Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCn« 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji 80 Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlern □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelIKa ln dneva po proinlto
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nefranhlrana pls-na se ne sprejemalo * Uredništva telefon Stev. 50, upravnlštva Stev. 32S
Političen list sza slovenski narodi
Uprava /c v Kopitarjevi ul.šl.G - Čekovni račun: C/ublfana štev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, Sara/evošt.7363, Zagreb št. 39.OH. vrana In nuna/ št. Z4.797
Narodni poslanec dr. Jos. Hohnjec:
Katolicizem in politika.
Stranke so produkt demokratične države. Dokler je država bila absolutistična, ni bilo strani, ker podaniki niso imeli besede pri državni upravi in politiki. Z ustvarjanjem demokratične ideje je bil ljudstvu zasiguran vpliv na državno življenje. Pri tem so se kmalu med poediinoi pojavila nasprotstva v mišljenju in hotenju z ozirom na državo. Iz teh nasprotstev so se razvili boji, ki so dovedli do sestavljanja skupin. Take skupine so stranke.
Stranke so politične tvorbe, ne pa konfe-sflonalne (verske), če tudi so njihovi pristaši zavestni in vestni člani kakšne verske kon-fesije. Kot političnim organizacijam jim pristoja popolna svoboda kretanja in dejanja. To je priznal kardinal Jacobini, ko je po naročilu papeža Leona XIII. 1. 1887. pisal nunciju v Miinchenu: »Centru (katoliški stranki v Nemčiji) kot politični stranki se je vedno puščala svoboda delovanja in v tej svoji lastnosti ne more direktno reprezeoitirati interesov cerkve.« Kako pa je z odvisnostjo cerkvenega nauka?
Na to vprašanje je treba odgovoriti z ugotovitvijo, da je politika uporaba in izvrševanje svetovnega nazora. Vsemu, kar ljudje delajo ali opuščajo, zavestno ali nezavestno stoje v ozadju filozofske sveto v-no-nazorne misli (o vzroku in postanku sveta, o namenu sveta in vsega, kar je na svetu). To velja zlasti o političnem udejstvovanju.
Liberalizem raznih nians (razlik) je vznikmil iz tal Rousseaujevega naturalizma (poboževanja narave) in Kantovega racionalizma (umstva brez vsega, kar je nadčutno) ter si je prisvojil idejo nemškega filozofa Hegela o nacionalistični državi sile, ki je ust vari teljica vsega prava. Socialna demokracija ima 2 korenini: idealistični razvojni nauk Hegela in Feuerbacliov materializem, ki hoče V6e duševno dizvesti iz t vari, ter izvaja vso politiko iz gospodarstva.
Zavesten katoličan mora taikšne filozofične nauke odkloniti in zato mora z njimi zavreči vse politične stranice, ki idejno temeljijo na njih. Njegova politika mora biti takšna, kakor mora biti on sam: katoliška. Katolicizem pa je nauk, je vera, je udejstvovanje volje, ki se tiče celega človeka, ki razsvetljuje njegovega duha, vodi in krepi njegovo voljo ter prešinja vse njegovo mišljenje, hotenje, delovanje, mišljenje.
Ni je torej druge katoliške politike, nego je ona, ki hoče, kakor je izraženo v programu nemškega centTa 1. 1921., »načela krščanstva uresničiti v državi in družbi v gospodarstvu in kulturi.«
Katoliška cerkev je učiteljica poedincev ln narodov, vladarjev in vladanih. Ona zavzema stališče k vsem vprašanjem, ki gibljejo svet in človeštvo. Izdala je programatične izjave o razmerju državljanov do države, države do cerkve in do šole. Izdala je določna pojasnla in navodila o temeljnih vprašanjih socialne politike, o kapitalu, o delu, o lastnini. Ona tolmači pravila za odnose med narodi, nastopa pa zoper vojno, propoveda mir in sporazum. Če zberemo te nauke o državi, o kulturi, socialni in gospodarski politiki, rezultira iz njih politični program.
Mi katoliki imamo jasno in solidno državno in pravno filozofijo, ki jo črpamo iz naravnih in nadnaravnih spoznavnih virov in ki jo sprejemamo iz knjig in spisov krščanskih veteranov kakor sv. Avguština, sv. Tomaža Akvinskega in drugih krščanskih pisateljev tekom stoletij. Nad vsemi se dvigajo kakor svetle zvezde vodnice okrožnice rimskih papežev, med njimi zlasti ženialnega Leona XIII. .kateri »o vsa važnejša vprašanja političnega življenja, notranje in zunanje politike postavili v svetlobo krščanske moralke (naravoslovja) ter jih ocenili ob idealnih delih krščanstva.
Kompetentnost rimskega papeža kot vrhovnega učitelja in pastirja za takšne avtoritativne določbe je drcven vsakega dvoma, in sicer: 1. radi dogmatično-moralne zveze med politiko, religijo in moralo; 2. radi zveze po-edinih vprašanj notranje politike s položajem cerkve in njene svobode, s svobodo vere in z obstojem krščanske morale v javnem življenju. V teh okrožnicah so večnoveljavne resnice, pa tudi začasnoveljavna navodila: prve sprejeti, je dolžnost vere, drugim se pokoriti, dolžnost pokorščin«,	-	- - •
Liberalci, ki se zbirajo in grupirajo po raznih strankah z različnimi imeni, odklanjajo krščanska načela, kojih vrhovni tolmač je rimski papež, ter se protivijo njihovemu razširjanju na javno in politično življenje. Njihovo stališče je, da božja zapoved velja samo za zasebno življenje, ne pa tudi za politično delovanje, da javne oblasti smejo izdati zakone brez ozira na božje zapovedi.
To liberalno stališče je že zavrnil eden izmed najbolj slovečih francoskih narodna gospodarskih pisateljev staroliberalne šole, Anatole Leroy-Beaulieu, s temi besedami, ki jih je zapisal po izdanju Leonove delavske okrožnice 1. 1891.: »V kaj se danes meša papež? In kaj se socialno vprašanje tiče cerkve in duhovščine? Liberalizem si je domišljal, da bo cerkev izključil iz svetnih stvari. Liberalizem, ki je zatrjeval da varuje versko svobodo, je skrbel ter se trudil, da bi duhovnike zaprl v zakristije. Nekateri so mislili, da s tem služijo veri. Vera bi se kompromitirala, ako bi stopila iz svoje dvojne domene (posesti): iz cerkvene ladje in iz svetišča vesti. Zapreti jo notri ter za njo zatvo-riti cerkvena vrata: to je pomenjalo vrniti jo njenemu poklicu. Toda ne! Bila je zmota! Smatrali smo za lahko ločiti časovno in duhovno! V resnici pa se iz njih ne dasta napraviti dve izolirani celici.«
Točna beseda. Noben človek ne more svoje duše pretvoriti v dve izolirani celici: eno za zasebno življenje, in ta bi bila verna, drugo za politično življenje, in ta bi bila neverna ali vsaj versko brezbrižna. To je nemogoče in ne-
dopustno, ker je to negacija (zanikanje) katolicizma in tega, kar tvori njegovo bistvo, kakor smo zgoraj razložili.
Z vso odločnostjo pa se tudi morajo vsi katoličani, med njimi zlasti duhovniki, obrniti proti sebičnemu stremljenjraznolikih proti-verskih ali versko brezbrižnih elementov, ki hočejo zagovarjanje krščanskih načel za življenje na svetu in organizacijo njihovega zastopstva spraviti v izolirano celico s strašilnim napisom: k 1 e r i k a 1 i z e m.
O tem strašilu in o tistih, ki njemu podlegajo, se je papež P i j X. v svojem govoru v svečanem konzistoriju 27. maja 1914 izrazil tako-le: Če najdete takšne, ki se hvalijo s svojo vero in s svojo vdanostjo papežu ter hočejo biti katoličani, toda smatrajo za največjo sramoto (massimo insulto), ako se jih imenuje kler ikalce, povejte jim svečano: vdani sinovi papeža so tisti, ki poslušajo njegovo besedo ter se mu v vsem pokorijo, ne pa oni, ki izmišljajo sredstva, da bi njegova navodila prevarili.«
Zato vsi katoličani skupaj! Za vas je prostor samo v tisti stranki, koja ima v svojem programu neokrnjena krščanska načela in koja tudi po svojem delovanju daje jamstvo, da krščanstvo ne bo ostalo prazna fraza, s katero se krijejo drugi interesi.
Naša ljudska stranka tudi popohioma odgovarja demolrratičnemu duhu časa, ker vsled svojega organionega pojmovanja države kot sestave in zveze avtonomnih skupin toče demokracijo realizirati v njenem pravem in popolnem pomenu: kot samoodločbo, samoupravo in samovlado ljudstva.
Interpelacija oosl.S
ob volitvah v
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Ze na intervencijo posl. dr. Kulovca je minister za socialno politiko določil posebnega odposlanca, da preišče v Ljubljani vse sleparije, ki se dogajajo in pripravljajo za volitve v Delavsko zbornico. Ker ne gre, da bi take sleparije ostale nekaznovane in ravnotako njih povzročitelji, je poslanec Smodej naslovil na ministra za socialno politiko sledeče pismeno vprašanje:
»Volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani se vrše v takih okoliščinah in pod takim ofi-cielnim m neoficielnim pritiskom in terorjem, da ne bo rezultat volitev niti cddaleč odgovarjal volji delavstva in da bodo volitve v Delavsko zbornico, v to dragoceno socialno pridobitev in od delavstva pričakovano stanovsko ustanovo, namesto izraza resničnih želj in teženj le fraze in domena teroristične klike v organizaciji socialdemokratske in samostojno demokratske stranice, katero smatra delavstvo za protisocialno organizacijo.
Volivni red v D. Z. je tako pomanjkljiv in površen in kakor se zdi, namenoma tako sestavljen, da ima glavni volivni odbor vso moč in da omogoča raznovrstne volivne sleparije in volivne manipulacije, s katerimi naj pride delavstvu nepriljubljena klika do moči in vlade neomejenega gospodarstva v D. Z. Čuditi se je, da je ministrstvo za socialno politiko potrdilo tako skrpucalo volivnega reda,
glede katerega se bodo od vlade dekreti rani vodje začasne Delavske zbornice zagovarjali, da niso smeli drugega volivnega reda ministrstvu predložiti, ker bi ga sicer ministrstvo ne potrdilo.
Posledice čuti delavstvo, ki trpi mulce in zgublja čas in zaslužek, da dobi v roke glasovnice. Na drugi strani pa je izpostavljeno terorizmu nekaterih uradnikov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in njihovih posredovalcev, pa tudi socialdemokratov v tovarnah in samostojno demokratskih podjetnikov.
Poslanec našteva v nadaljnem slučaje nasilja in sleparstev ter volivnih manipulacij. Od ministra zahteva odgovor na sledeča vprašanja:
1.	Ali hoče nemudoma ukreniti, da dobe volivci v roke kuverte in glasovnice, ki niso bile dostavljene, da se ne bodo vršile zlorabe?
2.	Kaj hoče storiti, da se ustavijo oficielne in neoficielne sleparije, pritisk in teror na delavstvo in da se storjene sleparije preprečijo, kolikor je še mogoče?
3.	Ali hoče krivce med uradnimi osebami takoj podvreči disciplinarni preiskavi in jim odvzeti volivne funkcije, za katere so se dis-Kvalificirali?
Razprava o proračunu fin« ministrstva.
POSLANEC PUŠENJAK O NESMOTRENI, ŠKODLJIVI IN PRISTRANSKI FINANČNI POLITIKI VLADE.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Danes popoldne ob 5 se je sestal finančni odbor in razpravljal o proračunu finančnega ministrstva. Ta proračun je eden največjih. Znaša 1.300,000.000 dinarjev. Po predloženem proračunu je za 335,000.000 manjši od lanskega. To pa ne odgovarja stvarnemu stanju. Finančni minister je namreč iz tega proračuna vzel stroške za agio 301,000.000 in stroške za monopol 82 milijonov, skupaj 383,000.000 in jih vrgel v proračun vrhovne državne uprave. Če se torej ti stroški, ki so bili izvzeti in so se dozdaj vedno upoštevali v proračunu finančnega ministrstva, upoštevajo, je ta proračun večji od lanskoletnega proračuna.
Kot prvi govornik je nastopil zastopnik finančnega ministra Nikola Uzunovic. Podal je kratek ekspoze. V par besedah se je opravičil, češ da ni podal obširnega ekspozeja zato, ker je samo zastopnik ministra Stojadi-noviča, ki bo sam podal obširen ekspoze pri razpravi v plenumu narodne skupščine.
V imenu vladne večine je poslanec S t e -p a novi 6 stavil predloge, da se reducira uradniško in zmanjšajo materialni izdatki. Po tem predlogu so reduciram:
1 generalni inšpektor, 1 pomočnik inšpektorja, 9 pomočnikov direktorja, 7 načelnikov, 61 načelnikov oddelkov, 31 inšpektorjev, 9 podšefev, 122 finančnih preglednikov, 396 finančnih podpreglednikov, 21 revizorjev, pet upravnikov, 20 inženirjev in inženirjev-pri-pravnikov, 32 geometrov, 12 blagajnikov, 35 knjigovodij in pomočnikov knjigovodij, 67 nad-davkarjev in davčnih izvršiteljev, £9 tajnikov, 14 arhivarjev in statistikov ter arhivarskih uradnikov, 9 katastralnih nadzornikov, 18 pripravnikov in drugih, 306 finančnih pripravnikov, 782 poduradnikov in drugih uslužbencev. Skupno 2052 uslužbencev.
V Sloveniji so reducirani:
Namestnik delegata, pri delegaciji krediti za potnino in selitvene stroške, za aktivne in upokojene uradnike od 100.000 na 50.000 Din, stroški za pisarniške potrebe od 150.000 na 100.000 Din, krediti za pisarniško opravo v znesku 40.000 se sploh črtajo, za najemnino od 148.000 na 120.000, za kurjavo od 200.000 na 160.000 Din.
Pri finančni prokuraturi so reducirani: 1 višji svetnik. 1 finančni svetnik. — Pri davčnem uradu: 5 davčnih uradnikov. 20 uodurad-
nikov (pisarniško osebje), 2 slugi. — Pri zemljiškem katastru: 9 geometrov, 2 pisarja, 2 poduradnika. Poleg tega so znatno reducirani materialni izdatki, kakor krediti za selitev, potnine, nagrade, kurjavo itd.
Demokratski poslanec dr. Kosta K u m a-nudi se je prvi oglasil k besedi in naglašal, da proračun ni sestavljen v znamenju šteder nja, dasiravno je zastopnik finančnega mini-sl..i to izjavil. Dolžnost finančnega ministra bi bila, da proračun sam brani, ampak ravno sedaj, ko bi ga imel braniti, je odpotoval v Ameriko. To potovanje bi moral izvršiti že poprej. Glavna naloga finančnega ministra je namreč zdrav in normalen proračun.
Nato govori o ponesrečeni misiji v Parizu, kjer je Stojadinovič odbil debato z upniki predvojnih dolgov Srbije v znesku 750 milijonov frankov. Prej jim je dajal obljube, sedaj jih je y a požrl. Vladni listi »Oeuvre« in drugi, pa tudi opozicionalni »Echo de Pariš« napadajo njegov nesrečen nastop. Precej časa se govornik mudi pri proračunu finančnega ministrstva, ki je zrcalo celega proračuna. Izdelan je slabo, brez pazljivosti, varčuje se, ne da bi se računalo z ljudskimi potrebami in z gospodarsko močjo naše države.
Kumanudiju je odgovarjal zastopnik fin. ministra Uzunovič, češ da vesti o slabem uspehu Stojadinoviča niso resnične. Stojadinovič je odšel v Pariz brez natančnih navodil.
Za Uzunovičem je govoril poslanec Š e č e r o v , ki je ostro kritiziral tehnično stran proračuna. Predvsem je zahteval, da se fin. odboru predložijo računski pregledi. Nato je bila seja ob 9 preldnjena in se je nadaljevala po odmoru.
Belgrad, 20. jan. (Izv.) Po odmoru je m». stopil kot prvi govornik sam. demokratski poslanec Demetrovič, Iti se je v par besedah izjavil proti proračunu. — Drugi je govoril zein-ljoradniški poslanec Vujič.
Nato je dobil besedo poslanec
PUŠENJAK,
Naglašal je, da finančna politika, ki Jo vodi sedanji fin. minister, ni v korist državi in ljudstvu. Druge države sestavljajo proračune redno in pravočasno. Gospodarstvo na podlagi dvanajstin, ki je drugod izjema, je pri nas pravilo, gospodarstvo na podlagi rednega proračuna pa izjema. Fin. minister že več let obljublja predložitev zaključnih računov. Od leta 1914. nismo videli še nobenega računskega zaključka. Posledica je, da se proračuni površno sestavljajo, da so fiktivni in da so potrebni ve-likni naknadni in izredni krediti. Zasluga te napačne fin. politike je, da izkazuje drž. gospodarstvo v aprilu 1925. primanjkljaj, ki raste od meseca do meseca. V fin. ministrstvu se je udomačila praksa, da se v proračunu odobreni krediti ne izplačujejo redno in da je treba številnih urgenc, predno pride do izplačila, kar povečuje nezadovoljstvo. Fin. minister vodi politiko, ki je vredna obsodbe. Kljub intervencijam ministrovim na borzah, za katero so se vrgle vun milijarde, se ne more doseči stabilizacije dinarja, ki je bolj potrebna, kakor vsakdanji kruh. Vse trpi radi nestabilnosti valute.
Proračun fin. ministrstva v znesku 1 milijarde 300 milj. izkazuje zmanjšanje za 339 milj., v resnici pa je povečan. Zmanjšal se je proračun uprave monopolov, ki tvori samostojen svet, za 382 milj. in sicer tako, da se je 301 miljon prinesel v proračun vrhovne drž. uprave. Ta način budžetiranja je napram drugim resorom in neiskren napram javnosti, ki upravičeno pričakuje, da bo fin. minister kot iniciator varčevanja šel z dobrim zgledom naprej in izkazal znatne prihranke v primeri s prejšnjim proračunom. Z ozirom na hipertrofijo uredništva, na ogromni uradniški aparat v ministrstvu, na tisoč nepotrebnih ženskih moči v ministrstvu, bi bilo nujno želeti, da se izvrši temeljita redukcija in odpusti nepotrebno in nekvalificirano uradništvo, ki ga vzdržuje fin. ministrstvo. Poleg obstoječih oddelkov se ustvarjajo novi, dela pa ne vidimo. Oddelek za samoupravne proračune ima 20 uradnikov, za računske zaključke 20, za izvrševanje zakonov o neposrednih davkih 34, računskih zaključkov pa ne dobimo. Zakon o neposrednih davkih se proučava od 1921. leta. Vendar je opravičena bojazen, da bo še dolgo trpelo, preden pridemo do izenačenja davkov.
Fin. ministrsko je i/.delalo carinski tarif in ga 20. junija 1925. uzakonilo, predno je bila djina parlamentu možnost, da o njem razpravlja. Dva meseca je že preteklo, ko je posebni fin. odsek razpravljal o tarifu. V interesu kmetijstva je vanj sprejel celo vrsto spremenil), fin. minister pa se ne briga, da hi s« le spremembe uzakonile.
V ministrstvu so razni fondi, ne pove se pa, koliko znašajo, zakaj se uporabljajo in kje se nahnjajo. Morda tvorijo tajen dispozicijah fond fin. ministrstva. Odtegljaji od plač uradnikom in vplačilo 1 odstotka pri vseh drž. dobavah so ustvarili fond nad 200 miljonov dinarjev, ki se izroča centralnemu uradu nabiralnih zadrug, kot veleva zakon, kot obratna kapital.
Ako hočemo resnično doseči izenačenje davkov v celi državi, niso dovolj samo enotni davčni zakoni, ampak je treba predrugačiti celo državno organizacijo. Poenotiti je treba cele davčno službo v celi državi. Znano je da se že dolgo časa sestavlja zakon o izenačenju davčne uprave. Skrajni čas je, da se predloži v odobrenje narodni skupščini, da pridemo do reforme davčne službe. Pretirano plačevanje v nekaterih pokrajinah, ugodnosti glede plačevanja tistih davkov, ki so izenačeni, davek na poslovni promet, invalidski davek, komor-Bki davek in drugi, so posledica različnih sistemov davčne uprave. Skrajni čas je bil, da je vlada predložila ukinjenje honorarjev za čezurno delo, za osobite zasluge, za predpis in plačevanje neposrednih davkov. V predloženem proračunu je za Slovenijo 60.000 Din.
Finančno ministrstvo bi moralo davčno uradništvo poučiti, da uvažuje gospodarske razmere davkoplačevalcev, da upošteva, da so se dohodki ljudstva v zadnjem letu znatno imanjšali in da pretirani davki ne ustvarjajo splošne zadovoljnosti.
Končno izjavlja, da pomeni obdavčenje ▼seh slojev v Sloveniji, kakor tudi davčna praksa. kakršna je v Sloveniji uvedena, poglavje zase. Poslanec Pušenjak je govoril čez polnoč.
Za njim je dobil besedo dr. K u lovec, nakar je vladna veoina v prvih jutranjih urah sprejela proračun finančnega ministrstva.
Protikomimlstf&ia akcija policije v Beogradu.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Popoldne bi imele iziti »Novosti«. Policija in orožništvo sta obkolila tiskarno, kjer se tiskajo »Novosti«. List se je v tiskarni zaplenil in stavek razme-tal. Zakaj se tako postopa napram »Novostim« se ne ve. Nekateri trdijo, da je to v zvezi z aretacijo komunistov, kakor smo včeraj poročali.
Nova nemška vlada.
Berlin. 19. jan. (Izv.) Danes se je posvetoval predsednik Hindenburg z dr. Luthroin in načelniki strank sredine o sestavi nove vlade. Prosil jih je, da popuste obojestransko v svojih zahtevah, da bo mogoče vlado sesla-viti še danes. Dr. Luther bo še danes predložil načelnikom strank listo kabineta in na podlagi te naj se takoj izrazijo voditelji sred-niških strank ali podpirajo vlado ali ne. Dr. Koch, zaradi katerega je nastal spor, je odstopil od svojega mesta na listi in bo mesto njega demokratska stranka delegirala kol zunanjega ministra dr. Kiilza. Istotako je demokratska stranka postavila za finančnega ministra dr. Reinholdta.
Berlin, 19. jan. (Izv.) Nocoj je sprejel Hindenburg dr. Marxa, dr. Scholza (nemška ..a-rodna stranka), Haasa (dem.) in Leichta (bavarska ljudska stranka). Opczoril jih je na resen položaj in na potrebo, da se čimprej sestavi kabinet. To zahteva sedanji položa, domovine. Nato so odšli voditelji h kanclerju dr. Luthru, ki jim je prečital listo kabineta. Načelniki strank so listo odobrili brez ugovora. Lista bodočega kabinefa je sestavljena sledeče: državni kancler dr. Luther, zunanji minister Strese-mann (centrum), notranji minister Kiilz (demokrat), finančni minister Reinholdt (demokrat), gosr iarski minister Kurzius (nemška narodna stranka), delavsko minististvo Brauns (centrum), justični minister Marx (centrum), vojni minister Gessler, prometni minister Krol ne (nem. nar. str.). Druga ministrstva ostanejo začasno ie nezasedena. Parlamentarni klubi sredine so imeli za tem sejo, na kateri so izrazili svoje soglasje z sestavo nov ega kabineta. Seja demokratskega kluba še traja.
Volitve v Delavsko zbornico.
NOV RAZPORED NAJVAŽNEJŠIH FUNKCIJ SOVJETSKE UNIJE.
Moskva, 19. jan. (Izv.) Voditelja opozicije na zadnjem sovjetskem kongresu, Kamenev in Sokolnikov. sta postavljena na taki mesti, kjer ne moreta škodovati političnim smernicam ve-iine. Kamenev je postal komisar za trgovino. Dodeljena sla mu pomočnika Frunkin in Kras-in. Sokolnikov je pa dobil le podrejeno mesto kot namestnik Križanovskega. Kamenev in Sokolnikov sta odžagana. Silno pridobiva na uplivu Scheinmann, ravnatelj državne banke. Tudi Rudžak, ki je bil doslej komisar za promet in je sedaj podpredsednik delavskega in obrambnega sovjela, se označuje kot ena prvih boljševiških zvezd. Rykov združuje sedaj vse funkcije, ki jih je Imel LJenln, namreč predsedstvo sveta ljudskih komisarjev in pa predsedstvo delavskega in obrambnega so-vjeta.	_
*	ZAMRZLE LADJE.
Berlin, 19. jan. (Izv.) Ladja »Hes«en« poroča, da sta v ledenem Žlebu še dve ladji, katerima je danes dovedla novih Živil. Dve ladji, ki sla danes dospeli iz Finskega zaliva,
- . . >	___x	1.» n« mnpnln nrt-
porocaia. oa je bo »et lauij,	.iimrju na
prej, ker se led še ni zadosti otnjal. V bližini otoka Hogland je š« 3 painikov, ki čakajo na iiflnitnulik vrooia
Protest proti volivnemu terorju in goljufijam.
Včeraj je poslanec Kr e m ž a r posl nI ministru za socialno politiko sledeči protest:
Gospod minister za socialno politiko dr. MUan Simonovič, Belgrad.
Na portlasi od Vas potrjenega volivnega reda za Delavsko zbornico se pri sedanjih volitvah vrše nočuvene sleparije in nasilja. Socialisti, ki imajo v rokah ves volivni aparat kot od vlade imenovani gospodarji Delavsko zbornice svojo moč izrabljajo na nezaslišan način Delavcem se volivne kuverte ne dostavljajo kakor je predpisano. Od uradnih oseb se v lokal h volivnega odbora vrše nepravilnosti. Vsled tega na tisoče delavcev in delavk ne dobi svojih kuvert katere prehnjnjo v nepoklicane roke. Najodločneje protestiram proti temu in takemu volivnemu postopanju. Vlagam priziv proti temu načinu volitev ter zahtevan« revizijo volivnega postopanja na način, ki bo garantiral svobodne in pravilne volitve. Zahtevam takojšnjo energično reme-duro.
France Kremžar narodni poslanec.
Shod kršč.-soc. delavstva
je bil v nedeljo, dne 17. t. m., v Jaršah pri Domžnlah. Govornik iz Ljubljane je pojasnil približno 120 delavcem in delavkam tukajšnjih tovarn pomen Delavske zbornice in veliki volivni boj naših nasprotnikov. Orisal je social-patriote, ki uživajo sedanje dol rine Delavske zbornice, prjasnil sleparije pri sedanjih volitvah, da je delavstvo lahko spoznalo, kaj mu je storiti. Delavstvo naših tovarn ne bo na" sedlo ra-nim vabam, ustrašilo se pa tudi ne bo raznih groženj, ampak bo neustrašeno oddalo svoje glasove ljudem, ki v resnici ščitijo del 'vca, ne pa demokratom, socialistom in ra-dičevcem, ki pornajo delavca samo takrat, kadar ga potrebujejo. Ne tii gosp-dje ne bodo dobili naših glasov, ne, ampak te glasove bo naše delavstvo neslo s svojo žuljavo roko njim, katerih namen je resno delo za delavstvo. Živahna debata, ki se je ra/.vila po govoru, nam je slikala teror dveh tukajšnjih podjetij, v katerih ima vso oblast v rokah par mlečnozebih orjunašev. Čudimo se le, da lastniki podjetij, oziroma ravnateljstva ne spregledajo in ta vsakovrstna agitiranja med delom ne prepovedo. Delavci, zavedajte se svojih žuljev, zavedajte se znoja, ki Vam rosi Vaše čelo. zavedajte se dela orjunašev, ko so uprizarjali bojne pohode na delavstvo, ki so tako žalostno končali, in ne dajte jim svojih glasov, pa tudi ne socialdemokratom, ki so še v vsakem odločilnem trenutku potegnili z demokratskimi velekapitalisti.
Zloraba?
Na konštatscijo pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« smo prejeli sledeče: Tudi jaz sem slišal o shodu v Domžalah, sklicanem z vabili v uradnih kuvertah okrožnega urada. V pojasnilo slučaja Vam mogoče lahko služijo sledeči podatki: Vsi uradi odpravljajo svojo navadno in rekomandirano pošto s posebnimi knjigami, v katerih se zabeleži vsaka pošiljka posebej in pošta njen prejem potrdi. Okrožni urad pa je to staro in splošno prak-so nedavno odpravil. Pošiljke se odd jajo ne da bi pošta potrdila njih prejem. S tem je omogočeno vsakemu, ki pride do uradne kuverte, kar ji jako lahko, ker jih je povsed dosti, pošiljati poštnine proste pošiljke. Ne trdim, da se godi tako, mogeče je pa. Če je tudi pri kamniški poslovalnici urada, kamor spnd jo Domžale, uvedena nenavadna praksa, ne vem.
Teror socialdemokratov v predilnici v Litifi.
V pondeljek, 18. t. m., je prinesel uradnik zagorske poslovalnice v predilnico glasovnice za volitve v Delavsko zbornico. Iste je oddal zaupnikom in sicer samo socijalnim demokratom, med katerimi se s svojimi metodami najbolj odlikuje neki Rus. Svetujemo mu, naj bo lepo miren, ker drugače se mu zna prav lahko zgoditi da se ga ob priliki pošlje tja, od koder je doma! Ko so glasovnice ti »zaupniki delili, so delavstvu, posebno ženskam, glasovnice ker iz rok trgali in pretili na vse mogoče načine. Protestiramo proti temu načinu razdeljevanja glasovnic, ker se bi morale glasovnice predati zaupnikom vseh treh strank, katere st je delavstvo iz,volilo 1 Pribiti je treba dalje še. da je nekdo pretil po sobah delavkam, da bodo morale, če ne bodo volili socialpatriote, iz stavb ven. Konstatira-mo samo, kakšnih metod se poslužuje socialdemokratska stranka, da 9e reši poraz.a. Oblast pa vprašamo, ali so to svobodne volitve, ko se delavstvo terorizira na vse mogoče načine ter se mu jemlje svoboda volje? Če drugega ne, bodo te vol'tve v celi nagoti pokazale teror socialno demokratske stranke, potem se bodo zaslepljenemu delavstvu odprlo oči, da brdo sprevideli, kdo da dela s silo in pretnjami.
Shod Jugosl. strokovne zveze
se je vršil v nedeljo, rine 17, t- m- v Lftlk&m •/a delavstvo iz Hudejame pri Laškem. Na shodu je poročal tajnik Deželak, navzočih jo bilo nad 150 mož in fantov. Zanimivo ie bilo tudi
to, da iz bivše orjunaške trdnjave, kot je bila pred kratkim Hudajama, ni bilo na shodu nobenega ugovora. Delavstvo bo pri teh volitvah v Delavsko zbornico z »demokrati« temeljito obračunalo. Isti dan popoldne se je vršil sestanek delavstva v Rečici pri Laškem.
Kako drže navodila!
Socialist Intihar iz delavnice Trink & Ber-nik je šel po glasovnico in dvignil tudi /a druge. Za njim je šel drugi delavec, pa se mu je povedalo, da so glasovnice za to podjetje že dvignjene. — Ko sta poslanca Kremžar in Smodej zahtevala od glavnega volivnega odbora, naj se vendar olajša dostavljanje glasovnic in naj se ne muči delavstvo iz manjših obratov, sta dobila odgovor, da to ne gre. Ko je prišel socialist na vrsto, se je šlo preko vseh določil. Pa bedo govorili o enakosti po vseh socialističnih shodih!
Še več! Pripovedujejo nam, da je volil v isti delavnici za odsotnega — oziroma prevzel od socialista, ki jih je več prinesel — drugi delavec, ki ni v imeniku. Priče in imena na razpolago.
Nasilja v Zagorju.
O poteku razdeljevanja kuvert za volitve v Delavsko zbornico nam iz Zagorja ob Savi poročajo sledeče:
V	soboto, dne 16. t. m. se je začelo z razdeljevanjem glasovnic in sicer s takim terorjem, da tukajšnje delavstvo, kaj takega še ni doživelo. Glasovnice so delili steklarji — socialisti. Ob 3 pop ldne je odšlo pomožno delavstvo domov, ne da bi b lo obveščeno o razdeljevanju. To delavstvo je namreč po večini organizirano v naši strokovni organizaciji. Ravno na ta trenotek so čakali zaupniki, poslan;; od gospodov socialistov. Imeli so proste roke: delavcev malo. a agitatorjev-nasilnikov dosti. Kakor nalašč! Obratni zaupniki (sami skrajni marksisti) so delili glasovnice. Za vsakim izmed njih pa se je vsul roj marksističnih fanatikov, ki so skrbno skušali prestriči vsako glasovnico in niso izpustili iz svojih rok ne delavca ne delavke, dokler ni prišla do svojega plena — pedp sane glasovnice. Tako se je zgodilo, da jim tisti veJer niti eden ni ušel z glasovnico. Par primerov: Neko delavko so oklofutali, ker ni hotela ustreči njihovi zahtevi. Drugo delavko so ol »topili in zahtevali od nje, da jim podp še glasovnico in jim jo takoj izroči. Ona tega ni hotela storiti. K njej stopi steklar Ran', nger Alojz in zahtevo z vso silo ponovi. Sedaj ni bilo drugega izhoda: dekle je zbežalo toda brez glasovnice, ki je še do danes (19. t. m.) nima. Eni izmed delavk se je posrečilo, da je ušla z glasovnici. Radi neuspeha razjarjena tolpa je kričala z,a njo in ji grozila, da bo v 8 dneh brez službe. Takih in podobn h slučajev se lahko navede še celo vrsto. — Sploh so delili glasovnice le pod p; gojem, da se jim pod.p s ne takoj vrnejo. Ta teror so izvajali zlasti nad skladiščnimi delavci in delavkami, ki so mlajši fantje in dekleta.
Tako poročilo. Mi vprašamo podjetje, ali nima nobenih sredstev, da take teroriste ustrahuje?
Glavnemu volivnemu odboru 1
V	tovarni »Strojne tovarne in livarne« na Dunajski cesti v Ljubljani je razdelil zaupnik socialist Šušter kuverte brez glasovnic. Dasi so se delavci že pogosto prilož.li, jim ne izro5i glasovnic. — Prosimo predsednika dr. Mraka, naj napravi takoj red!
Iz Samassove tovarne nam poročajo, da je za delavca Mirtič Antona podpisal Anžič Albin. Prosimo, da se slučaj takoj preišče in volivna pravica prvemu vrne!
Po glasovnice!
Vsi ki niste v obratih, kjer bi bilo čez dvajset delavcev, po glasovnice! Storite to takoj! Ne odlašajte prav nič! Vzemite s seboj kako izkazilo ali pa potrdilo, da ste član naše strokovne organizac je. Kdor ne dvigne glasovnice, se izpostavlja nevarnosti, tla namesto njega volijo socialisti.
V	kraje nad 5 kilometrov morajo dostaviti glasovnice in kuverte po pošti ali pa dotiašalci kontrolorji poslovalnic okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Pribižev?/. kot agitator za Zer-javovo ..nezavlsno" listo.
Na Pribičevičev shod je prišlo tudi precej delavcev navdušencev za Zerjavovo »ne-zavisno« listo. Ti so šli potem h shoda najbolj poparjeni. Kajti o vsem mogočem je govoril g. Pribičevič, o jugoslovnnstvu, o Sokol-stvu, o Radiču in celo o Korošcu, le o socialnih vprašanjih in o delavstvu je molčal ko grob. Nič ni vedel povedati delavcu, niti z besedico se ni spomnil težkega položaja delavstva in njegovih potreb. O visokih socialnih nazorih g. Pribičeviča je pripovedalo »Jutro«, ko je vabilo na njegov shod, — zdaj so pa delavci zvedeli te socialne nazore ... Iu pa tudi g. Žerjav je na delavce čisto pozabil; spomnil se Jih ni ne na shodu ne na veliki pojedini v Kazini. Zato se gn bodo pa s tem večjo hvaležnostjo spominjali delavci na volivni dan.
Kako spet to?
Z več krajev na deželi nam poročajo, dft je bil tamkaj kontrolor poslovalnice. Razdelil je nekaj kuvert, drugih pa ne. Če v vsakem kraju odneso nekaj kuvert upravičencem, se že nabere lepo število. O takih slučajih smo slišali z Vrhnike, Horjula in še par krajev.
Al! so te govorice resnične?
Socialisti govore, da bodo v podjetjih, kjer so naši delavci v pretežni večini, razdelili glasovnice še-le zadnji dan. Na vprašanje zakaj, odgovarjajo, da radi tega, ker bodo takrat njih agitatorji prosti, da morejo tudi drugam n« lov. Dejatvo je, da n. pr. papirnica v Vevčah, »Štora« v Št. Vidu, tovarna v Dolu itd. še niso dobile kuvert in glasovnic.
Heležlce
A Kje pa je dr. Pivko? Ako se dobro
spominjamo, je za člana finančnega odbora izvoljen tudi slovenski demokrat dr. Pivko. Pa če se tudi motimo, gotovo je, da se člani istega kluba lahko svobodno menjajo in nadomeščajo. A niti dr. Pivka niti dr. Žerjava še nismo čuli v finančnem odboru, odkar je proračun v debati in se neusmiljeno črtajo postavke za Slovenijo in zapostavljajo njeni intereai. Dr. Pivko agCtira doma za liberalno-kapitali-stično neodvisno listo za Delavsko zbornico. A kadar bi bilo treba pri ministrstvu za socialno politiko in za gozdove ter rudnike založiti besedo v prid slovenskim in drugim delavcem, ga ndijer ni. Pucelj ima vsaj pogum, da se v imenu Prepeluhove kandid: tne liste za Delavsko zbornico udeležuje vseh glaaovanj v škodo slovenskega delavstva in Slovenije sploh. Dr. Pivko in dr. Žerjav pa očividno ne občutita krivic, ki se delajo v proračunu Slo-\ cncem. Za samostojno demokratsko stranko obstojajo Slovenci pri volitvah, sicer je n stopanje za Slovenijo za samostojne demokrate separatistična zadeva.
A Ravnopravnost za vse. Srbski politiki postanejo silno nervozni, ako se kdo zan na za zadeve tudi v njihovi interesni sferi, kakor v Vojvodini in posebno v Makedoniji. 0 tem bi znal mnogo pripovedovati Stipica Radič, pa tudi nam Slovencem je znano, koliko razburjenosti je nastalo, ko se je svoječasno tudi p^sl. Sušnik pogumno dotaknil zevajočih ran v Makedonji. Če stojijo srbski politik; na tem stališču, potem ga morajo tudi sami dosledno izvajati in srbske stranke ter njihovi poslanci se naj ne vmešavajo v politične razmere pokrajin, kjer ni Srbov. Na Pribičevičevem nedeljskem shodu v Ljubljani je govoril tudi makedonski poslanec Božovič, kateri je itfab javnosti samo po svojih konfuznih člankih v nekaterih belgrajskih listih, sicer pa je v1 po-litiki največja neznanka. V Makedoniji, kjer se, kakor znano, dogajajo največje krivice, se Božovič še nikoli ni dv.gnil, še nikdar nam ni opisal in ožigosal neurejenih razmer, ki tam vladajo. Za to je tudi vsaj deplasirano, ako ta mož prihaja v Slovenijo ter hoče tukaj govoriti in soditi o naših razmerah. Ako že sme v slovenske razmere vtikati vsak politični začetnik svoj nos, potem bi bilo pač bolj potrebno in umestno, da se hrvatska in slovenska javnost intenzivnejše briga za razmere v ožji domovini g. Božoviča, za katere so on in njegovi to-var.ši tako indolentni. G. Božovič gotovo s svojimi napadi ni dobil nobenega pristaša v Sloveniji, drugo vprašanje pa je, koliko pristašev bi dobili slovenski govorniki v Makedoniji, ako bi jim priporočali naš program avtonomije tudi za Makedonijo!
A Priblčevičevemu shodu, ki se je vršfl 17. t. m. v Ljubljani posveča »Slov. Narcd« suh. kratek uvodnik, iz katerega je vredno zabeležiti njegov globoko zamišljeni in še bolj globoko občuteni konec; »Ko so poslušalci sledili temperamentnemu, iskrenemu govoru Pribičeviča — tako piše »Narcd« — niso niti opazili, da govori v srbohrvaščini, tako zelo je ta jezik že tudi naš jezik. In občutili so, da je naša rešitev v tem, da postanemo vsi eno. Še-le potem izginejo borbe, ki zastrupljajo danes naše sožitje, Se-le potem odpadejo gospodarske, zlasti davčne neenakosti. Nedeljski shod je pokazal, da gremo tudi v tem pravcu vztr:.j.'~ naprej in se vedno bolj bližamo velikemu cilju.« — Res je. Nedeljski Pribičevičev shod je pokazal brezdvomno, da se vedno bolj bližamo velikemu cilju: gospodarski in davčni enakosti. Vsi slovenski gospodarski krogi in davkoplačevalci bodo »Narodu« tu brez vsakega ugovora pritrdili. Saj dokazuje to vse naše današnje gospodarsko stanje, naša davčna bremena, boj naših poslancev v finančnem odboru, vsi naši protestni shedi, tako zlasti protestno zborovanje Zveze industrijcev, ki se je vršilo dva dni pred Pribičevičevim shodom, itd. Vedno bolj se bližamo temu velikemu cilju na podlagi srbohrvaščine. »Slov. Narod « je nam Slovencem zdaj Se-le razodel skrivnost tega hitrega približevanja velikemu cilju. Toda mi vemo za še hitrejšo pot k temu cilju: Če da »Nar>:d« slovenskim davkoplačevalcem sigurno garancijo, da bodo s pomočjo srbohrvaščine dosegli izenačenje oziroma zmanjšanje davkov, če jim da to takorekoč črno na belo, potem se bomo vsi Slovenci nemudema z na'večjo vnemo lotili učenja srbohrvaščine. A bojimo se, da je Narod« tu v zmoti. Če srbohrvaščina niti Bosni in Vojvodini pri davkih ni nič pomagal«, bo še toliko manj Slovenci, Denar ima pač svoj jezik. In v tem pogledu ima slovenščina v naši državi odločno prvenstvo.•<
»SLOVENEC«, dne 20. Januarja 1928.	Stran 3.
Dnevne novice
A Navdušenje. O govorniškem nastopu g. Pribičeviča v sokolskem domu poroča »Slov. Narod« med drugim: »Ko zazveni njegov glas preko tisočerih glav, je, kakor da je vse očaral, — grobna tišina nastane, do skrajnosti napeta pozornost. Vsak se boji, da bi preslišal kak stavek, vse sledi voljno njegovim sugestiv-nim besedam.« Nato pa pravi »Slov, Narod«; »Žal nam prostor ne dopušča, da bi reprodu-cirali ves Pribičevičev govor; omejiti se moramo zato le na najvažnejše odstavke ...« — Imenitno, zares imenitno. Torej poslušavci g. Pribičeviča so se bali, da ne bi preslišali kak stavek, »Slov. Narod« pa prinaša njegov govor, ki je trajal skoro dve uri, v celih dveh stolpcih! Ko bi bilo treba porabiti dragoceno priliko, da se Pribičevičeve tako »sugestivne« besede raznesejo v najširšo javnost in ucepijo vsakemu pristašu SDS v dušo, pa »Slov. Narodu« žal ne pripušča prostor, da bi celotni govor g. Pribičeviča ponatisnil. To je navdušenje! Konstatiramo, da je še celo »Narodni dnevnik«, ki ni glasilo SDS, Pribičevičev govor obširneje prinesel nego samega navdušenja ves pijani »Slov. Narod«.
A Užaljeni monarhisti. Na nedeljskem shodu je Pribičevič tožil: »Tragično je v situaciji s a m o to, ker danes v naši državi iz-dajice dobivajo lente in postajajo ministri v inozemstvu. Bržkone se hoče o d z g o r a j pokazati, da je patriotizem v tej državi nepotreben balast; a izdajstvo vrlina in krepost, katere se morajo nagraditi.« Nekdaj smo čuli iz Pribičevioevih ust druge glasove!
A Bitko s klerikalizmom bo izvojevala «amo vojska, ki je včeraj zborovala na Taboru, piše »Jutro« po Pribičevičevem shodu. — Naj jo le hrabro vojuje, če nima ta vojska boljšega dela in če se še ni izpametovala. Med tem bo pa naša vojska izbojevala bitko s centralizmom, ki kot mora tlači vso Slovenijo, ne pa kakor klerdkaiiizem samo g. Žerjava in njegovo vojsko.
A Kaj je »Jutru« vse važno. Posebno je v tem hipu važna afirmacija Slovencev, tako piše. — To je v tem hipu ravno toliko važno kakoT afirmacija Ljubljanice ali pa Šmarne gore. Slovenci smo že bili, ko še »Jutra« ni bilo, in ostanemo Slovenci tudi brez »Jutrove« afirmacije v tem hipu.
A Kdo pa je to? Z zadovoljstvom opaža »Jutro« rastoče poverenje Slovencev v jugo-slovensko idejo in njeno politično rešiteljico. Kdo je neki ta »politična rešiteljica« jugoslo-venske ideje? Mi smo zmeraj mislili, da je politična rešiteljica jugoslovanske ideje država Jugoslavija. Zdaj pa slišimo, da jugoslovanska ideja s tem še ni rešena in da imajo Slovenci še-le rastoče zaupanje (»poverenje« je namreč po slovensko zaupanje) v njeno politično rešiteljico. Mi si tega ne moremo drugače razlagali kot tako, da je »Jutrovac jugoslo-venska ideja pač nekaj čisto drugega kakor pa jugoslovanska ideja po splošnih pojmih. Potem seveda potrebuje politične rešiteljice. In to more biti seveda samo SDS. A kdo bo njen rešitelj?
Madjarska afera.
BURNA SEJA PARLAMENTA.
Budimpešta, 19. januarja. (Izv.) Ob velikem aplavzu poslancev vladnih strank je danes predsednik Sidovsky otvoril sejo parlamenta in povedal, da bo ponarejevalska afera, ki danes vznemirja vso ogrsko javnost kakor tudi mednarodni svet, kmalu pojasnjena in bodo vsi krivci kaznovani po zakonu, kakor to zahtevajo interesi domovine. Za tem se je k besedi oglasil predsednik Bethlen. Ob njegovem nastopu je nastal na levici velik nemir. Poslanci so soglasno delali močne medklice, tako da so onemogočili vsak govor. To je povzročilo pri vladnih strankah ogorčenje in so v protest priredili predsedniku viharne ova-cije. Bethlen je v govoru poudarjal, da hoče
Dr. R. Kušej:
Kapitlji in fakultete.1
Ena izmed najzanimivejših korporacij v zapadni cerkvi so brez dvoma kapitlji, pri katerih tudi še v današnjih dneh opazujemo poleg historično znanih povsem nove tvorbe.
Cerkveni zakonik je uredil v cc. 406, 407 Imenovanje in pravice častnih kanonikov, Pravice le-teh se omejujejo na častne znake in na sedež v koru. Navzlic temu častni kanoniki niso zavezani, udeleževati se molitev v kano-ničnih urah kakor tudi nimajo rezidenčne dolžnosti. Oni ne participirajo na dnevnih distribucijah in nimajo glasu v kapiteljskem zboru. Njihovo dostojanstvo je od službe, ki jo sicer v cerkvi zavzemajo, neodvisno. Tudi če se službeno mesto alii službeni položaj spremeni, ostanejo častni kanoniki, ker je pri njih dostojanstvo vezano na osebo in ne na oficij. Ker so v korporaciji brez pravic, jim manjka tudi članstvo v njej, zato niso pravi kanoniki.
Opozoriti hočem na honorarne kapitlje kot sodobno prikazen, ki jih dosedaj nismo poznali. Poleg častnih kanonikov sedaj tudi častni kapitlji! Cerkveni zakonik jih ne omenja, in vendar je bil tak zavcd osnovan že L 1912. v mestu St. Ferjeux v okraju Bresan?on v Franciji, A. A. S. IV 1912 p. 366 poročajo, da je papež
1 Primerjaj k sledečemu razpravo: Not t aro fl., Ehrenkanoniker u. Honorarkapitcl, v Zeitschrift der Savignystiftung fUr Rechlsgeschichte, kanonist. Abteilunfi XIV, 1025 str. 174 ss. sosebno 306 ss.
vlada pri preiskavi ponarejevalske afere imeti proste roke. Le tako bo mogoče preiskavo do konca izvesti nemoteno. Vlada se čuti dovolj močno, da bo vsako motenje preiskave od nepoklicancev preprečila. Hrup levičarjev ga nikakor ne moti, ker se zaveda, da ima večino ljudstva za seboj. Ker je hrup v zbornici še vedno naraščal in so odgovor predsednika venomer prekinjali, je skupščinski predsednik nadaljevanje seje prekinil. Po zopetni otvoritvi je Bethlen rekel, da imajo mnogo zaslug na tem, da se je ponarejevalska afera tako povečala, sovražniki Ogrske in ogrski emigranti. Pa tudi doma imamo dovolj ljudi, ki so sovražniki domovine in hočejo zmedo porabiti v revolucionarne namene. Toda revolucija rodi protirevolucijo, kdor pripravlja revolucijo, se ne sme čuditi, če ga bo strla protirevolucija. Mnogo sovraštva si je nakopala vlada s sprejetjem določil trianonske pogodbe in to je mnogo pripomoglo, da je vlada v svojem delu močno ovirana. Nam preostaja le ena pot, da to pravno stanje spoštujemo in neumorno vztrajamo v delu za dobrobit domovine. Z ozirom na afero da ni principielno proti sestavitvi parlamentarnega odbora, ki bi sodeloval pri preiskavi, toda odločno se mora pri tem zavzeti za to, da bo neodvisnost ogrskih sodišč ostala popolnoma neokrnjena in od političnih strank nevplivana. Za tem je prešla zbornica na razpravo o proračunu.
MADJARSKA IN TRIANONSKA POGODBA.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Naša vlada je dobila od madjarske vlade obvestilo, da *je madjarska vlada na zahtevo velesil odgovorila, da je takoj pripravljena na razorožitev, kakor jo predpisuje trianonska pogodba. *
Budimpešta, 19. jan. (Izv.) Škof Zadra-vecz je predložil besedilo prisege, s katero je zaprisegel razne mažarske nacionaliste. Iz besedila je razvidno le, da prisežnik obljublja vztrajno in zvesto služiti narodni akciji in o vsem popolnoma molčati napram vsakomur. Preiskovalni sodnik je smatral, da kriterij za nadaljno postopanje proti škofu ni podan in je preiskavo ustavil. Državno pravdništvo se je proti temu ukrepu pritožilo, pa je vzklicni senat potrdil razsodbo preiskovalnega sodnika, ki je s tem postala pravomočna.
Budimpešta, 19. jan. (Izv.) Znane so sedaj že mnoge podrobnosti načrta za splošni vojaški puč, ki naj bi proglasil nadvojvodo A1 b r e -c h t a za kralja mažarskega. Bilo je že vse organizirano in pripravljeno. Na komando poslanca Gombosa bi njegovi fašisti zasedli vojašnice in omogočili Albrechtu prevzem oblasti. Horthy bi postal Albrechtov adjutant, ministrsko predsedstvo bi prevzel princ Win-dischgraetz, državno brambo Gombos, zunanje zadeve Eckhardt, finance Baros, pravdo Ulain, javno blaginjo Belard, pouk Zadravecz. Sedanji ministrski predsednik Bethlen je vedel za te priprave; istotako je bila poučena vsa Hor-thyjeva okolica..
Budimpešta, 19. jan. (Izv.) Legitimisti so se pridružili demokratskemu bloku in skupno z njim zahtevajo takojšen odstop ministrstva Bethlen. Legitimisti so prepričani, da ponarejevalska akcija ni bila namenjena za patriotič-ne namene, ampak samo za postavitev Al-breehta na prestol.
V proslavo petletnice svojega obstoja priredi »Zveza ruskih akademikov«
dne 25. januarja
t. 1. v vseh prostorih »Narod, doma« svoj
tradicionalni, V. jubilejni
»TATJANIN VEČER«!
Pij X. z dekretom konzistorialne kcngregacije z dne 20. maja 1912 milostno dovolil (dignatus est) ecclesiam sanetis Ferreolo ac Ferrucio martyribus saeram .,. perpetuum in modum t i t u 1 o collegiatae ad honorem condecorare, ita ut ipsius reetor seu paroehus pro tempore ejusque in animarum cura adju-tores, statim ac ad suum cuiusque officium obeundum legitime nominati sint eodemque munere durante canonici h o n o r a r i i nuneupari possint et valeant. Enako je sv. sto-lica postopala 1. 1920., ko je ustanovila v M u -rano pri Benetkah capitulum ad honorem in ecclesia ss. martyrum Donati et Cypriani, dalje 1. 1922., ko sta bili v Tratta-maggiore pri Neaplju dve cerkvi in sicer ecclesia paroccialis s. Sosii ter ecclesia S. Imm, Cone. B. M. V. povzdignjeni v kolegiatni cerkvi a d honorem in je bil pri vsaki ustanovljen častni kolegiatni kapitelj. Pri prvi je postal župnik jeidini dignitar z naslovom archi-presbyter, njegovi pomočniki pa kanoniki. Dovolili so se jim posebni znaki, glede prejemkov, odstavljivosti ali neodstavljivosti je ostalo vse pri starem. Pri drugi cerkvi je dobil dotedanji rektor naslov canonici prioris kot edini dignitar, ostali duhovniki, ki so pred vsem ka-teheti in pridigarji, so postali kanoniki.2
Tudi leto pozneje srečamo enako ustanovo in sicer zopet v Italiji. V kraju L a v a g n a pri
3 Glede obeh zavodov sta bili publicirani posebni ustanovni listini v A. A. S. XV 1923 p. 137 ss, 141 ss, iz katerih so razvidno podrobnosti o pravicah in dolžnostih kanonikov.
Bogata Slovenija.
(Bajka.)
Glasom »Jutrovega« poročila so samo-stojno-demokratske dame g. Pribičeviča ves čas njegovega govora obsipale s cvetjem. Cenimo (če je »Jutru« verjeti), da so v to svrho potrošile nekaj centov cvetja. — Sama sreča, da je g. finančni minister Stojadinovič momen-tano izven države. To bi takoj napisal svojemu delegatu v Ljubljano eno tistih znaaih pisem, ki so ga žal še vedno dosegla. Briefe,-die ihn erreichten. Pomislite, toliko cvetja zdaj po zimi, ko je tako drago! In celo samega svežega cvetja, »Jutro« to izrecno omenja, da ne bi morda kdo mislil, da so bile to papirnate rožce... Toliko cvetja! To bi poživilo že itak bujno fantazijo g. Stojadinoviča o bogastvu Slovenije — in novo gorje tedaj slovenskim davkoplačevalcem! Ne, pretiravanje ni nikoli dobro, in v tem slučaju nam utegne celo veliko škodovati. »Jutro« bo to brez dvoma izprevidelo in zato nas tudi gotovo ne bo demantiralo, če konstatiramo, da je bilo tistega cvetja prav, prav, prav malo . . . Baga-tela, g. finančni minister, niti vredno govora. Slovenci res nimamo denarja za take špasc-teljne. Komaj da ga imamo za vsakdanji kruh. Verujte nam to, g. finančni minister! Gospod delegat Vam lahko to potrdi. Res je, da je dobil gosp. Pribičevič v Ljubljani tisto maio cvetja, a to samo zato, ker je tako imenitno grmel proti Vašemu režimu, gospod finančni minister. Ko bi bil on še Vaš ministrski kolega, bi ga bile Ljubljančanke obsule mesto s pisanimi rožicami — s pisanimi pogledi. Razumeti morate to, g. finančni minister. Tout
comsrendre c'est tout pardonner .. <
* * *
k Nezakonito pobiranje davka na čez-urno delo. Iz vrst rudarskih delavcev v Kočevju nam pišejo: Kakor je ugotovljeno, se davek na ročno delo ne sme pobirati za čez-urao delo. Nam rudarjem so pa tekom celih osem mesecev odtegovali davek tudi za čez-urno delo, to je od celega zaslužka, a delali smo veliko nadur. Sedaj nam za nadure ne odtegujejo več, toda kar so nam bili po krivici ali pomoti odtegnili, nam do danes niso vrnili. Tekstilno delavstvo je dotične zneske že dobilo povrnjene. Prosimo poslance Jugoslovanskega kluba, da posredujejo za nas, da dobimo nazaj svoj težko prisluženi denar.
k Proslava stoletnice Svetozarja Mile-tiča. Matica Srpska v Novem Sadu pripravlja veličastno proslavo stoletnice rojstva velikega pobornika in mučenika srbske misli v bivši Ogrski — Svetozarja Miletiča. Cerkvena slovesnost — parastos — se bo vršila dne 23. februarja, proslava sama pa dne 6. maja t. 1.
k Sejem za kožuhovino v Ljubljani. V ponedeljek, dne 25. januarja, se vrši v Ljubljani v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicionelni detajlni sejem za kožuhovino. Zbrali se bodo kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih. Istega dne pa bo na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbenim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemale se bodo posamezne kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev z kožuhovino. Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je prejela od zakupnikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da bi smeli povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zaradi tega se je sklenilo prirediti najpoprej, to je dne 25. t. m., običajni kožni sejem z prodajo v detajlu, istočasno pa
—■—mi .iiM.iiiiii.iii.anamaMMB.MMmenBM5a—
Rapallu v ženevskem zalivu je bila s konstitu-cijo z dne 18. februarja 1923 župna cerkev S. Maria a ponte pomaknjena v čin e c c 1 e -siae collegiatae ad honorem in pri njej osmovan častni kolegiatni kapitelj obstoječ iz štirih kanonikov, prejšnjega župnika kot digni-tarja z naslovom archipresbyter in njegovih pomočnikov kot častnih kanonikov. Glavna naloga in dolžnost dignitarja in kanonikov je slej ko prej dušno pastirstvo združeno s katehezo in pridigovanjem. Kome molitve so jim naložene samo v omejenem obsegu.®
Honorarni kapitlji so zanimivi radi tega, ker v cerkvenem pravu doslej tega pojma nismo poznali in ker smo dobili v njih novo vrsto častnih kanonikov, ki se od našega tipa bistveno razlikujejo. Pri njih ne gre za osebno odlikovanje, ker je njihov kanonikat vezan na namestitev pri določeni cerkvi in ker ugasne v trenotku, ko ta službena vez prestane. Oni so po svojih pravicah in dolžnostih pravi kanoniki, kakor so honorarni kapitlji po svoji organizaciji pravi kapitlji, Pravilnejše bi jih morali imenovati kanonike honorarnih kapitljev. Izgleda, da je bil naslov .cerkve in kapitlja odločilen tudi za funkcionarje, da so kanoniki samo radi tega canonici ad honorem, ker je postala cerkev, pri kateri službujejo, ecclesia collegiata zgolj ad honorem.
Ni povsem jasno, zakaj sv. stolica ni v omenjenih primerih ustanovila pravih kolegiat-nih kapitljev. Dejstvo, da manjka za prave
3 A. A. S. XV. 1923 o. 258.
se sprejemajo na velesejmskem prostoru Še nadaljnje kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko.
k Nove »Šmarnice«! V odgovor na mnoga vprašanja in v vednost vsem, ki se zanimajo za nove šmarnične govore, osobito čč, duhovščini, tem potom vljudno naznajamo, da bo iz-, dala letos »Prodajalna K. T. D. (H. Ničman)« Ljubljana, Jos. Seigerschmied: »Šmarnični mi^ sijon«.
k Razprodaja srečk Dijaškega podpornega društva v Ljubljani se ta teden zaključi, nakar se vrši v nedeljo, 24. t. m., ob pol treh v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5 v Ljubljani žrebanje. Ker morajo raz-prodajalci odposlati, ozir. vrniti nerazprodane srečke že te dni, prosimo p. n. čitatelje, ki si hočejo še kupiti srečk v korist naših dijakov, da to takoj store. Dobe se po vseh trafikah, konsumnih in prosvetnih društvih, pri župnih uradih in drugod. Pismeno jih je pa mogoče naročiti do 24. t. m. opoldne pri glavnem odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5.
■k Uspehi slovenskega rokoborca v Mehiki. Slovenski ameriški listi poročajo, da je slovenski rokoborec Frank Modic, ki je v Ameriki znan pod imenom Ernie Maddock, v Jaurezu, Mehika, v pravilni rokoborbi premagal dva mehikanska rokoborca. Mehikanski listi slave Modica in slovenski narod,
k Smrtna kosa med Slovenci v Ameriki. V Clevelandu je umrla 281etna Helena Obol-nar roj. Pugel, doma iz Mirne Peči na Dolenjskem. Zapustila je moža in tri otroke.
★ Poštne zveze v Sloveniji, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja trgovska, industrijska in obrtna podjetja na seznam poštnih zvez cele Slovenije, ki ga je izdalo v obliki brošure ravnateljstvo pošte in brzojava v Ljubljani. Iz te brošure so razvidne razdalje med posameznimi kraji, obenem pa je v njej povedano, med katerimi kraji se vzdržuje redna poštna vožnja. Knjižici, ki stane 20 Din, je priložen pregleden prometni zemljevid Slovenije. Naroča se pri Narodni in Jugoslovanski knjigarni, kupi pa tudi lahko pri ekonomatu poštnega ravnateljstva in pri poštnih uradih.
k Neznan samomorilec. — Skok z mosta v Savo. Z ljubljanskim vlakom se je pripeljal v Trbovlje nek neznan moški. Bil je okrog 30 let star, srednje velik, čedno oblečen v rjavem površniku in vsaj na videz iz boljših krogov. Ljudje so ga opažali, ko je stopal globoko zamišljen proti savskemu mostu. Ko je prišel na most, se je naslonil na ograjo in delj časa stal naslonjen in gledal v vodo. Kar nenadoma pa je skočil po konci, pogledal na obe strani mosta in se zavihtel čez ograjo. Vsaka pomoč je bila izključena. Mož je takoj izginil v naraslih valovih, ki so ga potegnili v svoje vrtince. Kljub takojšnjemu sporočilu v spodnje kraje Save dosedaj utopljenca še niso našli in tudi še ne vedo, kdo je. Nekateri sumijo, da je Ljubljančan in pravijo celo, da so ga že videli v Trbovljah, toda poznajo ga le na videz. Kdor bi kaj vedel o pogre-šancu, naj prijavi trboveljski žendarmeriji ali pa ljubljanski policiji.
k Požar v ministrstvu za narodno zdravje, Dne 17. t. m. opoldne je nastal v pritličju ministrstva za narodno zdravje požar, ki bi bil zavzel kmalu največji obseg, ako ne bi se bilo nemudoma lotilo gašenja uradništvo samo. Ogenj je nastal v oddelku za filme. Zgoreli so najnovejši filmi. Sreča je, da ogenj ni dosegel sosednjega arhiva.
k Pogozdovanje na Sušaku. Na Sušaku se razvija velika akcija za pogozdenje vseh tamkajšnjih goljav. Dela se bodo udeležile tudi vse tamkajšnje šole, in sicer na ta način, da bo vsaka šola zasadila svoj posebni gaj. Prvi tak gaj zasajajo te dni v Dragi.
kanonikate ustreznih prebend, ne more biti odločilno, ker so po kanonu 393, št. 3 sedaj tudi kanonikati sine emolumentis mogoči. Ali pa so morda obstojali resni pomisleki radi neodstavljivosti občepravnih kanonikov? Da je sv. stolica ta moment v istini uvaževala, izhaja iz doltcčil ustavnih listin, da ostanejo novi kanoniki odstavljivi, ako so bili a m o v i b i 1 e s po svojem službenem položaju, pred ustanovitvijo kapitlja. Brez dvoma so vplivali na odločitev tudi historični oziri, da se tako ohrani od davnine obstoječim zavodom enake vrste prednost pred temi novimi tvorbami in da se poudari razlika kanonikov novega tipa napram polnopravnim njihovim kolegom na starejših, s primernimi dotacijami ustanovljenih zavodih že v naslovu. Vsekako nudijo honorarni kapitlji in častne kiolegiatne cerkve zelo pripravno sredstvo, da se po opisanem vzorcu odlikujejo uglednejše cerkve in na njih nastavljeno duhov-ništvo na predlog ordlnarijev tudi drugod in to na način, ki ne povzroča nikakih posebnih stroškov in ki hkratu niti najmanje ne posega v interesno sfero države. V Sloveniji imamo veliko odličnih cerkva in mnogo požrtvovalnih duhovnikov, glede katerih bi bili pogoji za enako odlikovanje dani kakor pri omenjenih italijanskih cerkvah. Mislim, da kot zastopnik kanonistike izpolnjuiem zgolj svojo domovinsko dnlJnnst; če na možnost aplikacije now> cer-kvenopravne institucije na domače razmere opozorim.
Kapitlji vzbujajo tudi s stališča pravne zgodovine globok interes. Pravni razvoj kanit-
* Šohki ravnatelj, ki ponareja Izpričevala. Osjeiki »Jug« poroča, da so v Našicah odkrili velik škandal. Ravnatelj tamkajšnje meščanske šole Fran Jurkovič je izdajal za denar izpričevala o absolvirani meščanski Soli, temeljem katerih so potem dotične osebe prišle v državno službo.
k Glavna skupččna zdravniške zbornice sa Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje se bo vriila v Zagrebu dne 31. t. m.
k Nova električna sila za Split. Splitska mestna občina je sklenila z dunajskima tvrd-kama A. E. G. Union in Siemens-Schuckert pogodbo za napeljavo električne sile z Du-gega Rata v Split. Vse delo mora biti dovršeno do 1. oktobra t. 1. Dolžina napeljave do Dujmovače v Solinu bo znašala 18 km. S tem bo dobil Split toliko nove električne sile za razsvetljavo in industrijo, da mu bo v tem pogledu zagotovljen neoviran razvoj.
k Tihotapska alera v Splitu. Te dni so carinski organi v Splitu na ladji »Marija« iz Biograda zaplenili nad 32.000 cigaret in 36.460 komadov cigaretnega papirja. Blago je bilo vtihotapljeno iz inozemstva. Oblast je zaprla več oteb.
k Za invalidsko morsko kopališče v Cir-
bvenici. Podružnica invalidske organizacije v Kraljeviči je osnovala zadrugo z omejeno zavezo, ki ima nalogo, da zgradi v Cirkvenici kopališče za vojne invalide. Zadruga se je obrnila med drugim na vse občine zagrebške oblasti, da pristopijo kot članice ali zadrugi drugače naklonijo podporo. Velikožupanska oblast je občinam priporočila, da se prošnji invalidov odzovejo.
k Josip Pinto. Zadnji čas straši po jugo-»lovanskih mestih svetovni potnik Jos. Pinto. po rodu iz Belgrada. Njegova pota širom sveta 60 posuta z večjimi in manjšimi sleparstvi. Izdajal se je za načelnika jugoslovanskega tiskovnega urada, za pcdircdsednika cionistič-aega društva, za funkcionarja vseh mogočih društev — vselej zato, da je izvabil denar. Podobne posle opravlja tudi v domovini in je ie nedavno v Dubrovniku nabiral inserate za belgrajsko »Politiko«, ki teh inseratov ozir. I denarja zanje seveda ni nikoli videla. Kljub vsem tem številnim nepoštenostim se pa Pintu vedno znova posreči, da se izmuzne iz rok pravice. Prav te dni se je pojavil v Zagrebu, kjer je zvabil na led uredništvo »Obzora«, da je objavilo o njem zelo simpatično poročilo. Včeraj pa »Obzor« razkrinkava Pnta kot goljufa in svari pred njim. List naglaša, da ima Pinto vse mogoče potne izkaze, med drugim tudi uverenje belgrajskega mestnega sodišča z dne 2. julija 1925, da Pinto »ne odgovarja za nobeno kaznjivo dejanje«. List se čudi, kako je moglo belgrajsko mestno sodišče tako uverenje izdati.
T*r Novi .tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Razmere v drž. bolnici.
Glede na vesti, ki jih je prinesel »Slovenec« z dne 9. in 15. januarja, kakor tudi »Narodni Dnevnik« z dne 15. januarja, se čutim podpisani prisiljenega odgovoriti na pojasnilo ! g. dr. F. Gdstla v »Slovencu« od 15. januarja in ugotoviti sledeča dejstva:
Dne 10. julija 1925 sem opozoril ravnateljstvo bolnice na nevarnost infekcije, ki je pretila pisarniškemu osebju, med tem tudi | moji ženi, radi sobivanja bolnega gospoda G. j V. v isti sobi. Ravnatelj g. dr. Gosti pa menda ni ne prve, ne druge vloge v tej zadevi vzel v pretres, ampak je odstrsnil g C. K. šele po (16 dneh vsled osebne intervencije inšpektorja g. dr. Katičiča.
Dne 26. avgusta 1925. torej neposredno po tem dogodku, je moja žena, ki je bila do takrat vedno zdrava, obolela na isti pljučni bolezni in 3. septembra sta primarija internega in rent-genološkega oddelka ugotovila: Peribronchitis spec. nodosa c. infilt. lob. sup. sin. To bolezen smatrajo vsi zdravniki-strokovnjaki za silno težko, le g. dr. G&stl v svojem pojasnilu ne.
Vsled neupoštevanja pravočasnih opozoril in vsled težkih posledic sem se dne 3. oktobra 1925 priložil na ministrstvo za narodno zdravje. Ta pritožba ni dospela v Belgrad. jaz pa tudi nisem bil obveščen, da ni bila odposlana na svoj naslov.
Meseca novembra je bila moja žena, ki je sicer v inozemstvu, radi poda^šanjia bolezenskega dopusta približno en teden pri meni, v sobi, ki mi je odkazana in kjer sva že osem mesecev stanovala. Po njenem odhodu dne 26. novembra je primarij int oddell a g. dr. Jenko prepovedal, da bi še nadalje stanovala v moji sobi. Inšpektor g. dr. Katičič je njegovo odredbo odobril z odlokom št. 13.919 z dne 28. novembra in dne 14. decembra se je dejnnsko odstranilo pohištvo iz moje sobe. Tako se ni postopalo proti nobenemu moj;h gg. kolegov, ki stanujejo s soprogami v državni bolnici. Iz tega odloka je torej razvidno, da se je delo-žccija izvršila in je zato trditev dr. GOstla netočna.
Zaradi nekorek'nega postopanja z mlajšimi zdravniki, osobito pa radi tega dogodka je poslala »Organizacija pom. zdravnikov za Slovenijo« primariju g. dr. Jenku dopis, podpisan od 53 zdravnikov, v katerem se opozarja na neakademsko ravnanje s podrejenimi zdravniki.
Dne 26. novembra 1925 me je primarij g. dr. Jenko brez vsake pismene utemeljitve suspendiral, to suspenzijo je leden pozneje ravnateljstvo spet brez vsake pismene utemeljitve razveljavilo. Z odlokom št. 24 z dne 3. januarja 1926 je ravnateljstvo ustavilo disciplinsko postopanje proti meni ker ni imelo povoda za nadaljnje korake. Kljub temu pa nimam že od 26. novembra 1925 odgovornega dela na oddelku, kamor me je ministrstvo naslavilo v J svrho specializacije.	i
Vsa ta dejstva sem pripravljen dokazati j pred vsakim poklicnim forumom. Vzdržujem se pa vsake kritike, ki si jo na podlagi navedenega lahko ustvari vsak sam.
Ljubljana, 18. januarja 1926.
Dr. Vilko Sporn, zdravnik int. oddelka.
Cjulbljana
O Tatvine v ljubljanskih cerkvah. Kakor smo že svoječasno poročali, se je posrečilo ljubljanski policiji, da je aretirala nevarnega cerkvenega talu, Jerneja Šrola. Mož je tipičen tat in je bil že večkrat radi tatvine kaznovan in sicer enkrat še celo pred ljubljansko poroto, kjer je dobil dve leti težke ječe. Te kazni pa mož ni cele odslužil, ker je bil za ostali del kazni amnestiran. Možakar je doma v Bučkov-cih, župni urad Sv. Trojica pri Mali Nedelji. Komaj je prišel iz zapora, je sopet začel krasti in se vrgel na cerkvene tatvine. Koliko je pokradel, niso mogli natančno ugotoviti, ker kljub temu, da so našli pri njem ukradene cerkvene predmete, še vedno taji tatvino in pravi, da je dobil vse to od nekega neznanca, ki ga pozna samo po videzu, v svrho prodaje. Tat je ukradel v Ljubljani v cerkvah Sv. Florjana, Sv. Jakoba, Sv. Petra, v frančiškanski, trnovski in križevniški cerkvi razne vaze, cvetlične lonce, svečnike ogrinjala, preproge in je odnesel celo kožuhovinasl podnožnik, katerega so tudi našli pri njem. Poleg tega je ukradel širok rumen trak in pa pločevinast škaf. Šrol, ki je skrajno ciničen tat, je izučen kuhar, vendar pa je prav malo delal in še to samo takrat, če ni mogel kaj ukrasti. Koliko je pokradel raznim gospodarjem, tega ne bodo
ljev v Velikovcu, Gospisveti, proštnij v Pod-krnosu in Dravogradu, celo pravne vezi ka-pitlja v Strassburgu s slovenskimi pokrajinami bi nudile hvaležen predmet temeljite pravno-zgodovinske razprave. Danes hočem v nekaj stavkih opozoriti samo na dejstvo, da je po kapitljih Iccpirana tudi ustava vseučiliških fakultet, neizvzemši onih na ljubljanski univerzi.
Kakor kapitlji so b le tudi fakultete avtonomni kolegiji, ki so si da ali statute sami in ki so v omenjenem obsegu še danes avtonomni kolegiji, ki so si dajali statute sami in ki so v omenjenem obsegu še danes avtonomni. Kakor je obstojal v srednjem veku poleg šir-Sega (kapitularji z ostalimi kanoniki ter vi- | karji) ožji kapitelj samo polnopravnih članov, govorimo lahko še danes o ožji in širši fakulteti. V ožjo fakulteto spadajo ordlnariji, ki sli-čijo (vsaj na svetovnih inozemskih univeizah) nekdanjim kanonikom s polno prebendo (canonici in fructibus et floribus), dočim nas spo- , minjajo izredni profesorji in še bolj naši ime- j novani docenti na polprebendarje (canonici in herbls) a privatni docenti na svoječasni kapi- , teljski p-dmladek (domicellares, canonici junio-res), ki ni imel nikakih pravic, pač pa dolžnost j na službeno sodelovanje v koru. Celo naši asi- , sfenti imajo svoj zgodovinski vzorec v kapiteljskih vikarjih. In kakor imajo kapitlji častne kanonike brez plače, brez glaaovalne pravice ta brez dolžnotti, tako imajo fakultete h>cno- , rarne profesorje, ki so upravičeni do predavanj slično, kakor je čas'ni kanonik upravičen j »»vzeti *voi stallum in choro. Kanoniki hono-
rarnih kapitljev z omejeno korno obveznostjo pa imajo v fakultetah svoje sporednike v docentih, ki jim je podeljen naslov profesorjev, ker so titularni profesorji kot docenti zavezani vsaj do enega predavanja v semestru. Izredna prikazen so eni kot drugi. Pri kanonikih obstoje dohodki iz prebende in dnevnih distribucij, ki se ravnajo po večji ali manjši marljivosti v koru, profesorji dobivajo poleg plače kolegnino, katere višina se ravna po številu predavanj (naši predpisi o brezplačnosti univerzitetnega pouka so redka posebnost). Pri vseh kapitljih srečavamo kot d gnitarja, ki skrbi za red v kapiteljski cerkvi, dekana, na fakultetah je skrb za redni in nemoteni pouk in za vse, kar je z njim v zvezi, istotako poverjena dekanom. K službenemu kroju kanonikov spada talar, na vseh univerzah s Ivsto-rično tradicijo je službena noša profesorjev ob slovesnih prilikah, dekanov vsaj ob promocijah tudi ta'ar z Hretom in zlato veri"lco.
Ali je tak poseben kroj v dobi demok-ac'je brez pomena? Imel sem priliko opazovali, da talar tudi na sodišču celo v dnevih prevrata ni ostal brez utiša na publiko. Dekanov in rektorjev talar bi svoj pomfen pri promocijah in univerzitetnih slavnostih p. kazala še dosti učinkovite še. A kakor vse kaže, bi mogla naša univerzitetna oblastva d o teh zunanjih znakov svojega dostojanstva priti pač le na ta način, da jim jih pokloni domače ljudstvo kot »narodni dar«.
nikdar ugotovili. Za enkrat je sedaj na varnem. Dobil je namreč včeraj pred sodnijo 18 mesecev težke ječe in ni izključeno, da ga vtaknejo po prestani kazni v prisilno delavnico, kamor tudi spada.
0 Tatvina t gostilni. V gostilni »Koroški dom« na Poljanski cesti je ukradel neznan gost Zofiji Kuntara skupiček 1100 Din in sicer v bankovcih po 100 Din. Kuntara je hranila denar v omari v stanovanju gostilničarke Katarine Koroščeve. Tam je vedno hranila svoj denar, katerega je imela pripravljenega za obračun in ji ni še nikdar ničesar zmanjkalo. Ko pa je prišla včeraj v sobo, da bi shranila zopet nekaj denarja, je našla omaro do kraja odprto. Prestrašena je ugotovila, da je zmanjkal iz njenega predalčka ves denar. Tat, ki je gotovo večkrat obiskal gostilno, si je dobro ogledal prostor, kjer spravlja Kuntarova denar in je porabil priliko, ko je bila zaposlena z gosti.
Maribor
□	X. prosvetni večer Prosvetne zveze se
vrši v petek, 22. t. m. v dvorani Zadružnc-gospodarske banke ob 8 zvečer. Predava g. vseuč. profesor dr. G r i v e c : Papeževa pomoč gladujoči Rusiji. Predavanje spremljajo skioptične slike. Preskrbljeno je, da bo aparat dobro služil in da se nel.ubi nedostatki, ki so zadnjič motili predavanje, odpravijo.
n II. redna seja občinskega sveta se vrši jutri v četrtek ob 5 popoldne v mestni posvetovalnici z dnevnim redom: Proračunska debata. Seja se po potrebi nadaljuje v petek ob šestih zvečer.
□	Vendar so se zganili. Maribcrski trafi-kantje so na svoi zadnji odborovi seji vendarle nastopil v obrambo svojih konsumentov in protestirali proti g. Živkoviču, zalagalcu tobaka. Mi s svoje strani ponovno zahtevamo, da naj i trafike store svojo dolžnost, sicer nastopi organiziran odpor. Zavedamo se, da živimo v eni državi)
□	Klub prijateljev angleškega jezika je dobil zopet lepo število novih angleških knjig, preidvsem cektno zbirko Oskar Wildeja v okusni Tauchnitzovi izdaji. Člani jih dobe na razpolago v petek od 6—7 zvečer v prostorih »Vesne«, kjer se sprejemajo i novi člani. Vabimo k pristopu, ker članarina je itak malenkostna.
□	Starešinski klnb ima danes — v sredo ob 8 svoj redni setanek v zdravniški sobi kolodvorske restavracije. Dnevni red: Občni zbor ctarsšinstva in delegacija ter referat o tisku. Prosimo vse člane, da se sestanka radi važnosti gotovo udeleže.
□	Abstinentsko gibanje se med srednješolsko mladino krepko širi. V nedeljo 24. t. m. prirede gojenci semenišča abstinentsko prireditev z igro »Palček - Potep«, predavanjem, petjem in deklamacijami.
□	Mont Blanc v Mariboru. Kapela sv. Cirila in Metoda v Vratih je iskrena želja staroste naših planincev, župnika Aljaža, ko je vkljub vsem tožbam in persekucijam postavil svoj stolp na vrh Triglava in kapelico na Kredarici. Da temu malo pripomore, pripravlja tukajšnji Aljažev klub v zvezi z Prosvetno zvezo večjo planinsko prireditev. Da pa bo nudil ljubiteljem slovenskih planin nekaj nad vsakdan ostjo, se bo vršilo ob tej priliki skioptično predavanje o evropskem gorskem kralju — Mont Blancu, o katerem bo predaval eden izmed onih, ki so lansko leto kot prvi slovenski turisti dosegli njegov vrh. Obča čelja mariborskih turistov je, da nas ob tej priliki poseti tudi g. Aljaž sam in menda se bo ta želja tudi uresničila.
□	Družabni večer priredi družabni klub v soboto 23. t. m. pri Puntigamu.
□	Nebesa na zemlji uprizori Ljudski oder v nedeljo 24. t. m. ob pol 8 zvečer v Zadružni-gospodarski banki. — Vabimo.
Cel/e
•©■ Vse zamudnike, ki še niso dvignili svojih glasovnic v bolniški blagajni nujno poziva, ir", da store to najkasneje še ta teden. Bati se ni nikogar in sporočamo našim pristašem, da je vse poskrbljeno, ako bi imela kaka delavka ali delavec zgubiti za svojo svobodno volitev svoje mesto. Vsi oni, ki groze s takimi sredstva, naj si zapomnijo, da se bo to nad njimi samimi stotero povrnilo!
& Odločni nastop naših zavednih in pogumnih delavcev in delavk je vendarle nekoliko zajezil sleparije in teror, ki se je izvajal pri delitvi glasovnic za Delavsko zbornico. Tako so spoznali danes popoldne pri »Jugoslovanu« v Gaber,'u, da se z našimi zidarskimi pomočniki in delavci ni šaliti. Tudi Al. Skole, ki včeraj ni dobila izročene svoje glasovnice je na posebno energično urgenoo, prejela danes svojo kuverto s pripombo, da se je stara zgubila in so jii izstavili novo. Nastane le vpraSa-i.je, kam je stara glasovnica s kuverto izginila? Upamo, da ge bo da'o ugotoviti, ali je glasovnica tek. št. 24 na strani 1360 volila dvakrat ali ne.
er Ustanovni občni zbor češko-jugcs'ovan-
ske lige se je vršil v soboto zvečer v klubovi sobi hotela Uni- n. Prisotnih je bilo 25 oseb, ki so vsi pristopili kot člani k novemu društvu. Na predlog dr. Kalana se je izvolil odbor, kateremu ručeluje mestni župan g. dr. Hrašovec.
& Občinska seja okoliške občine. V e-dieijo ob 9 dopokne ie sejo otvcril župan gospod Glinick. Nato je podal finančni refe ent g. Mihelčič noro&lo o stanju premoženja in
blaj ,'iiškem poslovanju v preteklem letu. Iz tega poročila povzamemo naslednje pedatke (važnejše): ubožni zaklad je pasiven za približno 30.000 Din. — Oskrbnina za pet oseb o hiralnici v Vojniku znaša 23.843 Din. — Pni blagajni je bilo vseh dohodkov 588.761 Din, stroškov pa 585.499 Din. — Na davkih se je vplačalo: obč nski davek na pivo 22.407 Din, na žganje 32.817 Din, na sadjevec 2189 Din, neposredni davek je prinesel 187.253 Din, užit-nina od vina pa 227.284 Din. Splcšna uprava stane 162.606 Din, stroški za ceste in mostove 165.832 Din, pouk, prosveta ln umetnost pa 100.638 Din. Nato so se obravnavale stavbne in cestne zadeve, ki so bile na predlog g. Ku-kovca odobrena. Nato dovoli občinski svet Olepševalnemu društvu v Celju prispevek 1000 dina:jev. Kot nadaljna bečka dnevnega reda je bila nabava posojila za novo okoliško šolo. Tu se je razvila zelo huda in mestoma precej burna debata. Stališče posameznih strank je bilo tozadevno že itak neštetokrat v prejšnjih sejah razčiščeno. To vprašanje se je pričelo ponovno razpravljati na dolgo in široko, vendar Iz sedaj popolnoma novega stališča. Krajni šolski svet je namreč že leta 1922. sklenil zidati novo šolsko poslopje in sicer samo eno za obširno občino. Ta sklep je postal pod županom Hrastnikom pravomočen. Sedaj se je pa izkazalo, da jc ta prostor izmed vseh, ki bi prišli v poštev, eden najbolj neugodnih. Krajni šolski svet pa stoji na stališču, da se mera ta sklep izpeljati in pozval občino, da najkasneje do 23. t. m. sklene kritje stroškov in najetje potrebnega posojila v približnem znesku treh miljonov dinarjev. Tozadevna prošnja na velikega župana za obnovitev komisionelnega ogleda in postopanja je bila odbita. To vladno stališče je pa povzročilo med zastopniki posameznih strank precej razburjenja, ker so sedaj vse stranke, razun socialnih demokratov, proti temu prostoru, samo ene žele imeti šolo v Gaberju, dru*e v mestu, tretji pa zahtevajo, da se zida' dve šolski poslopji. V tem praveu se je vrši.a debata. Posebno ostro so zastopniki oddaljenejših krajev poudarjali mnenje, da se zidata dve šoli. Otroci iz Lokrovca in Medloga imajo v lepem vremenu do šele po eno uro in pol, sedaj pozimi pa kar po dve uri. Staliiče krajnega šolskega sveta je v občinskem odboru zadelo na hud odpor. V to razburjenje sta posegla gg. Mihelčič in Slrenčan (SLS). Prvi je razložil pravno stran tega vprašanja in odkrito povedal cbčinikim odbornikom, da je to vprašanje iz pravnega stališča pravomočno in da se s tega stališča odborniki krajnemu šolskemu svetu ne morejo upreti. Ker so pa želje, ki so se danes izjavile v občinskem svetu, utemeljene in ker obstoji upanje, da bo te več kot upravičene želje upošteval tudi krajni šp^^ki svet, ki se v očigled danim razmeram ne mrre naslanjati samo na mrtve črke, temveč so ,me-govi člani dolžni po svo i vesti urediti zadevo tako, kakor to ljudstvo želi. Zato predlaga, da se pošlje deputacija k predsedniku krajnega šolskega sveta g. mestnemu županu dr. Hra-šovcu in mu razloži celoten položaj. Referent je trdno prepričan, da bo g. predsednik uvidel pravilnost teh pritožb in ugodil željam ljudstva. To stališče je iz vidika umnega, previdnega in ekonomično čutečega gospodarja krepko podpiral g. Strenčan, ki je pokazal posebno na krivice in žrtve onih starišev, ki bodo morali svoje otroke pošiljati v šolo po dve uri daleč. Saj šola ni za posamezne osebe, temveč je namenjena ljudstvu in bo dosegla svoj namen le tedaj, ako se ljudstvu omogoči poset šole brez velikih žrtev. Vse stranke razun socialnih demokratov so se priključile temu stališču in nato je občinski svet izvolil de-putacijo, ki mora še ta teden stopiti v stik z g. dr. Hrašovcem. Nato bo še pred 23. t. m. sklicana ponovna seja, kjer se bo sklepalo o najetju posojila. Socialni demokratje so podali izjavo, da se te deputacije ne udeleže, ker bi itak ne imela uspeha in ker znači to postopanje ponovno odlašanje zidanja tega poslopja Nato je bila seja zakl učena.
-0- Ponočna telefonska služba v našem mestu še vedno ni jpeljana. Pred nedavnim časom so merodajni činitelji napovedovali, da se bo upeljala, a do sedaj ni tozadevno še ničesar ukrenjeno. Neglede na marsikatere pogovore, ki so sicer zasebnega značaja, a vendar le nujni, rabi tudi ponoči telefensko zvezo marsikateri trgovec in obrtnik. Ako hočemo dvigniti promet v našem mestu, moramo tudi ustvariti potrebne predpogoje za to. In eden teh je možnost, da se stranke tudi ponoči pogsvore, kar pa je sedaj mogoče le potom telefonske zveze. Torej, dajte nam tudi ponoči telefon na razpolago!
& V srce segajoča revščina. Nekje v ■okolici našega mesta živi stara izmučena in vsled dela vsa iznemegla nad petdesetletna starka z enim svojim 8 letnim otrokom. Doma nima nikakega, zaslužka enako nobenega. Razcapana in raztrgana hodi okoli in prosi 1 udi milosti s tem, da bi ji podelili kako delo, s katerim bi mogla preživeti sebe in pa svojega otroka, ki je enako kakor mati raztrgan brez obutve in obleke. Kaj to pomeni sedaj v tej hudi zimi, si lahko misli vsak, ki sedi v svoji gorki sobi. V tem slučaju bi bila tu na mestu privatna dobrodelna ustanova, ki lahko veliko bolj uspešno dostavlja dobrete in podpore v najvrednejše roke, kakor pa javne ustanove.
& Umrl je dne 18. t. m. v tukajšnji javni bolnici celjski trgovec gosp. Franc Kramar, si ustanovitelj in solastnik tvrdke Priča & Kramar. Bil ie blag človek in pri vseh skrajno priljubljen.
-0" Smrtni slučaj vsled zadušenja s plinom.
V nedeljo popoldne si je v svoji sobi kuhala 63 letna Ana Kolenc na plinovem ognjišču čaj. Pri tem je pozabila zapreti petelina, vsled česar ja uhajal plin iz cevi, napolnil vso sobo ter uduiil staro gospo. Ko so odprli njena vrata, je sicer še neznatno dihala, a kljub hitri zdravniški pomoči ni prišla več k sebi in kmalu nato umrla. Ranjka je bila mati že umrlega veletrgovca in velikega dobrotnika učeče mladine Antona Kolenca ter celjskega trgovca Franca Kolenca.
S£oc?f S£&
Poslanec dr. Hodžar je imel poslednjo nedeljo dva dobro obiskana shoda. Zjutraj ob 8 se je vršil najprej v Š t. J u r i j u pri Taboru, popoldne istega dne pa na G o m i 1 s k e m. Kljub temu, da so bili posamezni kraji po zadnjih snežnih zametih odtrgani v prometnem oziru od svojega središča, se je nabralo v obeh vaseh kar najobilnejše število poslušalcev. V
Št. Juriju se je vršil shod v cerkveni hiši in so se tega shoda udeležili celo ljudje iz Črnega vrha. Gospod poslanec je svojim volivcem pojasnil sedanji politični položaj in jim razložil dejstvo, da je samo od volivcev odvisno, ako pridemo do svojih pravic ali ne. Že vsa mero-dajna mesta so uvidela, da tako ne more iti dalje in da moramo dobiti rešitev, ki bo zadovoljevala vse narode v naši državi. Nato je gospod poslanec pojasnil tudi pcmen volitev v delavsko zbornico, kjer so ljudje obljubili, da bodo onemogočili nakane nasprotnikov in da bodo vsi volili listo Jugoslovanske strokovne zveze. Shoda na Gomilskem so se udeležili tudi nasprotniki, ki so imeli priliko videti sliko neodkritega in slovenskemu kmetu kot tddi celemu slovenskemu ljudstvu škodljivega delovanja onih poslancev, ki niso izvoljeni na programu SLS. Niti eden ni skušal ugovarjati izvajanjem • gospoda poslanca. Na obeh shodih se je po govoru razvila živahna debata o različnih lokalnih potrebah, v prvi vrsti seveda o neznosnem davčnem vijaku.
Kuliurni pregled
Prof. Dolenc:
Naš čolni*.
Ali se mi takrat, ko določamo liste in knjige, ki jih bomo naročili v novem letu, spomnimo tudi, da Slovenec, ki ni vsaj po eni publikaciji v trajni zvezi z brati onstran meje, ne zasluži tega imena? Da slovenska organizacija, ki nima v svoji bralni sobi goriških listov in »Koroškega Slovenca«, v svoji knjižnici pa knjig Goriške Mohorjeve družbe, tudi ni vredna svojega imena? Ta naj bo naročen na Goriško Mohorjevo družbo, drugi na Gori-iko stražo, tretji na Koroškega Slovenca — glavno je pač, da zahaja tudi v njegovo hišo duh ločenih bratov.
Mi se bomo danes ozrli na list, izhajajoč onstran meje, ki je bil med nami doslej posebno malo znan:na Naš čolnič, glasilo goriške Prosvetne zveze, centrale izobraževalnih društev na Goriškem. Pred nami leži 12. številka lanskega letnika, ki obsega med drugim tudi poročilo o delovanju goriške Prosvetne zveze v minulem letu. Ko bere človek to poročilo, se mu razjasni lice: da, da, ne smejo omagati naši prosvetni delavci onstran meje, omagali bi za mnoge ...
»Prosvetna zveza izkazuje koncem poslovnega leta 12 prosvetnih društev, 41 dekliških krožkov, 15 telovadnih odsekov in 8 fantovskih krožkov, skupaj torej 191 združenj, izmed katerih je avtonomnih 142, ali z drugo besedo: v 142 vaseh n«<še dežele živijo naša prosvetna dftištva.« Če primerjamo razmere v naši državi, kjer ima ljubljanska Prosvetna zveza 216 društev, mariborska pa 156, vidimo, da Goričaaii glede prosvetne organizacije ne zaostajajo za Ljubljano in Mariborom. In v organizaciji je rešitev!
Kdor je sam, lahko ga vsak zatira;
če sam je, pasti mora še junak!
A kogar roj tovarišev podpira,
pogum mu raste, dasi je šibak.
Zato priporočamo danes vsem nagim prosvetnim društvom, pa tudi vsem posameznikom, ki se zanimajo za prosvetno organizacijo, da si naroče izvrstno urejevanj »Naš čolnič«. Prosvetnega društva ne sme biti odslej niti enega v Sloveniji, ki bi ne bilo naročeno na glasilo bratske organizacije v Italiji. Mislimo, da bi bilo žalitev naših organizacij, če bi jim to šele obširno priporočali. Zato jim povemo samo, kako se »Naš čolnič« naroči. Vzemite dopisnico in jo naslovite: Upravi »Našega čolniča«, Gorica, Via Mameli 5. — List stane za Jugoslavijo 13 lir ali 30 Din. Da vam ne bo treba kupovati lir in jih pošiljati v Italijo po brnki ali v priporočenem pismu, boste dobili kar položnico, po kateri boste plačali naročnino v Jugoslaviji v dinarjih.
Pripomnimo še tole. Prosvetna zveza v Gorici se bori z velikimi denarnimi težkočami. Na zadnjem občnem zboru je sklenila, da naj vsak član in vsaka članica goriških prosvetnih društev nakloni Prosvetni zvezi eno liro kot novoletno darilo. Prosimo tudi člane naših prosvetnih organizacij v Sloveniji, da posnemajo zgled Goričanov.
Vsak je svoje sreče kovač. Ne pozabimo, da velja to tudi za — narode!
Razstava del akad. slikarja A. Trstenjaka.
V paviljonu Narodne Galerije je za dni od 6. do 19. t. m otvoril razstavo okroglo 80 slik, risb in grafik akad. slikar A. Trstcnjak, ki je s tem prvič stopil pred domačo javnost, prišedšj iz Prage kot absolvent tamošnje umetnostne akademije in iz štipendijskega studijskega pola po Franciji.
Večina razstavljenih del so krajine iz Italije, Francije in Češkoslova^e. Reči treba koi, da si slikar izbira predmetno zanimive snovi, kakor kaže cela vrsta slik doževe palače, rimskega bora, neapeljskega Vezuva, praških in pariških redut in panoram. To bi kazalo še na stare, materialistične interese, kakršni so se izživljali še koncem preteklega stoletja in na prav tako umetnostno konfesijo: slikali lorum radi zanimivosti fora in i Vezuv radi tega, ker je ognjenik, kakršnih na Kranjskem ni To bi »e reklo obnavljati Julesa j Vernea, po čemer pa danes absolutno ni potreb, j Kar ss tiče pojmovanja snovi, ni na tej razstavi Trs enjak pokazal prav nič sodobnega, v resnici prav zastarelo, preživelo pojmovanje svela v njega slikovitih lastnostih, in če so v časih, ko .{e poj- { uovanie iniDreaionUtičao, bilo i« umetnostna po-
treba, hvalili individualno pojmovanje, treba reči, da Trstenjak ni v ničemer pokazal individualnega, marveč plitko konvencionalro pojmovanje svela. še določneje kakor v krajini se to vidi v Trstenjakovih portretih, ki so šolske študije po modelih, rokodelstvo brez duše razglednični motivi (št. 13), brez vsakoiakega umetnostnega interesa fotografirani. V nekih delih se kažejo znaki, ki dajo sklepati na umenostne naslone, tnko se vidi v risbah št. 84, 85 in 73, da se je slikar v izberi snovi, kompoziciji, obdelavi in izberi materiala in tehnike nasloni na Jakcn, v št. 69 kaže, da pozna Goyo, v št 77. da pozna povprečen češki lesorez (Vik?) zadnjih lel itd.
če je družabna vrednota umetnika v tem, v kolikor zadošča umelnos nim potrebam svojega časa potem Trstenjak zadošča potrebm že preteklega časa, zakaj davno že so se slovenski slikarji lotili potrebnejših in sodobnejrih nalog. Čudno, da pride slikar s pota po evropskih centrih, kjer je »rce evropske velike umetnosti«, pa dokaže s svojim delom, da je bil v teb centrih za srce današnje umetnosti slep, da ni razumel in vsrkal niti praška tega, čemur danes pravimo današnje umetnostno stremljenje! Tole nam je dolžnost povedati mlaiemu začetniku, ki mu te dr.i z neresničnimi poročili in neumestnimi reklamami drugi listi toliko škodujejo. Dolžnost umetnika ni samo j to. da ima v žepu izpričevalo akademije in da zna držati čopič v roki, nego tudi la, da se kot človek izobrazi, da ima vsaj približno vpogled v današnje etično, socialno, kulturno stremljenje, če pa je že to preveč, da ima vpogled vsnj v razmere eno ped okrog sebe: če že ne stremljenja slovenske današnje glasbe m Iiten'ure, pa vsaj v delo drugih slikarjev .. Trstenjak, sodeč po tem, kar je pokazal dosedaj, ne mote še vstopiti v vrsto umetnikov, ki s svojim delom zadoščajo našim potrebam, ker mu še toliko manjka, kakor duševnega, tako celo manvelnega sredsva zato. Kako boš. kakor pravijo, »izražal iz sebe«, če pa nimaš kaj? Ne bodi to povedano samo in izključno Trstenjaku pri nas!	S. V.
Cfublfansteo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sreda 20 jan.: OBRT GOSPE \VARRENOVE, premi iera. Izven. Četrtek 21 jan.: HENRIK IV. Red F Petek 22. jan.: KRPAN MLAJŠI. Red D.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda 20. jan.: SRCE IZ LECTA, POZIV NA
PLES CAi'R!CCIO ESPAGNOLE. Red E. Četrtek 21 j \n : Zaprto
Peiek 22. jan.: Al DA. Red A.
• * *
Premijera drame »Obrt gospe Warren«ve«. Danes zvečer je v drami premijera Shavvove drame »Obrt gospe Warrenove«. Shaw je kol avtor našemu gledališkemu občinstvu dobro znan. Izmed njegovih del so se vprizorila v zadnjih letih na našem odru sledeča: Pygmalion, Andioklus in lev ter Cezar in Kleopatra. V teh delih še nismo spoznali tipičnega Shawa, ki je šel na oder zato, da izreče kritika o socialnih ustanovah človeške družbe. Kot tak pride šele sedaj na naš oder s svojo dramo »Obrt gospe VVarrenove«, kjer z vso silo šiba lažimoralo človeške družbe ter ji strga krinko z obraza. Vlogo gospe VVarren icrra ga. Na-blocka. Premijera se vrši kot izven predstava.
Glasba
II. mutlkalno predavanje, ki nosi naslov »Glasba Francozov«, se vrši v nedeljo dne 24. ja-nnarja ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharnio-nične družbe Točke sporeda tvorijo izključno skladbe francoske glasbene literature. Pri tem muzikalnem predavanju sodelujejo: Konceitna pevka ga. Cirila Škerlj-Medvedova, pianist dr. Danilo Švara in Člani opernega orkestra: Bravničar: gosli, šušteršič: gosli. Jeraj: vijola, Mtiller: čelo, Mally: kontrabas, Edelmann: trobenta. Uvodno besedo o francoski glasbi govori g. Matija Bravničar. Spored predavanja samega je izielno pester in zanimiv, posamezre ločke navedemo še v našem listu. Koncertni spored stane 2.50 Din, predavanje samo je namenjeno izključno le m'adinl srednjih šol ljubljanskih. Predprodaja sporedov v Matični knjigarni.
Koncert Jelke Stamalovič v Filharmonični dvorani. V četrtek dne 21. t. m. se vrši v Filhar-monjčni dvorani prvi koncert z izključno srbskim sporedom. Koncertni program je dvodelen In sicer v prvem delu umetna pesem novejše dobe. v drugem delu pa narodne pesmi, kakor so jih j priredili za koncert najboljši srbski skladatelji, j Spored izvaja inezzosopranistka gdč. Jelka Stama-tovič, ki je silno simpatičen pojav na koncertnem odru in ki si zna takoj ob svojem nastopu osvojiti srca poslufaleev. Njeno predavanje je jako naravno. njen glas izvrstno šolan na praškem kon-servatoriju, topel in poln one tužne sentimentalnosti, ki je tako tipično za naše južne brate in sestre. Isto bi lahko trdili o njeni Interpretaciji. Povsod, kjer je do sedaj nastopala: v Belgradu, raznih srbskih mestih, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku — je žeta vsled teh svojih lastnost! polno priznanje publike In kritike. Za nai koneert si je izbrala izključno srbski program. Z največjim uspehom pa poje razne svelovne avtorje Ghicka, Maaeneta. Dvoiaka. Novaka. Sehnmanu«. Sahubei-
ta itd. Prepričani smo, da bo njen nastop v Ljubljani pokazal mnogo zanimanja, ki ga imamo za glasbo bratskega srbskega naroda. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni.
Knjige in revije
»Naš dom«, list za ljudsko prosveto, izdija-teljlca Prosvetna zveza v Mariboru soizdajateliica Prosvetna zveza v Ljubljani; letnik XVIII., št. 1. Vsebina: Po slovenski zemlji; Družabne razmere v naši vasi; Družba sv. Mohorja; O, domovina!; Društveno občestvo; slika: G. Segantini: Pri oranju; Drobnim valčkom; Dih večerni; Sklenjeni roki; Taije; oddelki: Beseda med moškimi, Ženski svet, S pisanih polj, Društveni novifar, Lepa knjiga; na platnicah: Urednikovo kramljanje. — Z novim letom se je list povečal In prenovil, dobil je novega urednika v osebi Jožeta Stabeja in postal list splošnega — ne več samo krajevnega — slovenskega krščanskega prosvetnega gibanja. Med drugim bo prinašal vse leto lepo izvirno povest s Pohorja: »Tatje«, ki jo je napisal Matko Krevh. »Naš dom< slai.c za vse leto 20 Din. — Naroča se pri upravi v Mariboru, Aleksandrova casta št. 6-1.
Zobje bel/ in Čvrst! usta sveža m lepa
to Je uspeh zobne pasta
P£B€CO
Za nego kože:
,.P E B E C O - Cold - Cream"
Iz Icaiolišlzegci sveta
LA PAZ: KATOLIŠKI CENTRUM V BOLIVIJI.
Katol'ški centrum v Boliviji v sedanji obliki obstoja komaj 10 let, a njegova zgodovina sega že daleč nazaj.
Ko se je 1. 1825. Bolivija osamosvojila, je kot gotovo dedščino ohranila katol. vero, ki jo je proglasila kot najmočnejšo oporo nove republike in to je tudi imel v mislih predsednik, ko je sprejel nedavno s tako navdušenimi besedami apostolskega nuncija. Leta 1907 je pa proti tradicionalnim nazorom pričel antiklerikalizem tudi tukaj svoj boj. V parlamentu in v javnem življenju so pričeli zasmehovati katoliška načela in pospeševati lajiško šolo, ločitev zakona itd. Katoliki, ki so bili vajeni le mirnega življenja, so ostali proti tem izzivom brez moči. Imeli so sicer en dnevnik »La Difesa«, a ta ni niti redno izhajal in tako je verska vnema med ljudstvom bolj in bolj ginila in se pridno širil verski in-diferentizem. Zelo so se trudili jezuiti, da bi ta veri sovražni tok ustavili, a ves trud je žel kaj malo uspeha.
Jezuit p. Avgust Malzieu je tedaj začel misliti, bi se li ne obneslo, če bi se ustvarila posebna elita in se po tej morda zopet zbudilo zaspalo življenje. Misel je mož tudi izpeljal in leta 1909. o Veliki noči je organiziral može, da so pristopili vsi javno k sv. obhajilu. Ta nastop več sto odločnih mož je čudovito vplival in led, ki se je zdel neprodoren, se je kar hipoma raztajal, zlasti ker so ti možje odslej za svoje versko prepričanje tudi javno nastopali.
Ustanovila se je tedaj »Družba vitezov srca Jezusovega«, katere glavna naloga je bila podpirati člane, da bodo javno izpovedovali svoje versko mišljenje in izpolnjevali svoje verske dolžnosti. Tej organizaciji sta se pridružili še društvo »Delavcev sv. Jožefa« in »Katoliške mladine«, ki tvorijo početek današnjega katoliškega centruma. L. 1911. so ustanovili iznova svoj katoliški dnevnik, ki je šel v boj za katoliška načela z neustrašenim pogumom in dajal javnosti bolj in bolj katoliški značaj. L. 1917. pa se je iz omenjenih organizacij izobličil katoliški cetrum, ki si je tedaj izbral tudi svoj stalni lokal.
Centrum ima sedaj vsak prvi četrtek v mesecu svoj sestanek, na prvi petek pa večinoma vsi čiani pristopijo k sv. obhajilu. Vse to neustrašeno udejstvovanje katoliških načel je javnost tako prepojilo z verskim duhom, da ni svojega verskega prepričanja nikomur več treba prikrivati. Razne procesije so veličastne manifestacije Kristusu, katerih se vdeležujejo mnogi vseučiliški profesorji, mi-nstri, bankirji, uradniki Iz vseh teh podatkov je jasno, da se ni potreba čuditi, če beremo v časopisih, da se je vsa republika Bolivija slovesno posvetila Srcu Jezusovemu, kateremu so zgradili na visoki gori nad I .a Pazom veličasten spomenik. Posvetitev se je izvršila prav ob priliki proslave stoletnice, odkar se je republika osamosvojila. V imenu vseh državljanov je ob tej priliki predsednik glasno prebral posvelilni formular. S proslavo stoletnice so tudi po drugih mestih združili posvetitev sv. Srcu Jezusovemu, tako v Sucri, ki je oficielno glavno mesto republike.
Tako sedaj lahko rečemo, da je Bolivia ena najbolj katoliških držav na svetu.
KATOLIŠKA AKCIJA V LITVI.
Od 2. do 4. januarja 1926 je imela litovska katoliška akcija v mestu Kaunas V. letni kongres. Predsednik je podal nekoliko zgodovine le organizacije. Izvira iz 1. 1906., ko so dobili katoličani, spadajoči pod rusko oblast, delno versko svobodo.
Tekom let se je organizacija diferencirala v več odsekov. Katoliški delavci so si ustanovili »Društvo sv. Jožefa*; dijaki imenujejo svoj odsek »Ateitininkai«, ki šteje eno tretjino domačih akademikov (več kot 600), in pa več tisoč srednješolcev; katoliški tisk razširja zlasti »Društvo sv. Kazimira«, za zmernost se bori »Društvo za zmernost«, za krščansko dobrodelnost pa »Društvo sv. Vin-cencija Pavelskega«.
Krščansko ženstvo se zbira zlasti v »L K. Moteru Drangija« in »Kulturos Drangija«; zelo mlado je drvštvo katoliške lunetske mladine: »Pavasarininkni«, ki pa šttje več 'kot 20.000 članov iu članic.
Vsestransko je torej delovanje: »Društva katol. akcije«, ki se je po vojni še pomnožilo; upamo lahko, da bo ta družba z božjo pomočjo ugodno tekmovala z nasprotniki, ki tudi na Litovskem žive v obliki raznih socialistov in liberalcev.
V zadnjem času se ti zadnji prav posetv no hudujejo nad jezuiti, ki so v mestu Kaunas otvorili svojo gimnazijo in konvikt; v to so porabili palačo rusk. shizm. škofa, ki jo je hotel med svetovno vojno pred svojim begom vpepeljiti, kar se mu je pa le deloma posrečilo; škodo so popravili jezuiti s pomočjo ver-j nega ljudstva in papeževimi prispevki.
Jezuiti tudi sicer vneto delujejo v ondot-! nih krajih. Sicer jih je dal car Aleksander I. 1. 1815. izgnati, a 100 let pozneje, 1. 1915., so jim radi dovolili povratek. Celo nekateri so-! ciaPstični časopisi priznavajo, da so jezuiti storili že mnogo dobrega za vsestranski napredek teh krajev,
ZA KATOLIŠKI KULT.
Novi parnik paroplovne družbe »Nord-deutscher Lloyd«. ki vozi med Bremenom in New Vorkom. ima lepo novost, pritrjeni altar, v enem izmed boljših salonov.
Neki redovnik, ki se je peljal na tem parniku preko morja, hvali to novo uredbo tako-le: »Z velikim veseljem so pozdravili duhovniki in praktični katoličani lepi, pritrjeni altar s kipom Matere božje, morske zvezde, in sv. Rafaela, varuha na potovanju! Saj imajo sedaj vedno, kadar so navzoči pri sv. obredih, prav tak vtis. kakor bi bili v župni cerkvici — na morju! Saj je pa altar tudi res lep in kar najbolj praktično prirejen. Pod menzo je prostor razdeljen lepo v predale, tako, da tam lahko spravljajo raznobarvne plašče, inašne knjige, kelih, posodice za vino in vodo, svečnike in sveče, perilo in prte, seveda ne sine manjkati tudi sv. hostij in olj. Vsa ureditev je hvale vredna! —«
Pa tudi drugi potniki praktično afirmirajo potrebo te novosti; zjutraj jih je toliko pri sv. maši, da ne dob;jo vsi prostora lako, da se morajo zateči k navadnim, premičnim allarjem, da, do 200 in več jih vedno pride prosit Marijo in sv. Rafaela za srečno pot tistega dne.
Razumljivo je torej, da je tudi družba in lastnica le Indije zadovoljna, saj dobri katoličani kar hitijo nanjo, ker tu je dobro poskrbljeno za telesne, a ne manj tudi duševne potrebe.
USTANOVNI OBČNI ZI10R »ZVEZE PLANINSKIH DRUŠTEV«.
»Zveza planinskih društev« je končno ustanovljena. v nedeljo dne 17. I. m. se je vršil v Zagrebu ustanovni obcui /.bor, na katerem so bila zastopana: S!o\ensko planinsko društvo Hrvaisko planinsko društvo, Sibsko planinsko društvo in Planinsko društvo Fruška gora. Podpredsednik Hrvatskega planinskega društva g. Pasarič je otvoril zborovanje. Prešlo se je takoj na pravila, ki so bila soglasno odobnna Izmed delegalev se je izvolil za leto 192(1. sledeči odbor s sedežem v Zagrebu: Predsednik Pasarič, podpredsedniki: dr. Franc Tominšek. ing. Nedeljkovič in dr. Pavlas, tajnik dr. Prebeg, kot tajnikov namestnik pa dr. Hirc.	v
O nanovo prijavljenih društvih za vstop v Zvezo planinskih društev je poročal dr Prebeg. Na njegov predlog je bilo v Zvezo sprejeto društvo plnninara za Bosno in Herregovino. V*;a ostala planinska društva pa bo Zveza pozvala, da izpolnijo še nekatere pogoje, nakar bodo istotako sprejeta v Zvezo. Ker še ni prišlo do sporazuma med nanovo uslanovljenim drušlvom »Tur. klub Sleme« ter med HPD, se je naprosilo Srbsko planinsko društvo, da posreduje med obema
V smislu naročila izrelnrga občnega zbora SPD v Ljubljani, ki se je vrši) preteklo »oboto, ie ljubljanski delegat pri slučajnostih predlagal, da napravi Zveza pri železniškem ministru tako.i vse potrebne korake, da se vrne članstvu planinskih društev polovična vožnja po železnicah. Sklenilo se je tudi, da se vpeljejo za planinska drultva. ki so v Zvezi, enake izkaznice kakor jih ima SPD. Istolako se uvedejo enotne markacijo, ki naj bt bile državno zaščitene.
-f Protestantski zamorec ubil 100 katoliških črncev, Ravnateljstvo salezianskega reda v Turinu je prejelo iz belgijskega Konga poročilo, da je v misijenu Lakefurd neki protestantski zamorec ubil 100 svojih katoliških rojakov, ker niso hotuli prestopiti v prote-stantizem.
Po širnem svetu
tujcu zgodi kaj ter se je bati intervencije drugih držav, se gospodje zganejo. Pa ne, da bi skusali tolovajstvo enkrat za vselej zatreti; kaj še! Še pogajajo se z razbojniki.
O svojem ujetništvu pripoveduje Van Cli-pelle sledeče podrobnosti: Ko je jahal z roparji skoro dve uri, so mu dejali, da se bližajo mestu Tokoto. Tam pa so nepričakovano zadeli zopet na vojaštvo in zbežali v peščeno gričevje ob Rumeni reki, najprej proti vzhodu, nato proti severu. Po dolgem času so se nekoliko oddahnili.
»M sem ves zdelan od naporov in lakote,« pripoveduje misijonar. »V neki hišici sem slučajno našel malo kuhanega, a neomajenega krompirja, ki je bil morda pripravljen za živino. Vsekakor sem mislil, da ga v skrajni sili, v kakršni sem bil, lahko nekaj vzamem. Prišel mi je res ravno prav, kajti, še preden sem bil pri »desertu«, je šel že zopet od ust do ust oni zoprni »Kai pa« — »Naprej!«. Odveč bi bilo poudarjati, da je vladal strah po vsej okolici. Kakor hitro je v kako vas prišla novica, da roparji gredo, je vse prebivalstvo pobegnilo. V neki vasi, skozi katero smo šli, stanuje rodbina Lou. To pogansko rodbino po vsej okolici zelo spoštujejo, ne samo zaradi njenega bogastva, ampak predvsem zaradi do-brotljivosti njenega poglavarja, ki revežem in beračem rad pomaga. Tega bogataša seveda roparji niso mogli pustiti pri miru. On ni zbežal; vedel je, da bi mu potem razbojniki dom izropali. Ko so ropar -rišli, je bilo vse pripravljeno za sprejem, dobrodošli, gospodje!« jih je pozdravil Lou, »pričakoval sem vas že včeraj.« Roparji so si brez posebnih komplimentov postregli z vsemi dobrotami, ki jih je Lou zanje pripravil. Dobričina je potem pač moral ugotoviti veliko praznoto v svoji kašči, kajti roparji so bili sestradani in nimajo navade. da bi se sramovali. Že ob svojem prihodu so bili banditi poskrbeli, da so dobili v svoje roke uglednega člana rodbine kot talca. Iztaknili so ga tik pred vasjo v nekem jarku kjer je bil skrit, in ga odpeljali s seboj v vas. Mož je bil zelo rejen in ves iz sebe od strahu. S salvami smeha so ga izvlekli iz njegovega skrivališča.
Pričakoval sem, da bodo Louov dom temeljito izropali, a k sreči so dobili nenadoma povelje, naj se hitro odpravijo; in hiteli so
tako, da so celo debelega talca pozabili.« • • •
+ Italija in Mažarska. V znani rimski politični reviji »Echi e Commenti« se peča sen. B. Cirmeni z ogrskim škandalom. Cirmeni za-
govarja Mažare, kolikor se da, naglašujoč zlasti, da so nekaki rojeni monarhisti, ki jim republikanska vladavinska oblika nikakor ne prija. Zavrača napade poluradnega tiska male antante proti Mažarski kot neupravičene, potem pa zaključuje: »Na srečo je Poincare izginil iz diplomatičnega orkestra; na srečo je mogla Italija, ki je rešila Ogrsko boljševizma in večkrat preprečila, da na malo ogrsko ozemlje ni vpadla Češkoslovaška ali Jugoslavija, z iskreno pomočjo velesil, ki so podpisale lo-carnski pakt, še enkrat varovati integriteto skrajno zmanjšanega ozemlja Ogrske in njeno neodvisnost.«
+ »Časa del Pensiero« v Rimu. Na pobudo revije »Echi e Commenti« se je ustanovila v Rimu »Časa del Pensiero« — Dom misli. Tu naj bi bilo središče, kjer bi se sestajale vse znamenite intelektualne osebnosti iz celega sveta, tu naj bi bil sedež znanosti in umetnost'. Predsednik društva je rimski guverner sen. F. Cremonesi, a med pospeševatelji so najodličnejši italijanski znanstveniki, politiki, umetniki itd.
-f- Okradeni detektivski amater. Vojvodi Manchesterskemu se je pred kratkim pripetila čudna dogodivščina, zaradi katere se je nekaj dni ves London smejal. Bilo je zvečer, megleno, kot je pač v Londonu takole pozimi. Vojvoda je pogumno brodil po gosti megli proti domu. Kar zadene na dva možakarja, ki sta hotela izrezati steklo v izložbi nekega zlatarja in »nakupiti« nekaj lepih stvari. Vojvoda, dober športnik in posebno še boksar, se je vrgel na enega; vnel se je hud boj, vojvoda je zmagal in oddal vlomilca policistu, ki ga je hrup privabil. Dmgi ropar je bil izginil. Izkazalo se je pa, da je med bojem ukradel hrabremu »detektivu« uro, listnico in dragoceno iglo iz kravate.
-j- 1300 milijard dinarjev prihrankov. Pri ameriških bankah in hranilnicah (v Uniji) je bilo 30. junija 1925 naloženih 23.134,050.000 dolarjev ( skoro 1300 milijard Din) prihrankov. Vloge so se pomnožile zadnje leto skorc za 2 milijardi dolarjev, število kontov pa za 2 Vi milijona. Pred enim letom je prišlo na glavo 15 dolarjev manj kakor danes, t, j. 189 dolarjev. Kontov je 43,850.127.
Kupi srečko v korist naših študentov!
Srebrna poroka belgijske kraljevske dvojice. Med slovesnostjo v kraljevi palači. V sredi sedita kralj in kraljica.
Socialni vestnih
UREDITEV ORGANISTOVSKIH PLAČ.
Med organisti v Sloveniji je nastalo gibanje za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. V časopisih čitamo o tem razne članke in nasvete, posebno v listu »Pravica«, ki je tudi glasilo organistov. Moramo priznati, da res ni stanu, ki bi"bil tako slabo plačan. Ni mi pa znano, da bi se bila do danes pričela kakšna resna akcija, ki bi se potrudila to perečo zadevo urediti. Tu in tam da kdo par nasvetov in to je tudi vse. Kaj resnega pa se še ni nič storilo. In vendar je nujna potreba in tudi dolžnost vseh, ki jim je na tem, da cerkvena glasba napreduje. Nikdar se cerkvena glasba ne bo mogla razviti, kakor bi bilo želeti, ako bodo organista mučile skrbi za vsakdanji kruh. S tem, da se organistom nasvetu-jejo razne postranske službe, ne bo nič po-magano. Več služb bo organist opravljal, manj bo imel časa za glasbo. Poznam več takih organistov, ki opravljajo vse mogoče službe, tako da imajo za glavno, to je organistovsko jako malo ali nič časa. In ravno to je napačno. Zato je nujno potrebno, da se plače organistov preuredijo. Pa kako? Vse pojde, samo treba je dobre volje. Usojam si svetovati sledeče: Naj se skliče o tem posvetovanje, ki se ga naj udeležijo: zastopniki mariborskega in ljubljanskega kn. šk. ordinariata. zastopnika cecilijan-skega društva v Mariboru in v Ljubljani, in
zastopniki ljubljanskega in celjskega društva organistov. Tudi bi bilo dobro, da bi se udeležili zastopniki Županske zveze v Ljubljani in v Mariboru. Od vseh navedenih korporacij se naj udeležita zborovanja vsaj dva zastopnika. Ta sestanek naj bi se sklical kje v sredini med Ljubljano in Mariborom, mogoče v Celju. Na tem sestanku bi se vprašanje preureditve or-ganistovskih plač temeljito prerešetalo. Zastopniki zgoraj navedenih korporacij bi naj podali vsak svoje nasvete. Trdno sem prepričan, da bi to posvetovanje imelo uspeh. Organisti bodo z veseljem pozdravili to misel. Želim, da bi zgoraj navedene korporacije v listih objavile svoje mnenje o tem.
Šport
Medklubska smučka tekma SK Ilirije. Dne
24. t. m. priredi SK Ilirija poleg že razpisanih tekmovanj za seniorje, dame in juniorje še mladinsko tekmo, katere se udeleži lahko vsa moška mladina do izpolnjenega 12. leta. Proga bo dolga 2—8 km ter bo izpeljana navzdol. Prijavlja se v trgovini Joso Gorer, palača Ljublj. kredilne banke, tu oziroma v Kranjski gori pri nastavniku p Hinko širclu. Prijavnine ni
Modklubska smuška trkma SK Ilirijo. Razpisu gornje tekme se naknadno še dodaja: Start in cilj vseh tekmovanj je v okolici Kranjske gore oh 9. uri zjutraj. Vsi tekmovalci morajo biti ob določenem času na mestu, drugače izpadejo iz konkurence. Vodstvo tekme je v rokah predsednika SK Ilirije g. dr. Janka Berrota. Vrhovno sodstvo je v rokah predsednika JZSS g. dr. Huberta Souvana. Tekmuje se po pravilih JZSS.
VeMki knez Nikolaj Nikolajevi*.
zgodba izmišljena, imamo zopet eno »laži-cesarično« več. Sovjetske oblasti imajo itak I dosti opravka z laži-carji, nasledniki in carič-i nami, ki so se že večkrat prikazale v raznih krajih Rusije. Ljudstvo si še vedno ne more predočiti konec dinastije Romanov.
O ruskem velikem knezu Nikolaju Niko-lajeviču, stricu zadnjega carja Nikolaja II., smo poročali, da leži v Parizu težko bolan.
Nikolaj Nikolajevič se je rodil 6. (po greg. koledarju 18.) novembra 1856 v Petrogradu — današnjem Ljeningradu Študiral je na petro-grajski vojni akademiji. Udeležil se je rusko-turške vojne 1877/78.
Politično je nastopal po 1. 1905., ko je rusko revolucionarno gibanje že pešalo. Postal je eden najintimnejših carjevih svetovalcev. Njegovemu vplivu je treba v precejšnji meri pripisati, da je car proti revolucionarjem nastopal tako strogo.
Leta 1914. je veliki knez stopil na čelo ruske vojske. Vojska in ljudstvo mu je popolnoma zaupalo; znan je bil kot hladnokrven, brezobziren, pa tudi pravičen in nepodkupljiv vojak neoporečnega življenja. Ko pa so v maju 1915 Nemci in Avstrijci predrli fronto pri Dunajcu in so se Rusi morali umakniti, je bil Nikolaj Nikolajevič odpoklican Odšel je kot carski namestnik v Kavkaz. Zasedel je Trapezunt, Erzcrum in Ers ngian.
Ko je izbruhnila boljševiška rcvolucija, je padel boljševikem v roke. Eil je v ujetništvu na Krimu in v nevarnosti, da ga usmrte. Posrečilo pa se mu je uiti; odšel je v Nemčijo, pozneje pa se je naselil v Franciji. Zivcl je deloma v Parizu, deloma v Cap Antiles.
Ruski emigranti, zlasti oni v Franciji, so delali na to. da bi Nikolaj Nikolajevič enkrat zasedel carski prestol.
Hci carja -- lažkesarsčna.
V Berlinu so pričeli širiti govorice, da se skriva v nekem odličnem sanatoriju neka mL.da žena, katero je osebno obiskal veliki knez Ciril, pretendent na ruski preslol. Zatrjevalo se je tudi, da nosi vse. ne premajhne stroške vzdrževanja v sanatoriju carica Marija (rojena Dagmar Danska) mati Nikolaja II. Sotrudnik »Rulja« ni mogel dognati resničnosti teh podatkov, ker je vodstvo sanatorija odklonilo vsako pojasnilo, zato pa je zvedel čudno zgodbo skrivnostne bolnice.
Gospa Čajkovska, kakor se imenuje, hočo biti starejša carjeva hči Anastazija, edina, ki je preživela krvavo jekaterinburško dramo. Pripoveduje da se skoraj ne spomni na umor v kleti, kamor so morali oditi po noči. Zavedela se je šele drugega dne v go.du, kjer so ležali na kupu vsi ubiti. Boljševiki so sežgali trupla carja, carice in prestolonaslednika Alekseja, ostale pokončane pa so pustili vnemar. Anastazijo je rešil rdeči vojak Čajkovski, ki je za silo obvezal njene skeleče rane. Pobegnil je z njo na Volgo, ker je pravilno računal, da ju bodo rasledovali v smeri prihoda bele sibirske vojsl e. Po neskončnem trpljenju sta prišla begunca do Romunske, kjer sta se poročila. Tri leta pozneje je umrl Čajkovski na legarju in mu je sledil mali sinček. Anastazija je ostala sama. Njeno zdravstveno stanje jo je prisil lo, da se obrne na vplivne sorodnike. Tega pa ni storila poprej, ker se je bala, da jo bodo ločili od ljubljenega soproga, ki ji je rešil življenje.
Čudno je, da govori dozdevna cari-a nemški, nekoliko romunski in le za silo ruski, sploh pa ne zna angleški, med tem ko je bil ta jezik najbolj priljubljen pri carjevi družini v domačem občevanju. Zdravnik/i mislijo, da je njeno fantastično pripovedovanje posledica prestanih nesreč. Gospa Čajikovska je popolnoma siva, ima več ran od bajoneta na zgornjem životu, je prestreljena z revol-rersko krogljo v sence in nosi končno strašen udarec s sabljo čez tilnik. Znani berlinski psihijater, ki ga je vprašal časnikar, je rekel, da niso redki slučaji, ko so povzročili udarci po glavi izgubo ali pešanje spomina. Ne more pa reči, ali so že bili slučaji, da je pozabil ponesrečenec samo en jezik izmed ornih, katere je govoriL
Skrivnostna gospa Čajkovska ne sprejema obiskov in je jako slaba.., Ce je njena
ODPRAVNINA BIVŠIM NEMŠKIM KNEZOM.
Mnogo se je že pisalo o odškodniniskih zahtevah, ki jih stavijo Nemčiji člani nemških bivših vladarskih hiš in njihovi sorodniki. Zahtevajo naravnost horendne vsote.
Vladne stranice se pogajajo, kako bi se to vprašanje rešilo; izdelan je zakonski načrt, ki naj tvori podlago nadaljnjim pogajanjem, a je še Negotovo, če se bodo sporazumeli. Načrt določa, da se odprava uredi z razsodiščem, in določa že gotove smernice, katerih naj bi se razsodišče držalo. Brez socialnih demokratov pa gotovo ne bo dobiti večine za tak zakon; in ni gotovo, če bodo soc. dem. glasovali za to. Predsedstvo socialno demokratske stranke je sklenilo, predlagati širšemu odboru, naj se izvedejo organizatorične priprave za plebiscit o tej zadevi. Sklenili so to zaradi tega — pravijo — ker ni dosti upanja, da bi parlament rešil zadevo tako, da bi kolikortoliko odgovarjalo pravnemu čutu ljudstva. Zadnja odločitev v tem vprašanju naj pade, ko se izkaže, kaj parlament hoče in zmore.
Odbor za izvedbo plebiscita za razlastitev knezov brez odškodnine je ukrenil potrebne korake, da bo ljudstvo zahtevalo plebiscit. M;nistrstvo za notranje zadeve je predložilo zakonski načrt o razlastitvi prejšnjih knežjih hiš. ki na podlagi čl. 153 državne ustave določa, da se vse premoženje knezov, ki so do 1. 1918. vladali v kateri nemški deželi, kakor tudi vse premoženje njihovih rodbin in rodbinskih članov razlasti brez odškodnine v korist splošnosti. Kanital naj preide v last države, ostalo premcv^nje pa, predvsem poljedelska posestva, i jzdovi in rudniki, naj pripadejo v last deželi, v kateri je dotični knez vladal. Člen 2. zakonskega načrta določa. naj se kapital porabi za izboljšanje podpor predvsem zr vojne žrtve: invalide, vdove in sirote. Posestva naj služijo za to, da se olajša položaj malim krn°lom in zakupnikom. Gradovi, hiše in druga poslopja naj se porabijo za splošne dobrodelne in vzgojne namene, predvsem za to. da se urede zdravilišča, okrevališča in vzgojni zavodi. Vsi ukrepi — vključno obremenitve s hipotekami in sploh vse spise —, ki so se izvršili doslej od 1. novembra 1918 glede teh premoženj no poravnavi ali pogodbi itd., naj se anulirajo.
90 MILIJONOV KONJ IN 25 MILIJONOV AVTOMOBILOV.
Neki ameriški list piše, da je na zemlji približno 90 milijonov konj in »šele« 25 milijonov avtomobilov. Seveda pomeni teh 25 milijonov avtomobilov nekaj več konjskih sil kakor 90 milijonov konj. Naraven pojav našega časa je da plemeniti četveronožec v boju z motorjem mora podleči in bo podlegel. V Združenih državah S. A. je danes že več avtomobilov kakor konj: 20,200.000 proti 18,000.000. Na vsakega petega prebivalca pride en auto, en konj pa le na vsakega šestega Pred enim letom je bilo število avtomobilov in konj še enako. Tekom tega leta se je število avtomobilov (v prometu) pomnožilo za 2,133.000; starih so razdrli približno en milijon. — Od 20 200.000 avtomobilov je 17,638.000 osebnih. Če bi železničarji stavkali, bi se vsi prebivalci Newyorka lahko peljali z avtomobili v San Francisco ali kamorkoli; pa bi še ne bilo prevelike gneče na cestah. Na en auto pride okrog pol kvadratnega kilometra prostora. V Angliji, ki je gosteje naseljena, pride en auto že na tretjino kvadratnega kilometra, pa na 57 prebivalcev. Tu torej auto v primeri s številom prebivalstva ni tako razširjen, a promet je le videti večji kakor v Ameriki. Za Anglijo ima po poročilu amer. lista največ avtomobilov Francija, nato Argentinija, Danska, Belgija, Švedska in Kuba. potem Švica, Južna Afrika in Nemčija, kjer pride en auto na 284 prebivalcev. V nekaterih manjših državah je razmerje s številom prebivalstva mnogo ugodnejše; tako na Norveškem in na Irskem. — Na Japonskem in v Nizozemski Indiji odpade na 2000 ljudi en aulomobil.
UJETNIK KITAJSKIH ROPARJEV.
Nizozemski misijonar Van Clipelle, ki je bil 78 dni v ujetništvu kitajskih roparjev, opisuje v nekem nizozemskem misijonskem listu, kaj je ta čas doživel.
Van Clipelle meni. da so ga roparji vzeli kot talca, da bi izsilili od guvernerja, da jih sprejme v redno vojsko. S tem, da so ujeli Evropejca kot talca, so hoteli spraviti guvernerja v težaven položaj; upali so, da bo iz strahu pred inozemstvom storil vse, samo da dobi talca inozemca iz rok roparjev. Roparji se imajo navadno za tako močne, da mislijo, da tudi redni vojski lahko kljubujejo. Policija je zadnja leta tako slabotna, da se za domačine ki postanejo žrtve roparjev, skoro ne zmeni. Če hočejo roparji pritisniti na oblastva, si zato raje izberejo inozemro kot talce. — Tako so tudi predlanskim ujeli misijonarja Van Praeta. —■ Mandarini se ne brigajo dosti za blagor ljudstva, mirno gledajo, kako roparji more domačine, in le. če se kakemu
Gospodarstvo
Določitev termina šestega Ljubljanskega vzorčnega velesejma.
Dna IS, januarja se je vršila seja vele-Sejmske uprave, na kateri se je razpravljalo o določitvi termina letošnjega vzorčnega velesejma.
Znano je že našim industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom, da je uprava zagrebškega sejma sklenila, prirediti letos svoj velesejem mesto kot običajno spomladi meseca avgusta.
Z ozirom na izjave razstavljalcev ljubljanskega velesejma in po točnem preudarku je uprava velesejma v Ljubljani sklenila, prirediti v letu 1926.
od 26. junija do 5. julija
VL MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
in od 1. do 13. septembra
VELIKO POKRAJINSKO RAZSTAVO
vina, cvetja, sadja, goveje živine in konj, higi-jene, umetnosti.
Sejmska uprava prične v najkrajšem času Z razpošiljanjem prijavnic in naproša vse raz-stavljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo, Čimprejc zbere prijavnice, tem lažje in hitreje se morejo razdeliti razstavni prostori in izvesti čim boljša organizacija.
Ker so se letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večja podjetja najela obsežnejše prostore.
Blagovna tržišča.
Zlato in srebro. V Avstriji so uradne notacije sledeče: fino zlato kg 4560 šilingov, fino srebro kg 180 šilingov, 14karatno zlato g 2.57 šil.; srebrni novci: za 1 K 0.61 šilinga, za 2 K 1.22 šilinga, za 5 K 3.20 šilinga, goldinar 1.65 šilinga, 2 goldinarja 3.30 šilinga; navadni dukati 15.68 šilinga.
Jajca. V Berlinu so notirala v soboto jajca jugoslovanske provenijence 1 kom. 15 % do 16 zlatih pfenigov.
Hmelj. V soboto so bile zabeležene v ffiirnbergu sledeče cene hmelju: prvovrsten 540—570, srednji in srednjedober 450—520, slab 350—410 mark.
Kava. Cene so v inozemstvu čvrste. Zato «|g4udi,«pri._nas cene v veletrgovini poskočile za_0.5<Jdo 1 Din pri kg. V inozemstvu znaša d)Rg ene 6 do 7 angl šilingov. Na kavinem tržišču je zabeležiti sledečo novost. Zveza irgovcev s kavo v Trstu se je obrnila do zastopnikov brazilijanskih tvrdk v Trstu z ulti-mativno zahtevo, da se ne dovoli jugoslovan-tkim tvrdkam direktne trgovine z Brazilijo.
Ril. Tendenca v rižu je mirna. V Italiji »o cene od 2.50 do 2.90 lire. Pri nas variirajo od 7 do 8 Din.
Razno. Juta notira v Londonu 60 funtov Sterlingov za angleško tono (1016 kg), in sicer prvovrstne marke, slabe pa 56 funtov. — Kopra je v Londonu po 30 funtov šterlingov za angleško tono. — Čilski soliter beleži pretekli teden v Londonu za 95% blago za an-gleiki stot 20.9 šilinga.
Kovine. Jeklo v šipkah notira 3.60—3.70, felezna žica 5.5, podkve 8—9, emajlirana bela posoda A. W. 365.—, bela pločev:na 10.50 do 11, črna pločevina pod 1 mm .f0—5, od 1—2.50 mm 5.20 do 5.40, od 3 do L mm 7.50,
od 6 do 20 mm 5.20, pocinkana železna pločevina 7 do 9.50.
Znižanj« ležarine (p stojnine ter podaljšanje nakladalnih rokov. Zbornica za trgovino, obrt in ind. v Ljublj. obvešča vse interesente, da stopi naredba o znižanju ležarine za blago, ki se nahaja na železniških skladiščih in to-vorilčih, s L februarjem t. 1. v veljavo. Istočasno se bo podaljšal tudi nakladalni in razkladalni rok od sedanjih 6 na 24 ur in znižala stojnina za vagone, tako da se bo plačalo drugi dan po 5 Din na vagon in uro. tretji dan po 20 Din na vagon in uro, za na-daljne dni pa po 50 Din na uro, Ležarina za blago, ki se nahaja v železniških skladiščih, bo znižana na polovico sedanjega iznosa, dočim bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih (na železniških klančinah) veljala stara ležarina, in sicer 30, odnosno 50 par za 100 kg na dan.
Trgovska pogodba z Anglijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, ki stojijo v trgovskih stikih z Anglijo in njenimi kolonijami, da ji nemudoma prijavijo podrobne podatke in predloge za bodočo trgovsko pogodbo, ki se Ima skleniti za dobo 10 let in katere tarifni del bo veljal po recipročnem načelu razen z Anglijo tudi za vse carinsko-avtonomne kolonije, teritorije, ki stoje pod angleškim protektora-tom, kakor tudi za samostojne dominione.
Mednarodni kartcl industrije kleja. Meseca oktobra lani so se začela, kakor smo že poročali, pogajanja za ustanovitev mednarodnega kartela industrije kleja. Sedaj se tozadevna pogaianja, pri katerih so zastooane skoro vse evropske države — med njimi tudi Jugoslavija —, nadaljujejo v Frankfurtu. Ustanoviti nameravajo vse evropske kosti predelujoče industrije v Švici večjo delniško družbo in je pričakovati v Parizu oodpisa tega kartela, ki ima predvsem namen regulirati cene na mednarodnih tržsčih, potem pa tudi razdeliti prodajni trg in organizirati skupen nakup surovin.
Ustanovitev vrhovne evropske emisij ke banke. Iz Newyorka ooročajo, da se namerava po ameriškem zgledu ustanoviti za Evropo vrhovna emisijska banka, ki bi urejala mednarodne odnešaje evropskih notnih bank in skrbela za stabilnost evropskih valut na podlagi zlata.
Bor^ra
Dne 19. januarja 1026.
Denar.
Zagreb. Budimpešta 7.00-8.00, Berlin 13.305 —IS 495 (IS 4016-13.5016), Italija 2°6.76-22.16 (227.16—229.16), London 273 66—275,66 '27378— 275.78), Ne\vyork 56.148—56.748 (56.23-56.P3), Pariz 211.60-215.60, Praga 166.56-168.56 (166.70 —168.70), Dunaj 7.898-7.908 (7.915—8.015), Curih 10.88-10.96 (10.889-10.969).
Curih. Bc'grad 9.175 (9.155), Budimpešta 72 60 (72.60), Berlin 123.80 (123.20). Italija 20.90 (20.90), London 25.1625 (15.158), Newyork 517.75 (517.75), Pariz 19.55 (19.41), Praga 15.325 (15 325), Denaj 72.90 (72.90), Atene 7.10 (7.10), Bukarešt 2.315 (2.30). Sofija 3.40 (3 60), Madrid 73 35 (73.87), Varšava 72.F0 (72.^0), Amsterdam 208.12 (208.12), Bruselj 23.50 (23.50), Siockholm 138.05 (138 65), Kopenhagen 128.75 (12885), Oslo 103.55 (105.50).
Praga. Devize: Lira 136, Zagreb 59, Pariz 126, London 164, Ne\vyork 33.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—78 50, zastavni listi 20—22, kom. zadolžrice 20—22. Celjska 200—204, Ljublj. kreditna 210 den., Merkan-
tl na 100-102, zaklj. 101, Praštediona «00 den., Slnvenska 50 (len., Kred. zavod 175-185, st.ojne
iVr !!2 den" su,vbn« 100-lio, Sešir UO-rllO, zaklj. 115.
invMt '7-77.2S, agrari 44.50-45.25, vojn« odškodnina 312-814. februar 290-293. Hrv. esk 120-128, Kred 133-l'£|U-pobanka 04 -64.50, Jugobanka 110-111, PraSte-dlona 065-070, Ljublj. kreditna 210 den, Slaven-•k«	Srpska 144-14«, Narodna banka 4810
-4500 EkaploMacija 80-84, šečerunn 405-415, Nihajj 85 bl„ Gutmann 340 bl„ Slave« 140-155 S nvonija 42.50 -43.50, Trbovlje 840 den., Vevče 110 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 6Bfl, Grelnitz 129, 1 rbovlj« 845, Avstrijske tvornice za dušik 190, Mundua 950.
Blago.
Ljubljana. Les: Remeljni 70-70, 80-80, 4 m dolž., fco meja 1 vag. 547-547, zaklj, 547. deske 18 mm, 4 m, III., fco meja 1 vag. 490—490, zaklj. 400, smrekovi plohi, 50 mm, 4 m, ostrorobl, I., II., III., od 16 cm naprej, media 25 cm, suho, fco Postojna tranz. 560 bi., testoni, nionte, 10-30 cm, fco vag. naklad, post. 440 den., bukova drva, suha, 1 m, fco vag. naklad, post. 21,50 bl„ hrastova drva, suha, 1 m, fco vag. naklad, post. 1875 bi. — Žilo in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco vag. bačka post. 812.50 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 1 vag. 165-105, zaklj. 165 koruza, umetno sušena, fco vag. naklad, post 152 bi., koruza belozobata, času primerno suha, gar. fco vag. Špllje 1 vag. 175-175, zaklj. 175, koruza čin-kvantin, času primerno suha, gar. fco vag Špilje 225 den., koruza nova, času primerno suha, gar. fco vag. slavonska post. 127.50 bl„ koruza nova, času primerno suha, gar., za II 135 hI., koruza nova, času primerno suha, gar., za III. 145 bi, oves, zdrav, suh, rešetan, fco Postojna tranz. 220 den., ječmen 66-67, par. Ljubljana 235 den., ječmen krmilni, zaduhel. par. Ljubljana 220 bi., ajda poljska, jugooearinjena, fco jugr.meja 262.50 bi, ajda domaČa, fco vag. slov. post. 266 bi., rž 73 kg, glasom vzorca, fco Ljubljana 200, 225 bi., proso rumeno, fco vag slov. post 22 bl„ otrobi, srednje-debeli, fco Ljubljana 145 bl„ ježice, zlalorumene, fco vag. dol. post. 250 den. — Gradbeni materijah Ia Porllandcemrnt »Salonai-Tour. fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 b!., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
D.:
Nemška propagandna knjiga.
(Nadaljevanje.)
Anton Adalbert Klein v Gradcu je opisal turške vojne. Najbolj je bila Sp. Štajerska izpostavljena turškim vpadom, ker vodijo Murska, Dravska in Savska dolina na vzhod in so vpadalna vrata za sovražnika. Cesarski stotnik Krištof Ungnad opisuje 11. junija 1469 položaj in pravi, da nima vojakov in si pomaga z domačini in okoličani. Največja odporna sila so bili domačini in pa Uskoki, pribegli, ki so prevzeli obrambo slovenske vojaške meje. Ze 1539 so javljali prihod Turkov s kresovi, ki so zaplapolali na Rogaški gori, na Keblju, Pohorju. Celju, Mariboru, Ptuju itd. V Brežicah, Ptuju, Mariboru in Celju je bilo nagromadenega veliko vojnega materijala. Boj za Dunaj je bil zadnji poekus osmanske ekspan/.ivnosti proti zahodu. Toda turška moč ni bila strta še le pred Dunajem, ampak že prej v bojih v južnovzhodnem kotu Sp. štajerske. Pisatelj je le pozabil povedati, da so bili branilci zapadne kulture in civilizacije pred vsem Jugoslovani, v veliki meri vprav Slovenci. Drugod ra^cvit in razmah kulture, pri nas pa vsa dežela velik vojni tabor. V dolgem članku (str. 65—101) opisuje prof. dr. Fritz N o v o t n y zgodovino spodnje-štajerskih gradov (Sudsteirische Burgen und SchlSsser.), ki more pričati tudi o spodnje-štajerskem nemštvu. Profesorju Novrtnv.iu oi svetovali, naj prebere razpravo vseučiliškega profesorja Kelemine v letniku 1925 mariborskega Časopisa za zgodovino in narodopisje
in nadaljevanje, ki bo izšlo 1. 1026. Članek razpravlja o Dulebih ter o staroslovenakih kueštvih. — Nam nemštvo in nemška kultura nemških kolonistov — in taki so bili tudi vitezi in grnščaki — v današnji demokratični dobi čisto nič ne imponira. Gradovi so nam simbol hlapčevanjn v oni dobi, ko so graš'%aki izrabljali narodovo moč in silo — saj je bilo tudi na Gor. Štajerskem in drugod enako. Ml Slovenci smo narod kmetov in delavcev — ročnih in kulturnih delavcev. Zalo so nam gradovi tudi opomin k delu za dosego socialne pravičnosti. Naša država ni republika, a naš kralj Aleksander je izgovoril krilatioo: Zemlja je božja in kmečka. Obdeloval jo je naš kmet od takrat, ko je stopil na ta tla. Novotny-jevo naziranje spada med staro šaro nemškega fevdalizma. Nam ni treba brisati sledov »nemškega časa« na Spodnjem Štajerskem, to je napravil že itak zgodovinar, ki je prisodil gradovom ono mesto, ki ga zaslužijo. Sledeča razprava (str. 102-115), ki jo je spisal dr. Fritz P o p e 1 k a , se bavi z grozodejstvi gra-ščaka na Statenbergu Ferenca Taiiyja. Zo Kaspret je v Časopisu VI. 1. opisal grozodejstva tega tirana; Popelka mu očita, da je potvoril izraz »nemška uprava« v »domačo upravo«. Tahy je bil ogrski plemenita! in je tudi popolnoma madžarski ravnal s svojimi podložnimi kmeti ki take uprave niso bili vajeni. Zato je prišlo do kmečkega upor«. Kmetje so si želeli prejšnjih (nemških?) upravnih organov. Ali ti niso bili domači? Članek izčrpno poroča na podlagi aktov o grozodejstvih in je za zgodovinarja važen. Skuša dokazati, da je bilo razmerje med nemško gospodo in slovenskimi kmeti tlačani dobro. V tem slučaju so si želeli prejšnje uprave — a kako je bilo drugod? — »Von steiriseher Barockmalerei im Unterlande« (str. 116—120) je naslovljen sledeči članek, ki ga je spisal dr. \Vilhelm Suida. To io notice o H. Adamu VVeUskirchnerju (kar je vedel o njem, je publiciral Suida že v Belve-dere 1924). Tu govori o slikah, ki so znane na Sp. štajerskem in Kranjskem. Drugi baročni slikar, ki ga omenja, je Franc Ignao Josef FlureT. Nato slede še drugi. Križani pri Sv. Trojici v Slov. goricah je baje delo Krem-serja Schmidta, Sv. Lenart pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pa delo njegove šole. Umetnostnim zgodovinarjem je Suida podal nekaj migljajev za nadaljna raziskavanja. Robert Baravalle je spisal članek: »Deutsches Theater im steirisehen Unterlande« (str. 121 do 137). Zgodovina nemške dramatične umetnosti more na Sp. Štajerskem le malo črpati. Kar govori pisatelj o ljudskih igrah, ki so se vršile na deželi, je seveda neumnost; če se bi bile ohranile, bi seveda bile slovenske, a tudi teh nimamo. Tudi o pasijonskih igrali v mestih in trgih dosedaj nimamo poročil. V uprizoritvah iger nam poroča ruška kronika. V Rušah so se vršile uprizoritve na ruško nedeljo. Igre se imenujejo »actio oomica« in so bile najbrž podobne jezuitskim. Prva uprizo* ritev se omenja 1. 1680, zadnja pa 1722.
V Ptuju so se začele diletantske predstavo 1. 1770, v Mariboru 1. 1785. Gledališče v Ptuju so s pomočjo plemenitašev zgradili 1. 1786. Tudi v Celju je b.lo v tej dobi gledališče. V Ptuju so igrali v prid ubogih, invalidov in pogorelcev. Diletantske predstave »o se vršile na Silvestrovo, cesarjev rojstni dan, ob ad-ventnih in postnih nedeljah in tudi drugekrati. Potujoči igralci so tudi prihajali v ta mesta igrat. V 19. stoletju prevzame Maribor duševno vodstvo. Diletantsko društvo je tu redko igralo. Od 1830—1847 pa ima 50 predstav. Igrali so takrat v spitalski cerkvi, ki jo je Jožef II. ukinil. L. 1852. so zgradili gledališče, ki je stalo
Olroka kapitana Granta.
175
i (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
—	Povejte, povejte 1 je poprosil Robert.
—	Prvo sem čital v letopisu, ki ga izdajajo bra-tiljski jezuiti. Portugalski misijonar je nekoč naletel na staro ženico, ki je bila zelo bolna. Videl je, da bo živela komaj še par dni. Jezuit jo je poučil v krščanskih resnicah, ki jih je umirajoča rada verjela. Po duševni brani ji je hotel dati še nekaj telesne, zato je ponudil spokornici nekaj evropskih slaščic. »Moj Bog,« je vzdihnila starka, »moj želodec ne prenese nobene hrane več. Samo ena stvar je na svetu, za katero se mi zdi, da bi jo še mogla jefti« — »Kaj neki?« je vprašal jezuit. — »Oh, sinko moj, roko majhnega dečka, Zdi se mi, da bi s slastjo obirala malo kost!«
—	To mora biti prav res dobro, ne? je vprašal Robert.
—	Odgovor na tvoje nejeverno vprašanje naj ti da druga zgodbica, je nadaljeval Paganel. Nekoč je misijonar očital ljudožrcu njegovo strašno pregreho, ki jo Bog tako sovraži. »In končno, saj mora biti povrhu vsega tudi slabo! je pristavil. — »Oh, oče moj!« je odgovoril divjak in poželjivo pog'edal misijonarja, »recite, da Bog prepoveduje kaj takega, nikar pa ne govorite, da je slabo! Ohj da ste le enkrat okusili Človeško meso!...«
Sedmo poglavje.
Končno v deželi, ki bi se je morali izogniti.
Vse, kar jim je bil Paganel povedal, so bila dejstva, sama čista resnica. Nihče ni mogel dvomiti o krutosti Novozelandcev. Podajali so se torej v veliko nevarnost, če so imeli namen izkrcati se na novoze-
landski obali. Pa naj bi bila ta nevarnost še stokrat večja, treba je bilo podati se vanjo. John Mangles je vedel, da je treba brez odloga zapustiti ladjo, ki je zapisana bližnjemu in gotovemu poginu. Med dvoje nevarnosti, prvo gotovo, drugo samo mogočo, ni bilo težko pomišljati se.
Kar zadeva možnost, da jih zapazi in vzame na krov kaka ladja, resen mornar ni mogel računati na njo. Makarija ni nasedla blizu morske poti, ki po njej vozijo ladje, ki hočejo pristati na Novi Zelandiji. Take ladje pristajajo bodisi više gori, v Aucklandu, ali pa na jugu v pristanišču Novega Plymoutha. Makarija pa je nasedla vprav v sredi med tema dvema pristanoma, na zapuščeni obali otoka Ika-Na-Mavi, ki je neobljudena, pa negostoljubna, nevarna. Ladje nimajo večje skrbi kakor da se ji izognejo, in če jih veter zanese semkaj, da se čim preje oddaljijo.
—	Kdaj odrinemo? je vprašal Glenarvan.
—	Jutri zjutraj ob desetih, je odgovoril John MangTes. Tedaj bo začela nastopati plima, ki nas zanese proti bregu.
Naslednjega jutra, dne 5. februarja ob osmih zjutraj, je bil splav že narejen. John Mangles je skrbno nadzoroval njegovo gradnjo. Mali splav, ki so ž njimi spuščali sidra, ni bil zadosti za prevoz popotnikov in živil. Treba je bilo trdnega vozila, ki bi se dalo voditi in bi moglo kljubovati moriu celih devet milj. Da ga zgrade, je bilo treba porabiti jam-borje.
WiIson in Mulrady sta šla na delo. Zapela je sekira in kmalu je jambor treščil na ograjo in v morje. Tako je bila Makarija čisto obrezana.
Manjše jambore so razžagali na kose. Tako so dobili ogrodje za splav. Zbili so je skupaj in zvezali z ostanki srednjega jambora. Luknje je zamašil John s praznimi sodčki, ki naj bi držali splav nad vodo.
Ko je bilo ogrodje narejeno, je kapitan jel misliti, kako bi zavaroval popotnike pred valovi, ki bodo oreulavliali solav. Naredil ie torej nekaj po-
dobnega kakor na ladiji mostič. Proti vcčiim valovom se je zavaroval na ta način, da je okrog in okrog obil splav z deskami.
Ko je John tistega jutra zapazil, da mu prihaja na pomoč tudi veter, je dal napravili na sredi splava nekaj podobnega kakor jambor, kamor je pritrdil jadro. Na zadnji strani je napravil veliko krmilo, da ne bo izrečen na milost in nemilost plimi in vetru.
Splav je bil torej zadosti trden, da vzdrži plimo. Kaj pa, če se veler cbrne? Ali ga bo še mogoče voditi, ali bo dospel do brega? To je bilo vprašanje, na katero John ni mogel dati odgovora. Ob devetih so začeli nakladati.
Najprej so naložili živež in sicer toliko, da ga bo zadosli do Aucklanda, zakaj na pridelke te ne-gostoljubne dežele se ni bilo zanašati.
Olbinetlova posebna shramba je dala nekaj pre-kajenega mesa, kar ga je še ostalo od zaloge, ki jo je bil nakupil za popotovanje na Makariji. Pa tega je bilo le malo. Treba se je bilo zateči k živežu, ki je bil namenjen za posadko na Makariji. Tarn je bilo dosti mornarskega prepečenca srednje kakovosti in par sodčkov nnsokVnih rib. Kuhar :e bi] ves rdeč od sramu, ko je vse to spravljal na splav.
Živila so zabili v neprodušno zaprte zaboje, v katere voda ni mogla pronjeti. Te z boio - r. o privezali k jamboru, da bi jih voda ne splavila. Na varno in suho mesto so spravili tudi orožje in smodnik. Velika sreča je bila, da so bili popotniki dobro oboroženi s karabinkami in samokresi.
Na Indijo so naložili tudi zasilno sidro, za slučaj, da bi iih ena plima še ne spravila na suho in bi morali pristati še na morju.
Ob desetih so se začutili prvi snnki plime. Vetrič je nalahko pihljal od severezapada in nakodraval morsko gladino.
—	Ali smo pripravljeni? je vprašal kapitan John Mangles.
—	Vse je v redu. kanilan, ie odirovoril vVilson.
111=1115
IIEIHS
ij^i 2 «s	-j
>3 ©
«rr— > -J j č ■ " m S a .
ž - E fr* ^ ►2 i i
d
® • a H c 'o 5s2O
t« A rm L.
e* £ « 5
I
_ ■■ -S — °
2	K K 'J3
e u o ~ ~
S^ I
Z . > ~
I iS "i -S
N -r - q
► f . > "P
N 1 d C t—
i
C v <JI -
. c n t >
p c — 41 * e
C • * k aj
« « = a 2. .."S1*i: S
T o 4J • .. ©
E fe.,51- a
S'" S e
Si S £
^-T > «J
.. — s js,
8 > « > | 5
X o 1 X iJo aJš
o- a e
S *TS u © "(? ► B 00 #
= iii = iii 211=111=
37.000 goldinarjev. 25. februarja 1864. so uprizorili Anzengruberjevo dvodejanko >Der Ver-suehte« in enodejanko »der Nachlafi des Mfirdersc. V Mariboru je deloval nekaj časa tudi znani igralec Joeef Kainz. — V Ptuju so 1. 1829. prekrili gledališče z opeko, prej je bilo krito 6 skodljami. Prihajali so potujoči igralci. L. 1854. so gledališče prezidali, kar je stalo občino 6000 goldinarjev. Obč. svet je nnto podpiral gledališke podjetnike. L. 1896. ro dali gledališču lepšo fasado. »Je mehr das Slavventum, beeonders in halbgebildeten Ju-risten und fanatischen Priestern, sich gegen die auflehnte, dle ihnen Kultur und Kunst gebracht hatten, desto lebhafter wurde das deutsche Kunstleben.c Ta ki tako piše je seveda »ganzgebildet«. Pisatelj si sam nasprotuje, ko pravi, da je bilo pred vojno za nič. Tedaj pa je nacionalni boj najbolj divjal.
O celjskem gledališču ni dosti znanega. L. 1883. so začeli zidati novo gledališče. Mariborsko in ptujsko je vodilo isto ravnateljstvo, Celje pa je bilo zvezano z nemškim gledališčem v Ljubljani. V Rogaški Slatini je bilo poletno zdraviliško gledališče, otvorjeno 1864. — Nemci so se na Sp. Štajerskem pridno udeleževali gledaliških predstav. »Vocnehmlich als in den sriebziger Jahren des 19. Jh. der ver-zweifelte Kampf der Deutschtums gegen Pfaffen — und Slaventum einsetzte, sah der Deutsche des Unterlandes in seinem Theater ein Bollvverk gegen pfaffische u. sl:iwische Unkultur, oder, leider besseir gesagt, er vvoilte es sehen. Denn eine wircklich bedeutende Hohe hat das sudsteirische Theater nicht er-reicht.« — No vidite! (Baravalle hoče biti vesten zgodovinar!)
Dunajska vlada je Slovanom za zidanje cerkev in šol in za zidanje slovanskih >Trutz-burgen« sipala nemški davčni denar v krilo, Nemci pa so stradali, da so vzdržali svoje šole. Nemec na Sp. Štajerskem je v tem boju bil sam nase navezan. In tako je razumljivo, da spored iger ne nudi nič posebnega. Operete, plitve komedije inozemsko blago, redko ljudska igra, to je bilo vse. Če pa so uprizorili delo kakega nemškega pesnika, so delo onečastili, tako slalio stfga uprizorili. Zato so podjetniki segali po tem, kaT je dražilo. Čim hujši je bil nacionalni boj. tem manj je nudi lo nemško spodnje štajersko gledališče. Če sadje in vinograd ni obrodil, je bilo gledališče prazno, gledališče ni bilo duševna potreba. V zadnjih dveh letih
je gledališče popolnoma degeneriralo. Svoje umetniške in nacionalne naloge ni izvrševalo.
»Heute sehreiten fremde Fiisse ttber die Bretter heiliger deutschen Kunst, fremde Laute elner Sprache, »die nie einen Menschen be-gliickt«, einer Sprache, die kein bedeutendes Kunstvverk ihr eigen nennt, hallen in die Raume htnaus, die deuitsche HSnde deutsoher Kunst erbaut hatten.< Velik je srd, velika je nevednost moža, ki se piše Robert Baravalle in hoče bati objektiven zgodovinar.
A dobre strani njegovega članka ne smemo prezreti. Članek je za nas poučen. Mariborsko gledališče, upamo, stoji višje kakor predvojno nemško. Kako je z gledališčem v Celju in Ptuju, o tem pa smo preslabo poučeni. Gotovo pa ne smemo delati istih napak kakor pa nemški igralci in gledališki »podjetniki«.
Dopisi.
Iz Slovenjgradca. V zadnji številki lista »Orjuna« se je zopet oglasil dopisnik iz Slovenjgradca. Ker pa članek »Česar mestna Orjuna v Slovenj-gradcu v letu 1926. ne sme pozabiti?« nikakor ni popolen, je treba še marsikaj dodati. V prvi vrsti to, da se je tuk. Orjuna preselila Iz slovenske gostilne Gajšek korporativno v staro nemško gostilno Goli, katero so napadli že opetovano v svojem lajbžurnalu, sedaj pa, ko sami zahajajo v v njo, je Bosna mirna«. — Gospoda se pač zdj nacionalno tako čista, da ji ničesar škodovati ne more, za druge se pa strašno boje in frazo o »severni meji naše države« najdeš v vsakem drugem stavku. Gospoda! Dober Vam je marsikateri, ki baš nacionalno ni kristalno čist, samo da pošteno v Vaš rog piha, pa gre. Sicer se vobče nihče dosti ne zanima za vaše napade. Ne gre pa, da bi bili napadeni baš najboljši in najmirnejšj ljudje in to od strani takih, ki so prišli v naše mesto šele pred par meseci, pa se zdijo absolutni vladarji tukajšnjega družabnega življenja ter s tem preprečujejo, da pride med slovenskim prebivalstvom tu do one prisrčnosti, ki nam je v Slovenj-gradcu potrebna. Tu seveda noben ne misli, da smo na severni meji. Stvar g. Kerta je tako neoolž-na, da je vrgla celo tuk. Orjuna svoječasno že spisano javno ovadbo v koš, ker se ji je zdela stvar prenedolžna. Sedaj pa, ko je preteklo že leto dni, je zahteval neki član tuk. Orjune, ki sc '•rv^aže maščevati ne more, napad v listu, pa se mu je ugodilo. K stavku »Česar mestna Orjuna v Slo-venjgradcu v letu 1926. ne sme pozabiti« bi opravičeno dodali še samo to: 1. Da naj misli v tem letu mestna Orjuna na to, da je treba napraviti red predvsem pred svojim pragom, to delo pa v letu 1926. gotovo še ne bo končano, zato je malo upati, da bi se uresničile ostale zahteve in pobožne želje tuk. Orjune. 2. Na vsak način bo treba tudi popraviti dejstvo, da ignorira tuk Orjuna vztrajno »Narodni dom«, last zavednega Slovenca,
da, celo naprednjaka g. Druškoviča ter zahaja k Nemcu, pri čemer je tudi najhujše nemškutarenje ne moti. V letu 1926. upamo tudi, da bo začela misliti tuk. Orjuna malce tudi nase in ne bo nadlegovala vedno ljudi z zadevami, ki so ali malenkostne ali pa recimo dotedaj nikomur znane. Sicer pa srečno 1926!
Ljntomer. Za igro »Miklova Zala«, ki jo vprizori naše Prosvetno društvo v nedeljo 24. t. m. in ponavlja 31. t. m., vlada veliko zanimanje med občinstvom. Že sedaj se rezervirajo vstopnice, tako da bodo že v večini razprodane pri predprodaji. Dobijo se pri Gospodarski zadrugi. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, priporočamo vsem, ki želijo obiskati igro, da si vstopnice že vnaprej preskrbijo. Tudi ni čuda, da vlada tako zanimanje — saj nam slika igra boje naših pra-dedov s Turki, ki so obiskali pri svojih vpadih tudi ljutomersko okolico. — Obenem pa nas igra spominja na žalostno usodo naših koroških bratov in nam vzbuja sočuvstvo do njih, do lepe koroške zemlje, ki jo hoče Nemec tudi jezikovno zasužnjiti. Vabljeni vsi prijatelji lepe igre!
Cerkveni vesinik
Ljubljanska sodaliteta se snide danes popoldne ob petih v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. vseučiliški prof. msgr. dr. Ujčič o ekonomiji duhovnih sil v dušnem pastirstvu. K obilni udeležbi vabi predsednik.
Prvi tečaj duhovnih vaj v Dom« so otvorili v letošnji sezoni vrli Orli iz Št. Vida nad Ljubljano. 23 brhkih mladeničev, ki se vračajo danes prerojeni in srečni domov, je poka^lo s svojo resnostjo pri duhovnih vajah, da niso samo spretni telovadci ampak tudi pogumni duhovadci. Preč. g. dekanu bodi za očetovsko skrb sinovska hvala!
Naše prireditve
Rajhenburg. Orlovski odsek vabi k predsta*
vi »Zdravnikov strežnik«, igra v treh dejanjih. Da bo vsakemu omogočeno pogledati si to res veselo igro polno humorja, zato jo priredi v soboto zve-6er dne 23. jan. ob pol 8. uri in v nedeljo dne 24. jan. popoldne po večernicah.
Prevalje. Kat. prosvetno društvo vprizori dne 24. in 31. januarja ter 2. februarja, vsakokrat ob treh popoldne v svoji dvorani pri >Korotanu< na Fari »Quo vadiš«, igro s petjem v devetih slikah. Pri igri sodeluje nad šestdeset oseb. Domačini in sosed j« prijazno vabljeni 1 Zveza z vlaki je ugodna.___
Naznanila
»Zveza Prometnikov« sklicuje na dan 2. f©« bruarja ob 15. uri v salonu restavracije Miklič nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani svoj drugi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsakemu službe prostemu tovarišu bodi udeležba dolžnost. — Odbor.
Zveza jugoslovanskih inženjorov in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na 5. strokovno predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 22. januarja 1926 ob 20. uri v družabnem lokalu sekcije v II. nadstropju Kazine (vhod s Kongresnega trga). Predaval bo g. dr. ing. Alojz K rži »O visokovred-nem konstruktivnem železu«. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor.
Poizvedovanja
Izgubila se je na poti od Sv. Križa do bolnišnice listnica s srednjo vsoto denarja. Pošten najditelj se naproša, da odda na naslov: Za gradom št. 1.
Vremensko poročilo
dne 19. januarja 1926.
Kraj	Čas	Baro-meler	Temperatura	Rel. vlaga v •/.	\ r	Oblačnost	Padavine v mm	
Ljubljana	7	762-5	-3-2	96	sever	megla	0-7	
	14	760-7	— 1-7	90	sev. vzh.	V«	—	
	21	759-5	— 2-9	96	sever	megla	—	
Maribor	7							
Zagreb	7	762-0	— 4->	94	sev. zah.	megla	—	
Belgrad	7	760-2	-3-0	90	zahod	*U	10	
Sarajevo	7							
Praga	7	760-2	-4-0	—	sev. zah.	sneg	1-0	
								
Barometer je reduciran na morsko gladino.

Vsaka drobna vrsKca Oin i'5D ali vsaka beseda 50 par. Naj. manjši 5 »In. Oglasi nad devel vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko.
DIJAKE sprejmem na sta- 11000 komadov borovih, novanje in zajtrk. - Na- j smrekovih in jelkovih slov v upravi pod št. 403.
PRODAJALKA
mešane stroke, želi pre-m t-ni ti mesto službovanja v mestu ali pa na deželi. Pogoji po dogovoru. Ponudbe na upravo. 405
SLUŽKINJO z dobr. spričevali, pošteno marljivo in snažno, se sprejme k 1 oseh. in mal. otroku. Ponudbe na upravo pod: »Zanesljiva« štev. 377.
Boljša sobarica
z letnimi spričevali, koja zna lino perilo prati in likati, se išče 7a takoj. -Dopisi: VLASTELINSTVO Kutjevo pri Požegi, Slav.
Prodajalka
dobra moč, vajena mešane stroke, išče službo. Gre v mesto ali na deželo. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 3S5.
DRUŽABNIKA
trgov, naobraženega, išče rentabilno podjetje zaradi
brzojavnih DROGOV
dolžina 8—12 m, debelina 10 do 15 cm na tankem koncu raprodaj. Ponudbe pod: »Drogi« štev. 375 na upravo »Slovenca«.
KOŽUH
popolnoma: nov, se po ugodni ceni proda. Primeren za izvoščke, šoferje itd. - ANA ZORN1Č, Kongresni trg 3, pritličje.
Redka prilika!
Partija novih ŠIVALNIH STROJEV po zelo nizki ceni naprodaj. — F. BATJEL, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 340
KDOR MI POSODI
10.000 Din, dobi takoj brezplačno stanovanje. -Naslov v upravi it. 402.
Modroce
vsakovrstne, žične vložke, otomane, divane in klub. garniture, dobavlja in izvršuje po naročilu priznano solidno in najceneje RUDOLF SEVER (Gosposvetska cesta 6).
Kapitalisti — pozor!
Kdor hoče začeti indu-strijo z najboljšim žganim apnom in pa z izdelovanjem gramoza za ceste in železnico (svet leži tik železn, proge, kjer se lahko napravi industrijski tir). Gradiva na razpolago več kot dovolj. Interesent naj se obrne na Dragotina KOROŠEC, Rečica ob Paki. 318
PERJE!
kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH, prodaja in razpošilja po najnižji ceni
E. VAJDA
Čakovec, Medjimurje
5 pisarn. SOB
lepih, v II. nadstr., odda takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod, Ljubljana, Gledališka ulica.
KOKS -ČEBIN
\VolIova ulica 1/11. - Telefon lili
Opekarna išče
jeklarne podlage (Karr-
dielen), 2 do 3 m dolge, 3—4 mm dehele in 15 do 20 cm široke, skupaj IGO tek. m. Tudi izkušenega KURILCA (Brenner) za krožno peč (Ringofen) — Ponudbe na Emil Berger in Sin, Bjelovar. 279
kakor tudi zlati in srebrni kovani denar, briljante in bisere k u p u i e m po najvišjih dnevnih cenah !
R. ALMOSLECHNER, zlatar in juveUr, Celje, Prešernova ulica 1.
Nalnoveiši modni listi
SO IZŠLI za krojače in šivilje s priloženo veliko
tablo za leto 1926 z rizbo za gospe, gospode, v6* jake, šoferje in športne stvari. Velikost table je 100 cm dolžina in 70 cm širina. Priloženi zve^gft s slovenskim krojnim poukom, po katerem more vsak krojač ali šivilja napraviti kroj po podobi ali naročiti kroj po številki Cena abonoma za 1 vel. podobo, 5 malih in zvezki polletno 120 Din. Dne 29. januarja pričetak novega tečaja za šivilje. Vsaka šivilja ali nešivilja se nauči tekom tečaja izrezati kroj po vsaki podobi. Vpisovanje od 16. januarja celodnevno. Revnejšim ugodni plačilni pogoji. — Naj vsak pazi na točen naslovi
Od min. za trg. in obrt bone. krojna šola, Stari trg št. 19, Ljubljana.
Lesna trgovska industri-jalna in izvozna družba HUDOVERNIK in CIE. v Radovljici — proda
parni stroj
20 KS (»Wolf«), Isti je v popolnoma dobr. stanju in se lahko ogleda
povečanja prometa s ka- j "a Pa™' žaŽ' Bohinjska
Bitalom 100 do 150 tisoč in. - Dopise pod »Dru-iabnik« št. 399 na upravo
Inserirajte v
,Slovencu'!
Bela. Cena po dogovoru
KANADA
Rodbine naselnikov in poi sk' delavci!
Kanadska vlada je za pom ad 1926 dovolila naselitev gotovega števila poljskih delavcev in kmečkih rodbin.
To število ie pa majhno in sc ne sme predore čltl.
Oni, ki se zanimajo za pobližje pogoje, dobe vsi
brezplačne Informacije pri
CADI&N PACGFIC
Ljubljana, ios. Zidar, Dunajska 31 Zagreb, Petrinjska 40
Zahvala.
Proda se takoj
starinska in druga hišna OPRAVA. - Nunska ulica it. 3 — Ljubljana. 404
' IMAM VELIKO
starih cunj
naprodaj, pripravljen za ■alaljnjo nakupovanje za , kako tvrdko, - Naslov v upravi lista pod M. 384.1
Povodom smrti naše nepozabne mame, gospe
Ane Globočnik
nam je došlo toliko dokazov sočustvovanja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zaradi tega se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili rajnko na njeni zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in pevcem Bralnega društva za v srce segajoče žalostinke.
Tržič, dne 18. januarja 1926.
Rodbine:
Globočnik, Mally, Miklitsch.
Tvrdka Kramar & Mislej, Celje, naznanja tužno vest, da je njen družabnik, gospod
danes 18. januarja 1926 ob 12 dopoldne preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši v sredo 20. januarja t. 1. ob 15 iz Javne bolnice v Celju na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek dne 21. januarja 1.1, ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela.
Ohranimo mu blag spomin.
Celje, 18. januarja 1926.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karoi Če&
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc TeraetfUv,