Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. if \r The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v c>4merikL Vladina pomoč finančnemu položaju. ZVEZINA VLADA BODE DALA BANKAM NA RAZPOLAGO 150,000,000 DOL. Izdan je panamskih obligacij in bon-dov vojnega dolga, S TEM SE BAJE KRIZA KONČA. -o- Washington, 18. nov. Predsednik Roosevelt .je včeraj zvečer odredil vse potrebno, da nabavi bančnim zavodom $150,000,000, s kter.m denarjem se bode baje napravil konec sedanjej flnan.'nej krizi, dokler kongres s permanentnimi odredbami ne ustanovi miru v finančnem svetu. Imenovano svoto bodo tvorili 4°/0 panamski bon-di in vladini bondi, kteri tvorijo vojni dol«? zvezine vlade. Ta predsednikov korak ponovno dokazuje, ila se vlada boji, da ne pride do popolnega finančnega poloma, kteri bi tudi predsedniku in njegovej stranki škodoval tako, kakor je zadnji škodoval demokratične j stranki. Da po-•iti i/ v»«:dj držav, kakor tudi vsein ■ mm mjakmn, kteri so že poslali na-iM'n;rn /a Koledar, naznanjamo tem •« t' • . da ^e sedaj ti>ka zadnja pola ,4 ! jt-ne knji-e. Kakor vsako leto' letnike. Poleg koledarske po-V. ;e v r jem natančen p«.pis pia-net.iv, oziroma osolnčja. popis Indija rii-> \ v — h treh Amerik, več zanimivih |».»vi>-ti in humoresk, tnnoiro tabe-1 i. ktere h- v vsakdanjem Življenju vpdrm potrebujejo, smešniee in po n»>^ni!>ti r atanena svetovna kronika, kak«>rši je t e prinaša ni jedej slo-ven-ki koledar. Vsa knjiga bode bo-tralo opremljena s slikami, ktere soj vel jale par sto dolarjev in ktere smo i m i I ji vili iz raznih krajev sveta. Ro- i j ia!ce >>; (izarjamo, da se na Koledar , fOiiv..« a-no naroče, da >e na ta način zairdove« da ga tudi v resnici dobe,; kajti doseiaj se nam je vsako leto j pripetilo, da vsem naročnikom nLsmo moirii ustreči, ker je Koledar prehitro ; posel, dasiravno *smo samo lani tiskat1 Koledar v 5000 iztisih, ktero število J smo letos povečali za 300 iztisov. Na- j ročni no sprejema upravništvo "Glas Naroda" v New Yorku. S e s tisi i r: t e s sta zvezda Oklchcma - država. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE PODPISAL PRO KLAMACI-JO, S KTERO USTA-NOVLJA NOVO DRŽAVO. Temu činu je prisostvovalo kacih dvajset osob. ODSTOP STARIH URADNIKOV. Washington, 17. nov. Včeraj ob 10:15 dop ludne so se Zjedinjene države pomuožile za jedno državo, kajti teritorija Oklah'oma in Indian Territory sta bila sprejeta kot skupna država pod imenom Oklahoma v zvezo. Število zvezd na našej zastavi se s tem za jedno pomnoži. Ko je predsednik podpisal tozadevno pro-klamacijo, je bilo prisotnih kacih 20 osob. Za pod pis je rabil pero, ktero je bilo izdelano iz orlovega peresa, ktero so pot m izročili novoustan« v-Ijenej zsrodovi nske j družbi države Oklahome. Jeden izmed navzočih je vzel pivnik, s kterim je predsednik osušil svoj podpis. Pnoklamaeijo je l>od pisal tudi zvezi ni tajnik Root. *da semkaj ob 9. uri dopoludne radi čn - ovne razlike z Wasliinatonoru. Teritorijalni uradniki z governerjem na čelu so takoj odstopili in nato se je pričela inauiruraeija nedavno izvoljenih uradnikov zajedno z velikimi slnvni -trni. V svojem inauirnraeij-sk( ni govoru j" novi demokratični go-verner TTnskell napadel predsednika Itoosevelta. Nova država meri 70,430 štirijaških milj i?! je torej večja, nego vse drža ve Nove Anglije skupaj. V VTash-imrton bode pošiljala pet članov kon-trrrsa. KRIZA KMALO PONEHA. Trust za jeklo sprejema zopfot velika naročila. Pittsburg, Pa., 16. nov. Vodstvo United States Steel Corporation ali tru-ta za jeklo je prepričano, da bode finančna kriza kmalo končana in ^da b-.de p« doza j v kratkem ptbol^l. Radi tesra je velika družba naznanila vsem svojim od je trial cem, da se na preklicanja naročil ne ISode oci^hla, temveč 90,000, prodajajo 9© sedaj po 53,000 dolarjev. Tako je lani falter Bowne prodal W. Thompsonu v našem mestu avoj sedež za $95,000 in minolo sototo gft je kuqit nazaj za $53,000, kajti Thompson je prestal biti član new-yorške delniške borze. Na ta nag in, je napravil $40,000 čistega dobička«^ (Irezplacno da k najceneiSi, najboljSi in'oa jdirektnej -U progi m Slovence. Pilite na Austro-Amcncana Uae, Wkitahail Balding, Mew York. t-c»*t «eri » lepo sliko pa mika. kteri Fpa- Gospodarska kriza; odslovitve delavcev. PO VSEH KRAJIH REPUBLIKE SE VEDNO BOLJ MNOŽE ODSLOVITVE DELAV-C E V. Vse polno tovarn so zopet zaprli; ml-zerija bode trajala le začasno. pomanjkanje denarja. -o—— Poughkeepsie, N. Y., 17. nov. Ker ni mogoče dobiti gotovega denarja, so v tovarni Big Phoenix Horseshoe Company skrajšali delavni Čas n«L polovico. Superintendent "William G. Morgan trdi, da ima tovarna, ki izdeluje podkve, dovolj naročil, da bi za-mog-la delati kakor preje, da jej pa ni mogoče dobiti dovolj gotovine za izplačan je delavske plače. Ta tovarna je največja tovarna podkev v 'deželi. Buffalo, N. Y., 17. nov. Lackawanna Steel Co. je včeraj zvečer svojo veliko tovarno zaprla; manjše družbine tovarne bodo še nekaj časa delale, da dogotove naročila, Štiritisoč in petsto delavcev te družbe je vsled tega včeraj zgubilo delo. Kadi pomanjkanja denarja so tudi naročila izostala in tako so morali delavce odsloviti. Baltimore, Md., 17. nov. Znana tovarna obl^k tvrdke Henry Sonnebom & Co. je s svojim 1200 delavcem znižala. plačo za 20 odstotkov. Sill Water, Minil., 17. nov. Tukajšnje tvrdke, ktere se bavijo z uničevali j«-m gozdov in ki imajo na stotine delavcev. vse delavce odslovile. Ne-ktere družbe so z delom sploh prenehale. Cena lesu je padla in vrhu tega tudi ni mogoče dobiti denarja. Chicago, 111., 17. nov. V tukajšnjem mestu je nad 1500 gledaliških igraF-eev in igralk brez dela. Rialto je poln brezposelnih igralk in igralcev, kar velja tudi o posredovalnicah dela. Tgralke iščejo sedaj službe sobaric in peric. Temu je uzrok finančna kriza. Med igralci !>ode kmalo zavladala beda. — Amsterdam, N. T.. 17. nov. Tovarno preprog Mohawk Rug & Carpet Company bodo te dni zaprli za toliko ča?a. da se finančna kriza poboljša. Temu je vzrok le finančna kriza. Na stotisoče delavcev zgubi delo. Tovarna ima vse polno naročil. Tudi tovarno preprog tvrdke Rhuttlejvorth Bros & Co. so včeraj zaprli in odslovili 400 delavcev. York. Pa-, 17. nov. Tukaj so zaprli tri tovarne svile, ktere so last American Silk Manufacturing Co. Odslovili so 800 delavcev, kajti odjemalci <;o preklicali mno-o naročil. Imenovana družba je bila v zvezi z newyor-5ko Knickerbocker Trust Co. in je vsled tega prišla v finančne Valden. Mass., 17. nov. Boston "Rubber Shoe Co. naznanja, da prihodnjo soboto zaprla ^e tovar- in odslovila 3000 delavcev.Tudi v Melrose zapre imenovana družba ^ jo tovarno. ___o--- inu razstrelbe v pbnnstl-vaniji. Smodnik je ubil jedno; pliu ranfl 20 in kovina je obžgala devet oaob. Pittsburg, Pa., 16. nov. V tukajšnjem mestu in ofeolici so se včeraj na treh raznih prostorih pripetile tn razstrelbe, pri kterih je bila jedna osoba ubita, dočim je več nevarno ranjenih. Skupna materijalna Skoda znaža ZS tisoč dolarjev. Prva razstrelba »e je pnpetila v Ze-lienople blizo Pittrfjurga, kjer ae je v tovarni Pittsbnrg *ulmanifc Co. razletelo dve toni emodnikrn. Pri tem je bil jeden delavec u meetn xAat, dočim »o bližnja poelop*. pofikodcw»- na za $10,000. Druga razatrelba ae je prrpetil«. ▼ nekej stanovanjski hi£i ▼ tukajšnj« mestu. Razletel se je namreS plin, « se je nabral t kleti in 20 oaob, kte* so bile nad kletjo, je bilo poikodo«^ nih. Vsa okna sosednjih hiš eo popokala. Tretja razatrelba se Je pnpetila ▼ plavžu Lucy, ktera je laat tnssta aa jeklo. Tu ee je razletela fcaffi« in nevarno obžgala devet inocanaku črn* laveer. — ' —- - i- T' - . .....t Vojni tajnik Taft dospel v Vladivostok. VOJNI TAJNIK ZJED. DRŽAV JE SREČNO BOSPEL V RUSIJO. — ZAKASNELO S T RADI VIHARJA. Tafta bode ruski car sprejel v avdi-jenco, dočim nemškega cesarja ne obišče. Vesti iz Rusije. Avstrijski poslanik. V PETROGRADU SO DOMAČINI NAPADLI VOZ, V KTEREM SE JE PELJAL AVSTR. POSLANIK. Revolucijonaomo zborovanje v kijev-skem vseučilišču. DUMA. o SPREJEM. -o- Vladivostok, IS. nov. Ameriški vojni tajni Taft je dospel včeraj dopoludne na vojni ladiji Rainbow v tukajšnjo luko. Imenovano križarbo sta spremljali tudi krlžarki Chatta^ nooga in Galveston. Ameriško bro-dovje so ruske vojne ladije sprejele in pozdravile takoj pred vhodom v luko, dočim so obrežne baterije streljale v p. zdrav. Pri vhodu v luko so najprej ugledali ono "rusko topni-čarko, ktero so Rusi nedavno povodom upora mornarjev potopili. Za ta upor se je Taft zelo zanimal in ruski dostojanstveniki sto mu ves uipor natančno razložili. Taft je ostal na ladiji" Rainbow, dokler mu niso pripravili vlak za pot v Petrograd, kamor odjpotuje po transrdbirskej železnici jutri oh 7. uri zjutraj. Za pot do Pet rog rad a so nm dali na razpolag- carjev vagon. Z njim potujejo ruski ad ju t an ti vojskf in mornarice, ktere je sam car določil za njegov« spremstvo. Popoludne so Tafta obiskali povelj nik luke, general Pel jug-, in dru^i do stojanstveniki. Prihod vojuejja tajnika se je izdatno zakasnil, ker je na morju divjal izdaten vihar, tako da je bilo p to vanje neprijetno. Petrograd, IS. nov. Tukajšnje ameriško poslaništvo je dobilo od vojnega tajnika Tafta iz Vladivosto-ka poročilo, da odpotuje jutri zjutraj iz Vladrvostoka v Petrograd, kam< r pride 3. decembra. Poslaništvo se je takoj nato posvetovalo s kabinetom glede sprejema vojnega tajnika Tafta pri carju, kteri ga najbrže «rprejme v avdijenco dne 4. dec. ZRAKOPLAV V SNEŽNEM VX HARJU. Dva zrakoplovca sta potovala v snežnem viharju 125 milj daleč. Fremont. N. H., 16. nov. Pri Ly-Joids Crossing je prišel včeraj na zemljo Stevensonov zrakoplav, kteri je plul po višavah iz North Adamsa -do imenovanega kraja ne oziraje se na zimsko in viharno vreme. V zrako-plavu sta bila Leo Stevens in James F. Lord, ktera trdita, da je bila njuna pot selo prijetna in da jima ni bilo težavno priti zopet na zemljo. Iz North Adamsa je letel zrakoplav proti aeveroiztoku, na kar se je ofcre-nil naravnost proti iztoku do Exterja v New Hampshire. Tu je nastal visoko v zraku snežni vihar j iz zrakopla~ va je bilo videti kakor da bi padal sneg navzgor, mesto navzdol, kajti zrakoplav ee je hitro dvigal in se kmafc dvignil nad oblake, iz lcfen^ je snežilo. Denarja v staro domovino n f 10.30 ............ 80 kron. sa f 10.40 ............ 100 kron, MI ^ kroa, sa $ 101.75............ 000 kron. R f 908.50 ............ 1000 kron. sa fl0l0.00 ............ 0000 krat Petrograd, 18. nov. Ko se je včeraj vozil avstrijski poslanik Berch-told iz počitnic nazaj v Petrograd, je nekdo vrgel skozi okno vagona velik kamen, kteri je poslanika pogodil in ga nekoliko ranil. V novejšem času se je že večkrat pripetilo, d< domačini mečejo kamenje na »brzovla-ke ,v kterih se vozijo aristokratje, na ktere se vedno -bolj jeze radi njihovega razkošja. Kijev, 18. nov. Vojaštvo in policija je včeraj obkolilo tukajšnje vseučilišče, v kterem se je vršilo zborovanje južne organizacije revolucionarjev pod krinko navadnega dijaškega zborovanja. Zborov alee so raz-gnali in vsakega, kteri ni bil dijak, odvedli v ječo. Ko je policija odšla, dijaki zahtevali, da se s poukom iVreneha krt protest proti postopanju vlade in nato so 200 dijakov zaprli. Kozaki so potem zasedli vse ulice, ktere vodijo proti vseučiiiš-i'u. Peirogrud, IS. nov. Predsednik nove dume. Tvamjakov, je po mišljenju tak, kakoršnjega Rusija z ozirom na eifutsko zalego potrebuje. "Včeraj je izjavil, da njeg 'va stranka - okto- bristi — ne bode delovala na to, da bi definitivno rečila Čifutsko vprašanje, ker to se direktno ne tiče --uskega ljudstva. Nektere zakone, ktere so za čifute zelo strogi, bodo morda omilili. toda razpravljanje o tem vprašanju ne služi v korist prebivalstvu. Po njegovem zasebnem mnenju bi bile najbolje, ako bi se čifute iz Rusije -popolnoma pregnalo, dasiravno so v finančnem pogledu nekolik.- jaki. Z ozirom na Poljake je dejal, da bi oni že davno dobili več koncesij, ako bi vedno ne kričali za samoupravo. Iz Avstro-Ogrske, Slovensko vseučilišče. KER DOBE ITALIJANI SVOJE VSEUČILIŠČE, ZAHTEVAJO SEDAJ TUDI SLOVENCI IN HRVATJE SVOJE. Štrajki, izgredi in beda na severnem Češkem. NAGODBA. DELAVCI BEŽE V EVROPO. Newyorsko pristanišče je polno domov se vračajočih inozemcev. Dan za dnevom je v na-še m mestu bolj opažati, da se je sedaj tudi na zapadu pričela finančna in gospodarska kr-iza, kajti iz vseh držav prihajajo v naše mesto delavci, kteri so delali po velikih tovarnah in pri druzih velikih podjetjih; ker so delavci, ki opravljajo v Ameriki težka dela, večinoma inozemei, se naravno vračajo sedaj domov v Evropo. Parniki, ki odhajajo, so vedno prenapolnjeni in na stotine domov se vračajočih, mora v našem mestu čakati na drugo priliko potovanja. Vsi ceneni hoteli in prenočišča so prenapolnjena z inozemei, ki čakajo, da se jim nudi prilika vrniti se domov. Največ neprilik imajo naravno oni, ki so si na zapadu omislili vozne listke, kteri čestokrat niso originalni, tako, da se zamore jo parai-ške družbe pred vsem ozirati le na one potnike, kteri si nabavijo listke v New Yorku pri pravih agentih, ne pa pri zakotnih podagentih, kakorš-njih je mnogo na zapadu. Tadi v Uobokenu, N. J., kjer ao pomoli nemSkih pamikov, je na tisoče inozemcev, kteri vsi so namenjeni potovati v staro domovine, da tam počakajo konea krize. Z ZMBnčkim parnikom Praesideot Grant, kteri je odplul v soboto iz na-Se loke. je odpotovalo samo t med-krovju 3220 potnikov. Tudi vsi drugi parnki ao bili prenapolnjeni. Dunaj, 17. nov. Izgredi in pretepi med italijanskimi in nemškimi dijaki trajajo dalje. Italijani zahtevajo ustanovitev italijanskega vseučilišča in ker se vlada boji Italije, je sklenila ustanoviti italijansko vseučilišče. Vsled tega so sedaj Slovenci in Hrvatje pričeli tudi odločno zahtevali ustanovitev svojega vseučilišča, kterega pa ne bodo tako hitro dobili. Dunaj, 17. nov. V severnej Češki je vse polno štrajkov in vsled tega je med delavstvom zavladala velika beda. Vršili so se tudi veliki izgredi. Živila so se po vsej Avstriji izredno podražila, tako. da draginjo vsakdo občuti. Obravnave glede sprejetja na^odb v državnem zboru se nadaljujejo in sprejetje nagodbe je zagotovljeno. Dunaj, 18. nov. Dijaški nemiri kteri so se pričeli v Gradcu, se sedaj nadaljujejo in p staja jo vedno večji. C'ohi. pf(?phno Slovenci i:i Hrvatje, ktere je vlada ujezila s tem. da b<-..U-Italijanom ustanovila vseučilišče, no pa Slovencem, so včeraj kar trumo-ma napadali nemške dijake. kteri slednji so se branili naposled z nož-mi. Mnooro pretepajočili se dijak«iv je bilo ranjenih. Tukajšnje vseučilišče bodo začasn^ zaprli. Budimpešta. IS. nov. V tukajšnjem državnem zboru so se pripetili veliki izgredi, kajti med hrva! kimi poslanci in zborničnim podpredsednikom prišlo je do takega zmerjanja in pso-vanja. da še kaj tace^ra ni pripetilo celo povodom zadnjega zasedanja državnega zbora, ktero je bilo najb Ij burno, kar jih pomni ogrska parlamentarna zcrodovina. Sejo so morali večkrat prekiniti. Hrvatje še vedno obstruirajo in radi teesra nameravajo Madjari ustanoviti strožji poslovni red. Vjeli jelena na Hudson«. Newtnrer, N. Y-, 14. nov. Minoli ■torek popoln dne je ugledala roHEtvo vladinega vlač nega parnika Apaehe bliao Stony Point a, kako je lep jelen plaval preko reke Hn^on. Jelena so naravno vjeli in so Hvega pripeljali na Ioaa Island. Jelena so atncntaH odvesti seboj ▼ Nsvy Yard, todn oblasti so mornar- kiur ^ty ^ «<«Mo i^MMtiti, REKORD JAPONSKEGA NASE L JE V AN J A. Japonci prihajajo v Ameriko v vedno večjem številu. Washington, 16. nov. Naseljevanje iz vseh dežel neprestano narašča, toda ni jedno se ni tako pomnožilo, kakor ono iz Japonske, kajti samo v ok tobru se je število v Ameriko doših Japoncev pomnožilo za 25 odstotkov primerja je z naseljenci, kteri so v prejšnjem mesecu dospeli iz Nipona S kratka, toliko naseljencev iz Japonske še nikdar ni prišlo. Zakonu proti naseljevanju Japoncev so se že pred sedmimi meseci poostrili, toda b&š od tedaj nadalje je število došlih Japoncev nepopisno naraslo. Znižane cene. €91 velja sedaj vožnja v 13aro vfel burg. $31 ve^a 6ec*aj vožnja v Antwer- t07 velja sedaj vožnjo v Rotter I K, Treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 1U9 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . „ pol leta....... ,, leto za mesto New York . „ pol leta xa uaeeto New York „ Evropo za vse leto . ,, „ ,, pol leta . . . „ „ „ cetrtJeta $3.0»» 1.50 4.00 2.00 . 4.50 2.50 1-75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak d&» iz-vzemsi nedelj in praznikov. «QUAS NARODA" (" Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays-i Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brei palpi&a in osobnosti te ne matisuejo. ^Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče, naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ia pošiljatvam naredite na?lov : «ait»» Naroda" £ 100 Greenwich JStreet. New X,ork City. Telefon : 1279 Hector. Denarna kriza in Francija." V Franciji tamošuje časopisje nikakor ne more zapopasii, kako je bilo uioj»oče, da je prišlo pri nas sredi najboljših časov, ko je vse napredovalo in ko je bila tudi letina boljša, nego kje dr up d. na svetu, do finančne krize, ktera se je pričela v New Yor-ku in se potem v par tednih razširila po vseh krajih prostrane republike. Radi tega si sedanjo krizo, kakor smo v soboto poročali, tolmačijo tako, da Amerika sedaj uvažnje zlato radi te-ga, da si nabavi velik zlat zaklad, kierejra bode potreb vala za neiz-♦ •iribno vojno z Japonsko. Vsa sedanja kriza v Ameriki je jk> prepričanju francoskih politikov in časnikarjev le navidezna in umetna in nasa vlada jo rabi jedi no v to svrho, da si z nje pom čjo nabavi za vojno potrebni denar. Naši kapitalisti bi po nazoiih Francozov morali imeti še večjo moč, ako bi zamogli prirediti finančno krizo. kadarkoli bi se jim poljubilo in kadarkoli bi to smatrali umestnim. Francoski nazori se zel > dopadejo onim ljudem, kteri še vedno ne verjamejo, da naše banke zlorabljajo v varstvo jim izroče»ni denar, da korpo-vacije izdajo mnogo več delnic, nego je njihovo premoženje vredno, in da se v vsake j banki vrše take nepravilnosti, kak ršjijih si v drugih državah ni uiogoče predstavljati. Ti nazori se dopadejo tudi onim, kteri mislijo, da je kriza umetna in prirejena po največjih bogatinih, kteri skušajo na ta način oskubsti druge bogatine, ki niso tako premožni, kakor | prvi; nadalje se francosko poneilol dopade tudi onim, kteri mislijo, da se je kriza priredila v svrho vpliva, na adminL-Cracijo, da se na ta način od pravijo zakoni, kteri so ustanovljeni v svrho večje kontrole bank. Vse to se sedaj ponovno zatrjuje radi fran-e skega poročila o vojni, baš kakor se je zatrjevalo, ko se je kriza pri-čela. Seveda se zaraore kriza prirediti tudi na umeten način, in sicer vsled pripravljanja na vojno ravno tako, kakor iz kaeega družeča razloga. Toda prepričani smo. da eventuelna vojna ni vzrok seda njej krizi, ktera je vse kaj druzega, nego umetna. Pri uirodnem finančnem položaju bi bilo v Evropi prav lahko di (biti posojilo tudi, ako bi bilo namenjeno za voj-n" namene. Sedaj pa naši bankarji plačujejo evropsko zlato zelo drago, ker ga morajo imeti, da saj nekoliko ublažijo resno krizo, ktera seveda ni umetna, temveč povsem naravna, ka-k ršujo jo bilo dolgo pričakovati. Na smrtni pos^lji se je porociL V MT t roviei na Hrvatskem je nagli ma obolel odvetniški koneipijent dr. Toša Sečerkovič, ®t ar 29 let. Zastrupila se mu je kri. K smrtni postelji je prihitela njegova zaročniea, profesorjeva hči Milena 01a*p in Vin-kovcev. s ktero bi se imel v par dneh poročiti. Poročila se je z dr. Sečer-kovičem na smrtni postelji ter je v par urah po por ki postala vdova. Dr Sečerkovič je umrl na dan, ki iriT ie Se zdrav določil za ®vojo poroko. v J04 + Nova antiaemltska rresa. V Petroerradn «e je ustanovila nova *nti«emit«ka lig«, kteri bode naloga ubijati Žide v Rusiji vsakokrat, ko bode iavršen kak n« v atentat na eer-ja ali mraisterskegm predsednika Bto-lypina. 1 Predsedniške volitve in Wall Street. 1 ved or pozna večnega demokratičnega kandidata za predsedniško mesto, William Jennings Bryana, ta je tudi pričakoval, da bode v sedanjej kritičnej dobi prišel v javnost 6 svojo izjavo glede njegove kandidature. Njegova sedanja izjava je skoraj ravno taka, kakoršnjo je izdal, ko je prvič kandidiral za predsedniško mesto in tako -se je glasila vsaka njegova kasnejša izjava, kadarkoli je želel postati predsednik, oziroma, kadarkoli je pogorel pri predsedniških volitvah. Tudi v svojej letošnjej izjavi trdi, da pomenja o sob a kandidata za dotično stranko vedno le ojačitev ali pa j>oslabšanje, kajti to je vedno odvisno le od osobe kandidata. Na Wall Streetn eo prepričani, da si volilci žele dobiti konservativnega predsedniškega kandidata, kteri ne br de trustom in korporaeijaan toliko škodoval, kakor predsednik Roosevelt. Tudi v letu 1904 so bili tega mnenja in so se podali na volilno bojišče z geslom *1 sane and safe''. Na ta način so agitirali za Jirvana kot prijatelja trustor in korporaeij in so mu naravno priredili kar največji pi-raz, kar jih je do tedaj doživela demokratična stranka. Glavna napaka politikov na Wall Streetu je običajno 1a, da ~oni običajno ne vidijo preko visokih hiš na imenovanej uliei in bližnjem Broadway u, kajti njihov svet je le na Wall St reci u in v našem mestu, vse drugo pa za nje ni svet. Vendar pa Wall Street ne more dobaviti p trebnih glasov, kteri bi spravili demokrate na krmilo, pa naj bi slednji bili še Jako priljubljeni našim trustijanom. Predigra h C^sablanci Kakor preteča predigra h grozotam v Casablanci se zde človeku spomini in vtiski iz Maroškega, ki jih priobčuje S. L. Benzuzan zdaj v nekem angleškem listu. Kratke, same na sebi brezpomembne izjave posameznih Marocanov in romantični popotni doživljaji se združujejo v mar-kantm> sliko o položaju, ki jo krvavo obsevajo dogodki zadnjih dnij. Jezdila sva proti pogorju — tako piše Benzuzan — jaz in Salaam, moj sluga in spremljevalec tja čez pokrajino brez pota in steze; samo sledovi oslovskih in konjskih kopit, od tiski velblodt.v so kazali najnima konjema pot, Solnce je bilo izpremenilo zelenje pomladi v suho sivo pustinjo in je držalo širno pokrajino neizprosno v svojem zadušljivem objemu, in v daljne sadne vrtove so bile pobegnile ptice-pevke. Sami > E1 Lebae, sokol, je l?žal nepremično zgoraj v bleščečem zraku, edini, ki je vidno ravnodušno kljuboval neusmiljeni žerjavici. Od skalovja sem je nama prihajal nasproti samcat gorjanec. Težko natovorjenega osla je gnal pred seboj. Ivo se nama je približaL, je obstal za hip in strmel v naju, in jaz sem mu prijazno zaklical pozdrav. "Pnufcleta tvoja vera", je bil odgovor, *'žene me, pobiti vse Nazarenee." Mene je to zabavalo, a Salaam na moji strani je sikal od jeze, kakor vselej, kadar se je kteri njegovih rojakov kazal nevljudnega. **Oj ti sin nesramne žene'je zakričal nanj, "zakaj preklinjaš Nazarencet Ali ne nosiš svoje soli v mesto, da jim i prodaš? Ali ne dobiš svojega dobrega plačila? Ali ti ne pomagajo živeti?" "Pač govoriš resnico, o Salaam", je odvrnil oni, ki je, kakor skoro vse ljudstvo iz dežele, dobro poznal-mo-iega tovariša, "pač je res, da kupujejo Nazarenci mojo s i; a kljub temu — da sem jaz mogočen mož, bi jih zdrobil. Toda Alahova volja, da sem samo siromak, in tako ne morem storiti drugega, nego prodajati svojo sol. Naj jih p gubi, naj sežge njih očete!" Iztegnil je roko in pokazal ija na daljne gore. "A tam je jeden, ki bode vsem Nazarenoin pre-rezal grlo. Deželo bode osvobodil in sultan ga gotovo postavi za gospodarja nad nami. In on nas bode rešil, ker on je silen in močan!" In udaril je besno po oslu in brzo hitel naprej. Le s težavo sem potolažil Salaamo-vo jezo in ko je bil poslal za možem še nekaj krepkih kletvic, se je po-čutil vidno olajšanega. "Kdo je osvoboditelj", sem vprašal, "ki izžene Nazarence iz dežele?** In resno mi je odgovoril Salaam: "Živi tam v deželi Cinat, in pravijo mu Raisnli — Mohamed Raisuli. Zavoljo n jetra je prepovedano hoditi na" lov v gore; in celo bašadori (evropski poslanci) se ne smejo drzniti." Drnsra nož. S Sala a mom sem je iz Tanfeija, k točki, oddaljeni kakih pe+ milj od mesta. V tekn dveh nr sem videl netde«et do šestdeset zabojev, ki so :>fi ifkrrsvali na prosti obali in nakladali na male. 8treljiw> Je notri, me je poučil tovmriL Vse m Je n£lo v najboljšem redu. Če* dan je bila križarila zunaj brza jadernica, ko je napočila tema, se je približal bregu. Tam je Vrgel sidro. Bila je temna noč, medlo eo blestele zvezde in nobena mesečina ni izdajala marljivega dela. ". Stražniki so podkupljeni", mi je povedal Salaam; "oni ne izdajo tihotapcev, kajti sicer bi ne dobili nobenega denarja več." Brezglasno so švigali čolni sem in tja in na bregu so sprejemali mišiča-sti, nagi Mavri težke zaboje ki jih vlačili k mulam. Videl sem v medli luči svetlikati puškine cevi in vedel sem tudi, da je nakupila neka belgijska tvrdka velikansko množino orožja in ga skrivaj oddaja na Maroško. Tam vodi Abdula kupčijo. Iz gorovja je prišel velikan, 6 čevljev 4 pedi visok in ima najlepši glas ter je na najslabšem glasu daleč po severnoafriškem obrežju. Ko sva se vračala proti mestu, je Salaam naenkrat pobrzdal konja in me zadržal. Njegovo ostro oko je bilo zapazilo v nooni tečni človeško senco, ki je naglo smuknila v stran. "Pojdi sem, Abdula", je šepetal moj spremljevalec polglasno, "tvoj prijatelj Salaam Savni je, ki govori s teboj. * * Takoj je stopila iz teme visoka postava in videl sem velikana pred seboj, s puško v roki. Salaam se je obrnil k meni. "To je Abdula, tihotapec, ki ima črno srce in je usmrtil mnogo mož. Ali ni tak ?" je vprašal možakarja, pooiovši po arabsko svoje besede. Abdula, v čigar ogromni roki so izginjali moji prsti, se je smehljal krotko in je dejal: "Da, resnico govori, veliko mož sem usmrtil. Alahova volja je Ibila." In v tihem navdušenju je nadaljeval Salaain: "Mnogv* jih je, ki tihotapijo in se bojujejo in kterih srca so črna. a nobeno srce ni tako črno ko Abdulovo, kajti on ubiva može rad. Ali ni tako, Abdula?** In velikan se je samo tiho smehljal in zavrgljivo pregibal z glavo. "In zdaj pojdi z pet na svoje delo, o Abdula; naj ti bode Alah vseg-darmil!" In ko je izginila senca tihotapčeva v itemi, je k meni obrnjen dostavil: *1 On dela za tiste, ki našemu gospodu, sultanu, niso naklonjeni, in še veliko mož bode usmrtil, prečLno umrje, kajti njegovo srce je Črno kakor m. .ibeno." Sokolinec. Sibirska povest. Ruski spisal Vladimir Korolenko. (Nadaljevanje.) Vasilijevo obličje je bilo še vedno mračno. Zdelo se je, kakor da je pozabil na svojo povest, ali da je neče nadaljevati. Spomnil sem ga. da čakam na konec. "Kaj naj še povem'je dejal čemerno. "Res ne vem... Dkasti hudega smo prestali. No, začel sem, torej moram pač tudi koneati... Tako smo hodili celih dvanajst dni in še vedno nismo dospeli na konec otoka, čeprav bi bili lahko že osmi dan onkraj morja. In to vse samo zato, ker smo se morali tako paziti in ker nismo imeli poštenega vodnika. Namesto, da bi hiteli na bregu po ravnem, smo plezali eez gore in skale, lazili po dolinah, soteskah in močvirjih. Tudi živeža nam je že zmanjkovalo, ker smo se bili preskrbeli samo za 12 dni. Najprvo smo začeli zmanjševati porcije; suhorja smo dajali malo, vsak maj si je v po tolaženje svojega gladu iskal, kar je potreboval in hotel, kajti jagod je bilo v gozdu dovolj. Tako smo prišli torej k morskemu rokavu — ki mu pravijo "Liman". Voda v njem je navadno slama, samo včasih, kadar priplava tja kakšen tok od Amurja, pride kaj pitne vode. Tukaj smo si morali priskrbeti čoln, da se prepeljemo k Amurju. Začeli smo preudarjati in se posvetovati, kje bi dobili čoln. Prašali smo Burana, kako 'bi napravili to. On pa je čisto potrt; njegove oči so gledale motno, oslabel je bil popolnoma.. Sveta nam ni vedel dati. "Pri domačinih", je bil dejal, "se dobi Čolne**. A kje so ti domačini in kako dobiti od njih Čoln, tega ni znal povedati. Tedaj smo rekli, Volodka, Makarov in jaz: "Vi ljudje p čakajte rualo tukaj, mi trije hočemo iti gor po bregu, morda dobimo koga domačinov in pridemo slednjič na kakšen način do čolna. A bodite previdni, ker je lahko tu v bližini kakšen kordoo." Ostali so, in mi smo šli na breg ter smo prišli do skale, odkoder smo tudi zagledali moža, ki je krpal jadro. Bog nam ga je poslal, "Orkana"." "Kaj pa je to. "Orknn"? Ali je to nieurango, Colo., v Loški potok ; Fran Stržinar iz Little Falls, N. Y., na Vrhniko; Fran Hribar iz Pit fcsburga, Pa., na Krko; Ljudevit E-rlah iz Pittsburga, Pa., v Žužemberk; Fran Kumar in Josip Peternel iz Indianapolisa, Ind-, v Logatec; Anton Gerl in Fran Kresnic iz Davis, W. Va., v TrnovK*; Simon Šinkovec iz Indianapolisa, Ind», v Logatec; druižina Marko Smičiklas iz North-port, Wash., v So poti; Luka Brajla iz Rutlanda, B. C., Canada, v Dobov-nik; Anton Papež iz Milwaukee, Wis., v Trebnje; Ivan Duič iz Milwaukee, Wis., v Reko; Damjan Škul iz Cleve-landa, O., v Ljubljano ; Ljudevit Pro-semik iz Steeltona, Pa., v Hrast je; Josip Ivanetič, Anton Slobodnik iz Steeltoaia, Pa., v Metliko; Josip Peč-nik iz Waukegag, 111., v Ljubljano; Anton Božič iz Spokane, Wash., v Buzet; Mat. Jeraj, Ivan Stamfel, Iv. Stamfel ml., Anton Marovet in Josip M aro vet iz Aldridge, Mont., v Rečico; Jakob Brezevnik iz Aldridge, Mont., v Mozirje; Ivan Kobasič, Peter Novasen, Jure Višnjak iz Wells, Mich., v Karlovec; Ignac Nagode iz Allegheny, Pa., na Vrhniko; Peter Beden iz Trentona, Pa., v Ljubljano; I/uka Živkovič, Mile ŽivkoviS, Val. Oreškovič, Grga Bilan, Tone Mata-nič, Krista. Tosič in Mile Starčevič iz Salt Lake City, Utah, v Reko; Josip Perenič, Janez Božič, Jakob Sircelj, Ivan Šloser, Jakob Matko, Jakob Ki m, Josip Hrvatin iz Pittsburga, Pa., v Ljubljano; Ljudevit Kusekovič iz Buffalo, N. Y., v Zagreb; Josip Trškan iz Pueblo, Oclo.', v D. M. Polje. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Comp. v New Yorku, 109 Greenwich St. Švedska in Norveška. Po novinah se že ^eč Časa razširjajo vesti o oboroževanju Švedske. Ob vsej meji med Švedsko in Norveško gradijo močne utrdbe. Norveška je vsled tega vznemirjena ^in švedska vlada skuša na vse načine umiriti Norvežane. Lesena cerkev. Velika cerkev baptistov v Sveti gori v Californiji narejena je vsa iz enega drevesa. Cerkev je 70 čevljev vis ka, v njej je prostora za 500 ljudi, ima sobe za pastorja, dvorano za propovedi, vežo, sobico za toaleto itd. In vendar niso porabili še vsega drevesa. Žrtve revolucije. Petrogradski list "Slovo" je obelodanil zanimivo statistiko. Po isti znaša število rd razpusta druge dume umorjenih, ubitih in ranjenih nič m an je nego 44.000. Koliko ljudi j* pedlq kakor fcrtev od krvave nedelje 22. jannarja 1905 do daaes, ni -možno preraJhamti. Odlikovanje. ^ Filip Ivaniševič, trgovec in posestnik v Trstu v Krilu v Dalmaciji, brat državnega poslanca Ivaniševiča in izredno priljubljen in cenjen v tržaških slovenskih krogih, je d. bil od mini-sterstva za trgovino na Dunaju častni diplom, s k te rim se mu od strani odbora avstrijske razstave v Londonu izraža največje priznanje za razstavljena vina lastne produkcije v Jesenicah. Isto tako je dobil g. Ivaniševič od "Društva za pospeševanje narodno-ekonomskih interesov kraljevine Dalmacije na Dumaju", ki stoji pod pokroviteljstvom nadvojvode in prestolonaslednika Fran Ferdinanda, krasno hrvatsko diplomo, s ktero 8" mu izraža posebna zahvala za uspešno sr delovanje na avstrijski razstavi v Londonu 1. 1906. Skupno s ' tema dvema odlikovanjema je dobil g. Iva-•neševic lepo in veliko kolajno z nad-pisom: "His Royal Highness the Prince of Walles — Austrian Exhibition, London, 1906." — Vrlemn možu in vzornemu rodoljubu izrekamo najiprisrčneje čestitke na teh odlikovanjih ! On je mož, ki dela čast svojim rojakom. Gospodarstvo. Kobilice, ki se pasejo po travnikih na Vipavskem (pri Ajdovščini), so: Oedipoda coerulescens. Calliptomus italicus, Arcyptera fusca, Chorthip-pus bicolor.. Pod temi imeni so se določile na postaji za rastlinstvo varstvo na Dunaju. Kobilice, ki ji pra-vijo po Krasu "konj**, niso našli na Vipavskem, ko so lovili z dr. Wahlom z Dunaja ta živalski rod. Nahajajo se bolj visoko pod Čavnom. Zato tudi niso napravile kobilice po Vipavskem take škode kakor po Krasu, kjer se je paslo na vsakem štirjaškem sežnju najmanj po pet "konjev". Ti so naredili seveda tu ne samo na travi, marveč tudi na drugem drevju, osobito tudi na trtah, precej škode. Kobilic selk pa ni bilo po Krasu, marveč so se pomikali že od nekdaj udomačeni "konji** od Pliskovice proti Škrbini. Samo strašno mnogo se jih je letos razplodilo. Sedaj se priporoča kmetom, naj prihodnja leta pasejo po travnikih in pašaiiToh perutnino, ki bode najboljše, iztrebila kobilice. Posebno pičle jih radi zrejo. Če bi se kdo bavil na veliko z rejo pičel, bi lahko obogatel. ZAHVALA. Slovensko katoliško Ck podp. društvo svete Barbare «aZ)edln]?ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja IOOJ v državi Penns>lvan!)l. -O—O- OiDBOKNIKI: Predhodnik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forost City, P*. Podpredsednik: MARTO? OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN T^L.BAN, Box B07, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTOt, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUhLLČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predalnik nadzornega odbora, Forest Crty, KAROL ZA T, AR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenne, Brm& dock, Pa. FRAN ŠUNK, m nadzornik, 50 "Mill St., linzerne, Pa. POBOTNI IN PBIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Foreet City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I- tajnika: Ivan Tel ban, P. O. Box 667, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Cleveland, Ohio. Blago rodni gospod Sakser! Najprvo najiskrenejšo zahvalo za Vašo velikb uslugo. Vašo kompanijo hočemo povsod priporočati kot točno in solidno napram rojakom, kar po vsej pravici zasluži. Kovčeke sem že dobil pri naročeni kompanijL Še enkrat iskrena zahvala! Za morebitno uslugo na razpolago. Z odličnim spoštovanjem Leopold Zakrajšek. Opazka. Opomniti moramo, da ta zadeva ni bila nikakor v naši zvezi, ali storili smo iz ljushavi, kakor to mnogokrat storimo. Frank Sakser Company. OGLA& Kje je FRAN PETERNEL t Dne S. januarja i£07 kupil je na poŠti v Indianapolis, Ind., Money Order sa {2.65, za kterega smo danes prejeli luplikat. Prosimo ga, da naj nam naznani, za kaj je uporabiti omen j e-ia svota. New York, 1. nov. 1907. Frank Sakser Company, ((v d—do pr) Iščem brata ANTONA HODAJ. Pred enim Jetrm dobil sem zadnje p;<> mo od njega iz Dietz, Wyo., od takrat pa ne vem več, kje da se nahaja. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem prav hvaležen, kajti sporočiti mu imam nujne stvari iz stare domovine, ti-čoče se njegovih koristij. Naslov: Vid Hi daj, 812 Chestnut Sttreet, Johnstown, Pa. (12-11 — 4x2xii t) je: Slovencem in H-vatom pri- ^ poročam svoj § 1 SALOON I v obilen poset. Točim vtUJO p sveže pivo, • dobra |p- vina in whiskey ter |p- Simam v zalogi ze o fine & smodke. f? Rojakom pošiljam denar> i? )e v staro domovino IP" •pS hitro in poceni. p f Pobiram naročnino za "Glas & Naroda". V zvezi seir z gg. > t j Frank Sakser Co. v New Yorku. S ** Z veles pošto van jem 1 Ivan Govže, f 3 4 Minn. ^ Compagnie Generale' Tiansatiantlpe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DG HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IHOMOSTA IN 'JUBUAIE. Poštni parniki so:* wLa Provence" na dva vijaka. "La Savoie" M „ „ "La Lorraine" „ ,, ,, "La Touraine" , „ „ "La Bretagne"............... "La Gasgogne"............... ........14,200 ton, 30.000 konjskih moči. ........12,000 „ 25, OIK) „ ,, .........12, OOO „ 25,000 „ ........10,OOO ,, 13,000 „ _ ......... 8,000 „ 9,000 „ ........ 8,000 „ 9,tXX> „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. ¥. "L*A LOK-KAJ-NJS •LA SAVO IE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE 5. dee. 100' 12. doe. 100 19. doe. iwr POSEBNA La Gasoogne 7. doc. ob 3. uri po pol Samo xa EL in 21- nov. 1007 La Bret ague 28. nov. 1907 *LA PROVENCE La Gascogne •LA LORRAINE La Bretajrne PLOVTTBA: 26. de«. 10O7 2. j an 100« 9. jan. 100« 36. jan. 1908 23. jan. 1908. TTT rmxrod. Painlka z zvezdo zaznariiorani imajo po dva Yfjaka. M. W. Kozmlnskr, generalni agent za zapad Deaoorn St., lit N Zdravju najprimernejša pijača je LEISY ktero ie varimo iz najboljšega . rr port i ran epa če?ktja l. n 1 t. . ! i c> :«! o naj n'kdo ne zamud: poskusiti ga. v svejo lzatno kenst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev »n drugih. Lelfy pivo je najboli pnljubljeno ter se dobi v vs-eh boljših gostilnah. Vse podrobi.osti zve&ie pri (iee. Travnlkar-ja 6102 Si. tlair N.V. kteri Vam dragevoMe vse po lasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J XcJtU, unCaJtit mm aa "Olu s» 1 nil", aa|v*iJttaB«teaaJH li.nut I 7A O/^^I/^1 in N0V0 LETO I ZjA DUZ.1L p°šiiJaJ° ( ■ ___^^ venci kaj radi ■ I darila svojcem v staro domovino in iz Zje- f dinjenih držav zgolj gotov denar'; to pa n«j= | bolje, najceneje in najhitreje I preskrbi I _FRANK SAKSER CO., j I 109 GREENWICH ST.. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., 1 I N6W YORK, N.^Y. CLEVELAND, OHIO. | OP Velika zaloga vinn in žjjhnjn. s Prodaja bc^lo vino po......70c. gallon : » el-no vino |»o..... 5Uc. I juKD^HP^ Orožnik 4 frallojo z a..........611 CO i | ^jH^BW® Brinjevoc 12 steklenic za..... 812.«>0 \ | ^f ali 4 gall, (sodček) za........^Iti.DO ; I Za obilna naročilo se priporoča x f 5308 St. Clair Ave., N. EL, ^ Cleveland, Ohio, i Jugoslovanska (nkorponrana dne 24. janufija 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, IH. Podpredsednik: Jakob Zabakovec, 4824 Blackberry Street, Pitta-ftorf, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožift, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka Krži&nik, Box 326, Rock Springe, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. GLtocrain, Ohio. , Ivan Primožih, III. nadzornik, Bex 641, Eveleth, XfiTnt. POROTNI ODBOR: Mihael iClobuiar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, "Calumet, Mich. Ivan Keržišnik, H. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. * Janez N. Goaar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 712«North Chicago Street, Jfoliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-4ov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, 311y, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne j>ošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: ?ohn Gouze, Box 105, Ely, M ž n n., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-ftiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 116 7th St., Calumet. Mich. Pridsjani morajo biti natančni podatki vsota pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILI: K društvu sv. Alojzija št. 13 v znazin rojena 1SS7 cert. 7455. Dru K društvu sv. Cirila in Metoda Ivana Lamped 1S77 cert. 4338. Dru K društvu sv. Petra in Pavla št. Patur 1^5 cert. 7557. Društvo šte K društvu sv. Jožefa št. 30 v «ka Lavric 18S9 cert. 64S5. Društvo K društvu sv. Alojzija št. 19 v rija Gerbee 1SS0 cert. 1432. Društ K društvu sv. Barbare št. 33 v iak 1880 cert. 7536, Marija Šuštaršie članic. K društvu sv. Alojzija št. 18 v Narinik 1SS0 cert. 7522 I. razred, Fr red, Ivan Porenta 1S74 cert. 7524 I. 7525 I. razred. Anton Radalja 1884 1H88 cert. 7527 I. razred, Ivan Jovič zič 1S90 cert. 7529 I. razred, Božo ton Trinkans 1S7S cert. 7531 H. raz razred. Društvo šteje 77 udov. K društvu sv. Barbare št. 47 v vina 18S2 cert. 7533. Ivan Vidrih 18 7535. Vsi v I. razredu. Društvo št Bajr?raleyu, Pa-, 4. nov.: Marija To-štvo šteje 15 članic. št. 16 v Johnstownu, Pa., 4. nov.: 5tvo šteje 67 članie. 15 v Pueblu, Colo., 4. nov.: Koza je 5 članic. Chisholmu, Minn., 4. nov.: Franci-šteje 44 elasie. South Lorainu, Ohio, 4. nov.: Ma-vo šteje 41 članic. Trestle. Pa., 4. nov.: Frančiška Ob-1872 cert. 6534. Društvo šteje 53 Rock Springs, Wyo., 4. nov.: Fran an Zaveršnik 1S91 cert. 7523 I. raz-razred, Fran Benedičic 1889 cert. št. cert. 7526 I. razred, Anton Grgič 1886 cert. 7528 I. razred, Špiro Ami-Harbin 1873 cert. 7530 L razred, An-red, A nt n Tavča r 1885 cert. 7532 IT. Aspenu, Colo., 4. nov.: Ivan Pečer-^S cert. 7534, Jakob Miklič 1885 cert. "je 94 udov. IURIJ L. RROŽIČ, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKI! NOVICE. Griža -e je pojavila v šentlovren- eki županiji na Dolenjskem. Nedavno so bili v mrtvašnici štirje mrliči. Vzrok bolezni je nedostajauje pitne vode. 251etnico župnikovanja j« obhajal v Vipavi župan-dekan in častni kanonik Matija Erjavec. Državni poslanec Ivan Hribar je daroval del svojih poslanskih dijet v dobrodelne svrhe. in sicer 600 K "Ra-doffoju", 400 K ubožnim meščanom, 200 K pa v vzgojevalne namene. PRIMORSKE NOVICE. Radi poskusa tatvine in nevarnih groženj. 21 let na lahkoživka Marija NoveUer. stanujoča v ulici dell'Al-tanfi. je dala v svojem stanovanju are-tovati 24!etnesra slaščičarja Luka P. Dala ira je pa zato aretovati, ker ji je hotel ukrasti obleko, vredno 40 K, in pn. ker ji je prejšnji večer grozil, da jo ubije. Iz Ricmanj pišejo: Eno zadnjih nedelj s-e je vršil tukaj posrreb naj^ta-reje ^enske v Ricmanjih, Marije Žulja .i. stare 87 let. Pred šestimi leti je s svojim možem, ki še živi, obhajala biserno poreko. — Dne 24. oktobra je bil pa potrreb Antona Švara, ki je umrl v tržaški bolnišnici, a sra je dal ore, gosti'ni«"ar Anton Svara, prepeljati v Rirm-a;ije. Oha poqrreba .sta se, kakor navadno, vrnila civilno. Ti mili gostje iz Italije! Krojač ^rmund Varros, ki ima lastno kro-jar*nirn v u!ici sv. Antona novega 2, je prijavil na policiji siedeči slut-aj: Delal je pri njem 32!etni krojač Giovanni Corina. doma iz Lecce v Italiji. Ker ni imel če Ine obleke, je profil nje«ra. na j mi da eno na upanje, f>fi n n ie n~tM»2reI. Dat mu je pa tudi na račun nekaj denarja. Dolg za obleko :n na račun dani denar iznašata -knpnj 170 kron, Corina jo je pa popihal iz Trsta. HRVATSKE NOVICE. Mod jazi pripravljajo nov atentat? 4'Poiret'' je zvedel iz zanesljivega vira, da hoče madjarska vlada izdati novo pragmatiko za vse skupne uradnike, v kteri bo kakor prva zahteva določeno, da bo vsprej«emanje v službo odvisno od poznanja — madjarske-ga jezika. Hrvatska v skupnem proračunu. Glede Hrvatske ima proračun, ki ga je ministerski predsednik dr. Weker-le kakor finančni minister predložil državnemu zboru, sledeče številke: Penzije v hrvatskemu ministerstvu 59,554 kron, torej za 430 kron več nego v minolem letu. Avtonomne potrebe Hrvatske 22,400,000 K, 150,000 kron več nego v minolem letu. Osebni izdatki hrvatskega ministerstva 110,360 kron, to je 1860 kron več nego v minolem letu. Velika insolvenca v Vukovaru. Iz Vukovara poročajo: Veleposestnik Radivoj A. Paunovič, ki poseduje 1000 oral ov zemlje,prišel je v finančne zadrege, ker so mu odkazane hipoteke v znesku 600,000 kron. Njegovi dolgovi znašajo šest milijonov kron. Njegovo stanje je aktivno, zato bodo vsi upniki poplačani. BALKANSKE NOVICE. Kdo postane sarajevski metropolit? Novo^adski li Branik" piše, da je izvedel iz zanesljivega vira, da je bo--ansko-hercegovska vlada v Sarajevu pozvala naj=>tarejega metropolita Gre" gorija Živkoviča v Dolnji Tuzli, da takoj skliče sejo členov cerkvenega foruma, da se isti izjavijo o spolnje-nju izpraznjene sarajevske metropo-ije. Metropolit Živkovič se je pozivu odzval in dne 14. oktobra je bilo sklenjeno, da se sarajevska meropolija popolni z enim od sedanjih metropoli te v (najbrž z banjaluškim metropo-iitom I^eticom), a na metropolijo izpraznjeno na ta način, da se na prvem mestu predloži prorektor reljevskega bogoslovja Ilarion Radočič. Srbski voli na Dunaju. Nedavno je bilo prodanih na Dunaju 1000 srbskih volov. Dospeli so na trg pod imenom bosanskih volov. Trgovci so jih »tihotapili čez mejo. Kmetijska centralna pisarna na Dunaju se je proti temu pritožila. Vnanji promet s blagem Boo^e te' Hercegovine v leta 1906. Gkueom u- radnih podatkov je znašal leta 1906 izvoz blaga iz Bosne in Hercegovine 117,714,041 krotn, dočizn je 2mašal uvoz v istem letu 109,184,522 kron. RAZNOTEROSTI. Nevarnost domače muhe. Nedavno se je nakrat pojavila v Liverpoolu veeja umrljivost. Zdravniki so pripisovali to izredno veliki množini muh, ki so se nakrat pojarvile. Na to je pro-fesor Hewitt imel v družbi za mikrro-s kopij o predavanje o domači muhi. Profesor je izrekel zelo neugodno sodbo o delovanju muhe in označil je kakor bajko, da muha čisti srak po sobah od škodljivih mikrobov. Ravno nasprotno je muha najnevarnejša razširjevalka najhujih bakcilov. Lepljive noge muhe in drugi deli njenega života, zlasti peruti, so toasko sestavljeni, da bakcile vzprejemajo in jih prenašajo drugam. V pojasnjen je,-kaj zamore storiti ena edina muha, je profesor pokazal fotografijo plošče -za vzgajanje bakcilov, po kteri je korakala vjefca muha. Kamor koli so stopile mušje noge, se je razvila cela kolonija bakcilov, med temi taki, ki provzročajo kolero, tuberkulozo, tifus in škrlatico. Govornik je tudi navedel zbrane štatistike od dr. Ni vena o raz-širjevanju griže pri otrocih, ki se je najhuje pojavila tamkaj, kjer je bila ogromna množina muh. Profesor je povdarjal potrebo, dia se stori potrebne korake za uničevanje muh. Prepovedati bi se moralo odprte kupe gnoja pri hlevih in gnoj bi se moral imeti v zaprtih gnojiščih in vsak dan bi se ga moralo izvajati iz mesta. Dvorišča bi morala biti popolnoma čista in tudi odpadke bi se moralo vsak dan odstranjati. Profesor je zaključil svoje predavanje s tem, da je pozval na boj proti muham. Italijanska kraljica - vdova Marge-rita vedno potuje križem sveta na svojem avtomobilu. Neki Italijan poroča o tem potovanju v francoskem listu 0 iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm ie od ScjaU, naročajte m na "Glae 11» roda", največji in najcenejši dnevnik Pozor, Slovenci, Pozor ! Or. J. E. Then pseo, ravnatelj- Necvrgljiv« resnica je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikega zdravišca hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja; Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratrrlc jo \i?tn j 11 c p is-v> porabil, ter sem danes cj«' ]«jcli t ld iji> l< konptnl] all institutov, temveč Idite pteiu » f luč« ju trScmi It re to zdre*ijf<, kjer bodete sigurno oajboijče postreženi. Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tal-o nasloniti: ^LOVENSKO-HRVATSKO ZDRAViSCE Ravrintell: Or. J. E- THOMPSON', 34 West 29th Street, New York, IV. A. Kdor- podlje svoj naslov, dobi lep spomin zast on}. FRANK SAKSER CO., 6104 ST. CLAIR A VEL, N. EL, CANTON BOBEK, vodja. PODRUŽNICA CLEVELAND, O. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleSaste in eolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne no^e, kurje očesa, bradavice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.. da je to resnica se jamči $500 Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati Jakob Wahčič, P. O. Box CI OHIO. ROJAKI NAROČAJTE SE HA "GLAS NAROH \ " IfAJTEfiJI DT wajcejyiuSt nvrxnmct Pošilja v zvezi z glavno pisarno , DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje In najceneje. Plenarne poš:ljatve cospejo na dom v 12—13 dnevih. - Kupuje in. prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in duje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po iz\irnlh cenah. Potnike iz Cleveland*, O., sprejme v New "Yorku domač uslužl>cnec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parmk, kar potnika nič ne ▼elja in je to velike vrednosti. Dob| se ▼ podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. i Katol. Jednota Kodbina PoLmeških. •»lan. poljski spisal H. 8i«nki«vici. poslovenil P o dravski. DRUGA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Radi tega nekaj časa ni mogel najti odgovora; potem je strogo pogledal Wa^kowakega in dejal: " Vi. profesor, ji še prigovarjate k ten u. K«' si;u>i'a>n se v vaš mistiei-zem in vaše ideje, toda verjemite mi, da j< ml je te vi na svojo vest njeno življenje, /.akaj ona nima v sebi toliko telesnih moči, kolikor jih ji nalaga ta te/.ki poziv, in že tez leto dni umre — ali umejete ?,JI "Dragi moj!" odgovori Waskow-ski, glejte, obsojate me kakor za obsednega stanja, pa me niti neeete zapisati prej. Nikdar še niste premišljali. kaj pomeni to: 'pravičen mož'!' Ako se tiče koga bližnjega, «e smejem vsem izrazom." "Včeraj mi je na moje največje čudenje pravila o tem, in vprašal sem jo: 'Drago dete, ali pa imate dovolj moči, zakaj to je težka naloga TT Te-d-«j se mi je nasmejala in rekla: 'Ne o«.!vračajte me, zakaj v tem tiči m je zavetje in moja sreča. Ako se pokaže, da nimam moči, me itak ne sprejmejo; ako me pa sprejmejo in mi poidejo moči. še tem prej odidem k Litki, po kteri koprnim tolikanj! * Kaj sem ji hotel odgovoriti na tak ukrep? Kaj bi ji bili tvkli vi T Kdor na primer ne bi veroval v nič, bi se drznil reči, da morda lJfke sploh ni in da bi jo naporno življenje, polno milosrčnosti in žrtvovanja same -ebe in smrt v Kristusu morda ne dovedJo k Litki. Izumite drugačno tolažbo, toda kakšno? Dajte ji drugo na jo, potolažite jo s Čim drugim, toda s čim i S-aj boste sami govorili z njo — povejte ji tedaj odkritosrčno: Ali ee drznete, da bi jo odvrnili od tega?" "Ne!" reče Polaneški kratko. Trenutek jx>tem pa doda: "Nič drugega nego le žalost od vseh strani.'" ' * Le nekaj bi hi'o mogoče.'" povza- "Zapnite si, profesor, telovnik," peče zdajci Polaneški, ko zapazi7 da ima, Waskoweki oprsnfk odpet. *' Dobro, zapnem si ga,' * odgovora Wawkowski. Nato si jame zapenjati gumbe na suknji. "A vendarle, imam rad tega Wes-kovvslkega," reče Polaneški sam sebi, vračajoč se domov. "Ako bi se zaljubil vanj, bi ga gotovo vzel zlodej, zakaj taka je že moja usoda. Na srečo mi do tega doslej ni dosti." S temi besedami je izpovedal Polaneški precej neresnici, zakaj bil je ►d kri to srčen prijatelj profesorju Waskowvkemu, za čigar usodo tudi ni bil malomaren. Ko je dospel domov in stopil v soljo, se mu je nasmejala naproti glavica Litke iz velike fotografije, ki mu jo je bila Marica poslala za njegove olsotnosti. Ko jo je Polaneški ugle dal, je bil globoko gin j en. Pogostoma je začutil genutja te vrste, kadar se je nenadoma spomnil Litke ali zdajci kje ugledal njeno podobo. Takrat mu je vsekdar zdelo, da je ljubezen do tega deteta, pokopana nekje v globini srca. zdajci vstala z nekdanjo živahnostjo in močjo, zaplavljaje vse njegovo bitje z neizrečeno sentimentalnostjo. To ponavljanje bolesti je bilo celo tako bolestno, da ee ga je izogibal, kakor se navadno človek ogib-Ije pravemu trpljenju. Sedaj pa je bilo v njegovi ginjenosti nekaj sladkega. Litka se je v svetilnični svetlobi smehljala nanj, kakor bi mu hotela reči: "Gospod Stanko!" Okrog nje- ne glave so na belem passe-partoutu zelenele štiri breze, ki jih Je bila naslikala Marica. Polaneški je stal in dolgo ogledoval sliko; naposled je dejal: "Že vem, v čem tiči sreča življenja — v otrocih." Toda trenutek kesneje je pristavil: •"Samo da jaz rodnih nikdar ne bom ljubil tako, kakor sem ljubil to ubožico." V tem je vstopil sluga in mu oddal pismo Maričino, ki je bilo dospelo obenem > fotografijo. Marica je pisala tole: "Oče me je napotil, naj va-s pova-i l>im na večer k nam. Emilija se je da-{ n<-~ že vrnila domov ter si želi, da ne hi .j*? danes nihče vznemirjal s pose-tom. ~~ me zopet Waskow&ki, "prigovarjati, ji, da bi namesto redu usmiljenih lonK Pos,I'am vam fotografijo Litki-sester, ki e r»retežak za nične moči. 1 no tor iskreno prosim, da pridete. ker hočem z vami izpregovotriti o E- Vedno pri fokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expelfer, zamorete se .vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenjn, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne »ngrnVf ''sidro*' ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije. "Kubikon za Karbikonom. To je nekaj težavnega. Vi predstavljate novo dobo, jaz pai stare tradicije in zato moram biti premagan." "V kakšni zvezi je to s piketom?'' vpraša Bigiel mirno. Marica se je Čez trenutek vrnila in naznanila, da je oaj pripravljen. Oči je imela nekoliko rdeče, toda lice jasno in mirno. Ko sta pozneje Bigiel in Plawieki iznova sedla h krvartam, se je razgovOTjada s Polanežkim s takim tihim, zaupnim glasom, s kakršnim se razgovarjajo ljudje, ki so si zelo blizu ter imajo mnogo skupnega v življenju. To vzajemnost je bila osnovala med njima smrt Litkima m nesreča gospe Emilije, torej tudi njiju razgovor ni mogel biti vesel, a navzlic temu so se Marici oči, ako že ne usta, nasmihale Polane&kemu tožno in u-ljudno obenem. (Dalje prihodnjič.) S-. laki red-vi, v kterih -e bedni elo-! m}liiL G<"e lw>zval tuii gospoda Bi- j '^-iela, ki je obljubil priti, torej bomo imeli kaj prijeten večer.7' Polaneški je prečit«! pismo, se oblekel in čital nekaj ča.sa, nato je odšel k Plawickim. l»i>riel je bil pri njih že četrt ure ter je igral s Plawickim pike; Marica je sedela poleg njiju pri mizici ter se ukvarjala z ročnim delom. Polaneški. ki so ga vsi pozdravili, je sedel k njej ter izpregovoril: "Hvala vam najtoplejša, gospodična, za sliko. Ugledal sem jo nenadoma, in Litka mi je tako stopila pred oči kakor živa ; nisem se mogel premagati. Veste, gospodična, takšni trenutki kažejo toliko mero žalosti, da se je Človek niti ne zaveda. Hvala vam najtoplejša! Takisto za one Štiri breze. Kar se tiče gospe Emilije, vem že vse od Waskowskega. Ali je to le namen, ali že nepreklican sklep ?" "Bržkone nepreklican sklep," odgovori Manefi- "A kaj sodite o tem, gospodična?" Marica dvigne preti njemu o*":- kakor bi pričakovala svet od njega. "Moči nima dovolj,** reče naposled. pre teža k za njene izbrala rajša kak k' ntemplativen red' j Človeški atom tako raztopi v Bogu. da nelia živeti svoje življenje, torej neha tudi trpeti." Polaneški zamahne z roko. "Teh reči ne urrejern." reče rezko, "ter se ne spuščam vanje." "Prav tukaj nekje imam italijansko knji/ico o nazarenčankah," reče Waskowski ter si razpne suknjo. "Ne vem, kam se mi je skrila. Odhajaje z doma, sem jo nekam vtaknil." "Kaj je meni do vaših nazaren-čank?" "Toda Waskowski razpne za suknjo še telovnik, se zamisli in reče: "Kaj sem i-kal ? Že veni« ono ita-jjjp'jsko knijžieo. Cez nekoliko dni po j le m v Him — za dolgo, za zelo doliro Časa. Ali se še spominjate ]»£>ko t:1 m vam rekel, da je to veža drugega jtiv jenja? Čas je da se jamem pripravljati na odhod v te božje dvorane. Kaj rad hi bil prigovarjal Emiliji, da gre z menoj v "Rim. toda neče itL od otroka. Kot usmiljena sestra ostane tukaj. Morda bi ji godila pravila sester nazarenčank.... Tako tiha in priprosta kakor pri prvih kristjanih ....in jaz pojdem skoro.... Ne z glavo, dragi moj, zakaj ondi vedo bolje. "e^a -e je treba držati, nego s srcem — majhen, toda ljubeč.** "Znpnite si telovnik, profesor," reče Polaneški. "Dobro, zapnem ga. Jaz, kakor vidite, imam nekaj na srmi in poveda' bi vam to, zakaj vi ste nagli kakor potok, pač pa imate dušo.... Vidite, krščanstvo se n: ne le preživelo, kakor se zdi nekterim vrtoglavim modrijanom, nesro je prekoračilo šele polovico poti.*' "Ljubljeni profesor," reče Polaneški mirneje, "rad zaslišim to. kar mi hočete povedati, rad in potrpežljivo, toda ne danes, zakaj danes hite vse moje misli le h gospe Emiliji, in to me stiska za grlo.... To je vendarle katastrofa!" "Zanjo ne. Koristno prebije življenje — in smrti se ne boji.7* Polaneški pa zagodrnja : "Bo# sam ve, da vodi ne le vsak močnejši občutek, nego tudi preprosto prijateljstvo do trpljenja.... Nikdar mi še ni prinesla nobena ljube-aen nič drugega nego žalost. Bukacki trdi prav.... Če ljubimo vse, ali če ljubimo posameznike,— je to vse sama beda — in potem živite v tal&ni ererfi!____" Razgovor se je ustavil ali bolje iz-premenil v samogovor profesorja Wl-skowskesra, ki je jel govoriti sam s seboj o Rimu in krščanstvu. Po obedu sta odšla na alien, po kterih so žvenketali zvončki pri saneh in kjer je bilo vse polno veselega zimskega gibanja, zakaj od jutra je bilo tistega dne padlo dovolj sneea. a proti večeru se js bilo razjasnilo. Bilo je tiho in mrzlo. _........... ......................polu* Sa rojakom v Chnisgi, HL, in okolir svoj dobro urejeni —: BAIL O OB. Na razpolago imam tadi topo kn* IfiiBa. Točim vedno nveie in dob* Seip pivo, Jako dobro domače vin razne likerje ter prodajam flue smo. ke. Postrežba eolidna Prodaj em tadi in prenkrnujem par«, beodne za vse pretomorak« ert- po isvirnih cenah Pošiljam denaxj-▼ staro domovino zanesljivim puUn> po dnevnem kursu. V zvez* sem KmA-^ Frank fliknsT v New Torku. Svoji k svojim! E velespoitovaujem JOSIP KOMPA11 MOS Oreenbay Ave., Bo. Chicago. D Spominjajte ae ob raznih prilik« laie prekoristns družbe sv. Cirila Metoda v Ljubljani 1 Mal peiofti 4» Aomn u oltar 1 v TIKET za brzoparnik dobil za k tero družbo hočeš naj cen-- ie in. bodeš najso lidneje postTez n pri Fr. Sakserjl 109 Greenv-ii !-! ^tr.. New York, zat nti se v^ak ---- na ni"ou >hrr. 1 Ako bočeS dobro pdstrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo s Jfi*ai naznanjam, da iiuam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kiobase, rebra, jezike, šunke itd. • Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. w w w w w w w m m w Telefon w m f y y NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Leadville, Colo., naznanjamo, da je Mr. FRANK MTTTT.tft care of Sadar, 4C5 Elm St., Leadville, Colo., nai zastopnik sa tamodnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino sa list "Glas Naroda". Frank Salta«? Company. ———---—r*"i~i~ii"ii'xru-Lru-u*ir ROJAKI. NAlOtAJTE SB HA ,, , -, - . .__ . , .... GLAS NARODA"MAJVEOJI D PolaneSki je za trenutek mok-.l,, NAJOElfEjfil DNEVKUt, Frank PetkoTsek 720 Market Street. Waukegan, M« priporoča rojakom svoj ^SALOON,^. v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in wliiskej, ter ima na razpolago fine sinod k e. V svoji PRODAJALIN1CI ima vedno ^eže groce-rije JK) nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino relo hitro in ceno; v *vezi je z Mr. Frank Bakserjem v iJew Yorku. * * * —"—tfhirttft riOku ^Sbfe^ififetfb J&i; 'fil.^ M' && Jfls. aft' ^f^'^flfr ^j^itfiii^!^ i Nov" denarni zavod v stari domovini. | Občinska hranilnica | v|.Kostanjevici (Dolenjsko i | edina hranilnica v koMfiiije^iflcm tkn ju g naznanpi, da je pričela s poslovanjem v začeten meseca avgusta t. 1. in se j| nahaja v fe občinski hiši I zraven županskega urada. p Sfstrankaml VMik« nedeljo in IvitL «id 8. do 12^ p ure dopoldne | Ob navednih; dneh spr«-jenia hranilne vloge in jih obrestnje ' p>o 4 Ti-TT FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. I'riporcK-a s« Slovencem in Hnatom o priliki poto\anja v t-taro domovino, ali ako žele koga eem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko lOO Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. MARKO KOFALT, 249SSo. Front St., STEEUTON, PA. Pri poroča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici 2a izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. D dje prodajem psrebrotne listke za v stars kraj za. vst* b.;ljše parnike in parobrodne proce ter pošiljam denarje v staro domovino pc najnirji ceni. Air*. -Viarkn ICof«It je naš rastopnik za vse posle in ga rokom topic priporočamo. FRANK SAKSER CO. |o nato pa je, ne vedoe, kaj bi, skomignil z rameni. "flovorila sva o tem z Waskow-■4cim." je dejal, "ozmerjal sem ga, ker sem si mislil, da je to njegovo ma-■red seboj škatljico z biseri, ki jih je bivala na različne stvari, namenjene a dobrodelno loterijo, in sedaj so ji ■ia te bisere jele kapati solze, ki so ji vrele iz oči. "Vidim docela dobro, da se jočete, gospodična," reče Polaneški. mu solzne i: "Vp&e -be ne bom skrivala svojih solr-A." 1' Vem, da ravna Emilija prav, tod* meni je tako žal zanjo," je dejala. Nato ji je Polaneški nekoliko od ginjenosti, nekoliko pa zato, ker ni vedel, kaj bi povedal, prvič v svojem Uvljenju poljubil roko. Marici so jele vre ti iz oči še gostejše solze, torej je vstal« in odšla. Polaneški stopi k igralcema v trenutku, ko je Plawieki rekel kislo so-igralen « odkritosrinim giama: ter pripisuje nevzdignen*- obr. Mi *Mikepst | <>1 lita h kapitalu, f Za varnost T»og jati c*l olič im li. stanje*ifka Msm spojin n premoženjem in »s« dav«*m» ri«ič»o. liram »In ca na na pa je pod k nadzorstvom e. kr. deželne vlade, pri kateri je nab žetia vareči- ? na v znesku 2O.000 K. 1'osoja se na zemljišča po 5 •{. , na me- p 0 nice in vr*dnot*tne j>a| irje po 6 •Jo na leto. p Občinska hranilnica v Krstarjevici 1 meseca avgusta 1907. h I9 lian Globofinik i. r. Rajmund Odežrlek i. r | predalnik upravnega odbora ^prtnl^ednik ravnateljestva g | Lavoslav Bučar rr. Alojzij 6atsch l r. t ^ pisarniški ravnatelj " blagajničar [ p m § jll SMW W-IWW'lSP W ^Sf Vpf VpmSpTUFr K- A ona dvigne k njemu solzne odi, kakor bi mu hotela reči: ""V^iateo te- Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: T^tf riiilljoiiov kron. Bezermega zaklada je: 800.000.— kron. iz DINA POMOČ so PROSI ZDRAVILA. Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojak hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OR OSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo! Prepričajte se sami ! V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikpv. ROJAKI ! Jast niže podpisani sem bo le ho val na eni jako tefki, du!gi in hudi bolezni. NIkdo me ni mogel ozdraviti ako ravno nisem žaiil ne denarja ne truda. Rts težko je za človeka, ako vidi da mora mlad umreti in da ni za njega več pomoči in zato me bode gotovo vsaki razumil, da sem z veseljem privolil, to pismo v časopise dati in se mojim resiteljom in dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili. Ubogal sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Europe Co. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih si lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. Postal sem zopet vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popnjje že popolnoma zgubil- Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat kateri boljuje. na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so* meni in jast jim kličem, "Bog jih živi " Se mnogo let v korist in pomoč našega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRT1Č _ 3114 Canal St., Milwaukee, Wis. SLOVENCI! Ako ste bolni in naj si bode kakorSnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., nasi slavni zdravniki bodo Va&p bolezen preučili in na podlagi VaSe diagnoze Vam prava OROS1 zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas eamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje. i Mi povrnemo vsakemu dsnar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti- posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vpraiate za svet katerega Vam radovolne in brezplačno damo. Pišite po novo knjigo " SPOZNAJMO SE "^katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor, ~ Br. 109F, Or. SPILUN6ER, Dr. KNIGHT % America Europe Co. — (O R O S I) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne ure so od g. ure dopoludne do 6. ure popoludne. 5*1 y NARAVNA l KALIFORNIJSKA VINA & 1 NA PRODAJ. jS T Dobro črno vino po 50 do 60 ct. Ym Ia galo/x s posodo vred. JjJ J Dobra belo vino od 6U do 70 ct. ff% L galon s posodo vred. \t Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 T galon s posodo v-ed. (p Manj nego IO galon naj JSl i nihče ne naroča, ker man je ko- yk ličine ne morem razpošiljati. Jrf T Zajedno z naročilom naj gg na-h roemki dopoSljejo den^r, otiro- * ma Money Order. Iw L Spoštovanjem k^i f Nik. Radovich, vj ^ 594 Vermont St, San Fraacisco, cal is imuuium mug jc; nezervnega zauaaa ]e: 'Zjf nillijonov kroru 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in nijmočncigi slovenski denarni zmved te vrste po vsem Slovenskem. Sprejem h, aloge in jih obrestuj« pp 4%. ^ Bentnl davek pladnje hranilnica sama. V mefttni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jatn^i njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno m of*jo. Varnost ]« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dišfta nalagajo denar lnaloletnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hx anil niča, a ne posojilnica, pitpilamo varen denarni zavod. | - Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var- nost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVQJI PALAO V PREb£RNOVIH ULICAH, fini xaaftfk t ^ntab tfrfnvsb |t Se ve« lat FRANK SAKSER CO.