht. Ob Hilsenfirstu so Nemci ujeli nad 200 Francozov.
Na zahodnem robu Argonov so Nemci prešli na napad. Wurtemberžani in se-verno-nemška deželna bramba je vzela z naskokom na 2 kilometra širokii bojni črti več obrambnih črt, ki so se nahajale druga za drugo in so zadali Francozom ob njihovih neuspešnih protinapadih najtežje izgube. Plen tega boja znaša 6 častnikov, 623 mož ujetih, kakor tudi 3 strojne puške in 3 metalce min.
Z vrhov ob reki Maas so izvedli Francozi na nemške postojanke zahodno od Le Eparges pet močnih napadov, ki so se zlomili zahodno od ceste v nemškem ognju.
Značilno je pa v teh bojih to, da Francozi in Angleži' ne morejo nikamor naprej, dasi so vedno v ofenzivah ter to, da žrtvujejo v prvi' vrsti kolonijalne čete, ki so jih te dni pri Arasu žrtvovali zopet okolo 8000 mož.
*
Boji z,a Carigrad še vedno trajajo. Angleške in francoske čete, ki so se utr-
dile na polotoku Galipoli Ariburnu in Se-dilbaru skušajo prodirati s silnim naporom. Turki se branijo s čudovito vztrajnostjo. Njih artiljerija je uničila pri Ariburnu postojanke strojnih pušk, levo krilo pa je obenem zasedlo več strelskih zako-pov. Angleži rabijo od 14. junija eksplozivne krogle, ki širijo dušljive pline. O uspešnem prodiranju pa ni govora.
Pred Dardanele je odplulo končno tudi nekaj italijanske mornarice, ki se pridruži angleškemu in francoskemu bro-dovju.
Pri izkrcevalnih delih v Dardanelah je bil ranjen na hrbtu in roki tudi general Damade.
V	Kavkaziji se vrše le manjše praske, a kljub temu imajo Rusi razmeroma velike tegube. Ruski ujetniki pripovedujejo, da vlada v ruski vojski velika beda in lakota ter da so v Baku, Moskvi in Stavropolu izbruhnili nemiri.
Domači pregled.
Za aprovizacijo mesta Ljubljane je
sklenil odsek poskrbeti pravočasno kurivo za* mesto, da ne bo preveliko pomanjkanje prihodnjo zimo. — Slednjič se je vzelo odobruje na znanje, da mestni reveži dobivajo sedaj določeno podporo v živilih mesto v denarju, ki poprej večkrat ni dosegel svojega namena.
Preskrba sladkorja za Ljubljano. Aprovizačni odsek je sklenil, obrniti se na c. kr. trgovinsko ministrstvo s prošnjo, da omogoči nakup večje množine sladkorja direktno od rafinerij. Tudi se bo skušalo pridobiti za Ljubljano večjo mnO‘-žino eksportnega sladkorja iz Trsta.
Zoper prekup in draženje živil na trgu. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je sklenil, naročiti mestnemu magistratu, da postopa z vso kazensko strogostjo zoper ljudi, ki na trgu živila prekupujejo ali jih draže. V vsakem takem slučaju se ima krivca takoj odstraniti s trga.
Bodoča aprovizacija Ljubljane z žitom in moko. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je sklenil ukreniti vse potrebno, da se bo moglo v jeseni ljubljansko mesto preskrbovati z žitom in moko na splošno zadovoljnost tako, da ne bo pritožb niti glede kakovosti, niti glede cen blaga. Zlasti hoče ljubljanska občina za bodoče varovati v smislu ministrske inštrukcije mestnemu magistratu kot politični oblasti I. instance zajamčene pravice glede kontrole pri razdeljevanju in razprodaji žita in moke. Aprovizačni odsek je tudi v principu sklenil, osnovati po obstoječem zakonu poseben strokovni svet, ki naj bi za bodočo sezono in za okoliš ljubljanskega mesta izdelal načrt glede aprovizacije z žitom in moko. Vse želje mestne občine ljubljanske se bodo predložile c. kr. deželni vladi v blagohotno upoštevanje.
Preskrba Ljubljane z novim krompirjem. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je sklenil, da bo v jeseni mestna občina še v večji meri kot preteklo leto razprodajala krompir. C. kr. vlada se naproša, da dovoli mestni občini pravočasno nakup krompirja in s. tem omogoči, da se ljubljansko mesto poceni preskrbi s tako važnim živilom.
Aprovizačni odsek za Ljubljano je sklenil v zadnji odsekovi seji, da naj se mestnim siromakom daje mesečna podpora v blagu, namesto v denarju kakor je bila doslej navada. Tak sklep, če se je res napravil, je skrajno nepraktičen, ker je mestna podpora silno majhna in siromaki običajno porabijo mestno podporo za plačevanje stanarine, živež in druge potrebščine si pa prislužijo sproti po vinarjih ž
majhnimi opravili, strežbo itd. Zdi se nam, da se aprovizačni odsek ni znal uži-veti v življenje teh občanov, ki imajo povsem neredno in skrajno pičlo prehranjevanje. Življenje teh ljudi je res često tako bedno, da porabi posameznik za ves dan po 40 ali 50 vinarlev ter morajo voditi svoje gospodinjstvo po posebni metodi. Namesto denarja pa naj dobe torej podporo v blagu in s tem se jim odvzame prilika, da bi si uredili svoje gospodinjstvo »po razmerah«, dasi dobe morda boljše in ceneje blago, ki pa ni primerno za njih razmere, ker znajo sami urediti svoje gospodinjstvo še primitivneje. Ce bi bila podpora primerna, ali če. bi to veljalo za podpore v sili, potem bi bil na mestu tak sklep, tako pa ne more doseči svojega namena. Zal, seveda, da mora beda gospodinjiti in gospodariti drugače nego mi navadni ljudje; toda tako je in dejstev se ne da utajiti, čeprav jih tajimo.
Pojdite v Ljubljano! Trž. bratski dnevnik Lavoratore ze v svojem izdanju od minule nedelje priobčil dopis iz Ljubljane, ki tvori najlaskaveji dokument za glavno mesto. Pravi slavospev je to za Ljubljano, nje prebivalstvo, njega gostoljubje in poštenje. Ljubljana nudi sedaj — tako pripoveduje — vsled pritiska tujcev sliko velikega mesta. Vendar pa prebivalstvo ne izkorišča, te prilike in je, kar se tiče cen živil in stanovanj, onestissimo. Na vsaki ulici in v vsakem lokalu se sliši italijansko govoriti, a povsod so z Italijani vljudni, prijazni in postrežljivi. — Kako se menjajo časi in ljudje ž njimi! Ni še dolgo temu, ko so v Trstu vsakemu Slovencu, čim je dal kak znak svojega slovenstva od sebe, klicali »ande a Lubi-ana!«, in to tako zaničevalno, kakor da ga pošiljajo kam v divje kraje, oddaljene od človeške civilizacije. Danes pa oni sami iščejo v tej Ljubljani zavetja in gostoljubja in so polni hvale o prebivalstvu tega rnesta. Dajejo nam torej, najlepše zadoščenje. No, to bi bila bolj stran čuvstve-nosti, ali če hočete, občutljivosti, ako nam je to v zadoščenje. Toda stvar ima tudi svojo realno vrednost. Kajti rnnogokateri je zaničeval le zato, ker je imel povsem krive pojme o naših krajih in naših ljudeh in si domneval, da žive tam zunaj sami slovenski divjaki in barbari. Sedaj pa se je prepričal na svoje oči in vidi, da žive na slovenski zemlji civilizirani ljudje, ljudje v pravem smislu besede, ki v težkih časih radi pozabljajo na narodna navskrižja, slede pravilom narodne tolerance, ker vidijo v človeku — sočloveka. To častno izpričevalo je dal slovenskemu ljudstvu dopis v »Lavoratore« od minule nedelje. To pa ni v čast samo tistemu, ki se mu izreka priznanje, ampak tudi tistemu, ki se izreka odkrito in pošteno!
Za vse, ki imajo opraviti s pošto. Od 25. junija 1915 dalje so vse poštne poši-ljatve, ki pridejo iia Kranjskem k oddaji ali predaji, podvržene cenzuri.. To se daje z naslednjimi ukazili obče na znanje; 1. Pisma in denarna pisma se morajo odprta oddajati na pošto; 2. na vsakem pismu ali denarnem pismu, kakor tudi na vsaki poštni dopisnici morajo biti razločno zaznamovani : ime in priimek in natančna adresa stanovanja dotičnega odpošiljate-lja; pomanjkljivo opremljena pisma se ne razpošiljajo; 3. strogo je prepovedano komu pisati o vojaških predmetih, če so tudi' navidezno nedolžne vsebine, kakor: o dohodu in odhodu častnikov, o izvršeni nastanitvi vojakov itd. Razširjevalcem takih novic preti strogo kaznovanje tudi takrat, kadar te novice nimajo nobenega hudobnega namena; 4. ovoji se morajo odprto oddajati, tako da se poštni, oziroma cenzurni uradnik more takoj o vsebini prepričati. Te ovoje zapro stranke v njegovi
navzočnosti. Ovojem in denarnim pismom se nikakor ne smejo pridevati pismena naznanila. 5. Odrezki poštnih sprem-nic in poštnih nakaznic ne smejo obsegati nobenih pismenih naznanil.
Prepoved kupovanja prešiŽev poto-Vaje od hiše do hiše. Razglas c. kr. deželnega predsednika v vojvodini Kranjski z ■dne 20. junija 1915. leta, št. 13.806, o nakupovanji! prešičev potovaje od hiše do hiše. Deloma izpreminjaje razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. maja 1915. 1., dež. zak. št. 11, o prepovedi nakupovanja živine potovaje od hiše do hiše, zaukazujem naslednje: § 1. PrepO-Vfcd nakupovanja živine potovaje od' hiše hiše se ne uporablja na nakupovanje prešičev. § 2. Zgornja odredba ne zadeva z razglasom e. kr. deželne vlade z dne 28. junija 1910. 1., št. 14.204, objavljeno prepovbd, goniti žive prešiče od kraja do kraja in Od hiše do hiše z namenom, jih prodati, in ostane ta prepoved v moči. § 3. Ta odredba dobi moč z dnevom razglasitve. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljanij dne 20. junija 1915. C. kr. deželni predsednik: barort 8chwarz s. r.
Splošna draginja je tako pritisnila, da bi vsekakor kazalo jo ublažiti, kajti sicer se je bati, da naraste tako, da je kljub dobri letini ne bo moč zmagovati. O moki, kruhu, žitu sploh, usnju i. dr. niti ne govorimo, ampak naj služijo v dokaz vsakdanja tržna živila. Tako je veljal, odnosno se je zahtevalo minuli tedeh vobče n. pr. golob 1 K 20 vin., kokoš 5 K, boljši betel in 6—7 K, par piščancev, kakot golobičev velikih 5 K, kilogram koštruna 2 K 80 vin., kilogram kozlička 3 K.tetetfha ■3 K do 3 K 20 vin., sveža svinjina 4 K, govedina 4 K, cene masti se pa itak ske<-r&j od dne do dne dvigajo, k&kbf mesffi-rta sploh, češnje so hoteli prodajati liter. PO 40 vidv, a sftSte VČndat- tia 24 VM* Jajci pridržala, maksimalno tarifo komad 12 vin. in sedaj! Novi krompir Uki orehi de-
bel okoli 20, stari okoli 6 komadov za 10 vin. Zelenjava je pač nekoliko cenejša, a vendar občutno dražja, kakor sicer. Kumare 50 vin. komad, kolerabce tri za 10 vin., rdeče jagode posodica 40 vin., bo-rovrtice liter 20 Virt. itd. itd. Pri tej dragic nji trpi vse, ker ljudje takorekoč drug drugemu draže. Ta draginja je res pretirana, zakaj ob tako dobri letini in ko pridelovanje ni zvezano s prav nič večjimi stroški, je tako izžemanje prebivalstva brezvestno. Podraženje je umetno in ima potuho v posebni agitaciji. Namesto, da bi merodajni krogi in tisti, ki imajo dovolj vpliva na ta proces stopili odločno na prste oderuštvu, ga pa negujejo ter zbujajo sline po mastnem zaslužku.
Labinj. Družinam v premogokopu v Krpanu dne 15. aprila 1915 ponesrečenih rudarjev se je razdelila druga podpora v skupnem znesku 1227 K 38 vin., in sicer iz prispevkov zadruge prve skupine 500 kron ter nabranih prispevkov v znesku 727 K 38 vin. Posebna zahvala gre za to podporo ravnatelju inženerju Ivanu Sixtu in načelniku delavskega odbora sodrugu Pavlu Bučiču.
Dve smrtni obsodbi po graškem pre-kem sodu. Deželno brambno vojno sodišče v Gradcu je kot preki sod po tridnevni razpravi obsodilo na smrt ključavničarja Nikolaja Dadasti v Kapfenbergu, ker je dne 6. junija zaklical v Horvatovi go-stilni »EvviVa Itatia!« V gostilno došlemu Karlu Jerichu. Poveljnik podmaršal pl. Mattanovich je pooblaščen po Njegovem Veličanstvu pomilostil obsojenca v 151et-nO težko ječo. Dne 20. junija je isto sodišče' obsodilo po določilih naglega sodstva na smrt topničarja Rudolfa Ullricha, ker je dne 4. junija 1915 pobegnil iz garnizijskega zapora in se je hotei za vedno izogniti vojaški službi. Podmaršal pl. Mattanovich je pomilostil obsojenca v kletno poostreno ječo.
Skuplia ministrska konferenca na Dunaju. Dunaj, 18. junija*. Danes se Je vršila pod predsedstvom zunanjega ministra barOna Buriana skupna ministrska konferenca, ki so se je udeležili: ministrski predsednik grof Tisza, vojni minister fcim. vitez pl. Krobatin ter skupni finančni minister dr. pL Korber. Dalje so bili prisotni: namestnik poveljnika mornarice podadmiral pl. Kailer, razun tega od avstrijske vlade: minister za domobranstvo general pehote baron Georgi, trgovinski mitiister dr. pl. Schuster ih finančni minister dr. baron Engel, od ogrske vlade pa: honvedski minister general pehote baron Hazai, finančni minister dt. Teleszky ter trgčvihski minister baron Harkanyi. Zapisnikarja sta bila generalni konzul vitez Gimther in legacijski tajnik grof Walters-kirchen. V konferenci so podrobno razpravljali o večih gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno. Koncerni konference, ki je s kratkim odmorom trajala od desetih dopoldne do osmih »večer, se je provizorno poskrbelo glede skupnih izdatkov in dohodkov v bodočem proračunskem letu.
Parobrodfta plovitba. Splitski »Dan« poroča: Plovitba z obližnjimi lukami in otoki je omejena na par parobrodičev za najnujnejši promet. Parobrodski promet med Splitom in Mietkovičem je ustavljen za il&dalje.
Doslej najlepše klnematografične predstave bodo pač prihodnje dni v »Kino Central« V deželnem gledališču. V soboto* v nedeljo in ponedeljek predstavlja kolo-Salno sliko v Stkih oddelkih*, »Jtina — bl-Ser Gonga«. PrTZori te prtedstaveso uprav pravljične krasote* dejanje živo in napeto. Za pftonik SV. Petra ta Pavia pa je pripravljena največja pridobitev kinematografije v tej sezoni, uprizoritev »Judite
iz Betutijfe«, velike drame v 4 dejanjih. Kdo ne pozna povesti o lepi Juditi iz Be~ tUlije, ki je vzela! glavo Holofernovo, da je rešila svojo domovino. Vše> tedanje dogodke, vse tamošnje kraje, tamošnje ljudstvo; njegovo tedanje trpljenje in bdli nam oživi ta velikanska slika, ki je pač doslej največja senzacija v letošnjih predstavah. — Več lepaki in letaki na ljubljanskih' vogalih'
Svetovni pregled.
1,610.000 vojnih ujetnikov. Po 14. junija sklenjenih računih so ujele avstrijske in nemške čete 1,240.000 Rusov, 255.000 Francozov, 24.000 Angležev, 41.000 Belgijcev, 50.000 Srbov; skupaj torej 1610 tisoč ujetnikov.
Bolgarija in Turčija. Pogajanja med Bolgarijo in Turčijo glede poprave meje se še niso* pričela. V ponedeljek je bolgarski' poslanik uradno izrazil velikemu vezirju bolgarsko željo, da se meja prenese na črto Enos-Midia. Ker pa je gotovo, da si bosta obe državi rnatsikaj medseboj priznali, kljub vezirjevi odklonitvi ni vzroka, da ne bo prišlo do mirnega sporazuma, o katerem so vodilni bolgarski krogi trdno prepričani.
Poraz Rusov v GaMctji podoben porazom pri Jeni in Waterloo. Vsi curiški listi se pečajo s položajem' na gališkera bojišču in opozarjajo na neutrudljivo zasledovanje zveznih armad, ki se more primerjati le zasledovanju po bitkah pfi Jeni in pri Waterloo. Vojno Vodstvo zasleduje z brezobzirno silo. Poveljniki se izkazujejo kot mojstri v zasledovanju. Neki očividec trdi, da je Hindenburg delaf tozadevno čudovito, Rusi se .zato nikjer ne morejo ustaliti. Neusmiljeno in neutrudljivo zasledovanje je omogočilo, da se je Velikopotezno izrabilo prodiranje ob Du-najcu, da se je zavzel Przemysl in da stoje zdaj zavezniki pred Lvovom,
Politični položaj na Grškem po volitvah. Vertfeelosova stranka je osvojila med1 316 mandati 186 mest. Venizelos zahteva, naj se takoj skliče zbornica in da naj takoj odstopi Gunarisova vlada. Vodstvo svoje stranke Venizelos zopet kmalu prevzame in sestavi pozneje ministrstvo. Ni znano, kako stališče da zavzame zdaj glede na Udeležbo Grške v vojni, a sodijo, da hoče biti previden.
Dewet obsojen v 6 letni zapor. Reuter pOroča: Dewet je bil v osmih točkah obtožbe spoznan, da je kriv izdajalstva. Dewet je obsojen v šestletni zapor in na denarno globo 2000 funtov šterlingov.
Vojni računi. Večkrat smo že poročali o velikanskih stroških sedanje vojne po raznih avtorjih. Nedavno je izdal spis o vojnih stroških in naraščanju bremen dr. Elemer Hantos, v katerem obširno opisuje pomočke in pota, po katerih si vo-jujoče države dobavljajo pokritje za vojne stroške. Pisatelj primerja med drugim tudi stanje državnih dolgov izpočetka vojne 1. avgusta 1914 pa stanje koncem marca 1915. Avstrijski državni dolg je narasel v tem času od 13.004 milijonov za 3575 milijonov kron. Ogrski dolg 6695 milijonov kron pa se je zvišal za 2040 milijonov kron. Avstro-ogrski državni dolg v skupnem znesku 19.699 milijonov kron se te povečal za 5615 milijonov kron. V teh zneskih niso vračunani zneski 161 milijonov kron bosenskega temeljnega posojila, ki je ostalo med vojno nespremenjeno. Državni dolg Nemčije, ki je znašal začetkom vojne 22.689 milijonov kron, se je zvišal v tem času za 11.400 milijonov kron, brez nedavno podpisanih 9 mffi-jaVd, ki državni dolg le deloma zvišujejo, deloma pa bodo služile v povrnitev dolga, ki ga je napravila nemška vlada pri dr-
žavni banki. Turčija je imela 2914 milijonov kron državnega dolga, zvišal se je pa za 520 milijonov kron. Angleški državni dolgovi so znašali ob izbruhu vojne brez dolgov naselbin, 17.564 milijonov kron, ki so se zvišali v vojnem času za 10.320 milijonov kron. Francoski državni dolg je znašal, brez naselbin, . 30.120 milijonov kron ter se zvišal za 10.701 milijonov. Ruski državni dolg je znašal 22.917 milijonov in se je zvišal za 13.200 milijonov kron. Državni dolgovi Belgije so se-pomnožili za 960, Srbije za 410, Japonske za 872 in Črne gore za 3 milijone kron. Dolgovi Avstro-Ogrske in Nemčije s Turčijo so se pomnožili za 17.535, dolgovi enten-te in nje zaveznic pa za 36.466 milijonov kron. Zadolžitev vojujočih držav v prvih osmih mesecih vojne znaša okroglo 55 milijard.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. i popol.		Stanovanje
Dr. Menina Peter splošno zdravljenje	,'/2ll—>/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11—12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. BocK Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. B. Ipavic	10.-12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzij	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
LJUBIM Frančiškanska ulita iv. 8.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .-. shode in veselice.
Letne zakljutke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzikalij itd.
Sftereotlpija. Litografija.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v »DELAVCU".
Vsak pove
V UH! OB II.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8 do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.
Ordinira dopoldne.
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji
od 9. do 11. ure
od 8. do pol 12. ure
V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični
od 8. do 9. ure
Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev L tija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadir zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Ta pa je za mel
Naiboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
■	   (Cojzova	hiša).	------
Garantirana kakovost.
Ker se samo z njim krepčam, vedno zdrav 2elod’c imami
Varujte se 9V* ponaredbi!
Pristni „FL0RIJN“ se dobi edino od Rast* linske destilacije „FL0RlflN“ v Ljubljani.
 ---------------------
Postavno varovano.
aaaa□aaDaaaaaaaaaaaDDDaaDaanaaaDDa DDODDDaaaaoaaaaaaDaDanaaaa odd a i
| Ivan Jax in sin, Ljubljana |
| -..... ■	Dunajska	cesta štev. 17 ===== s
□	□
a	priporoča	svojo bogato zalogo	“
□	□
a
Mi strojev
h stroje zn pletenje
ihn)
za mino in M.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko. i
D		O
B OBMngg—P—— HNHBM