Ameriška Domovina INO. 78 AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, APRIL 21, 1954 ŠTEV. LIV —VOL. LTV Nixonove besede so naletele povsod - med zakonodajalci in ljudstvom - na odločen odpor Mi ne bomo pošiljali naših vojakov v indokitajsko blato, kjer bi jim komunisti puščali kri! — Ali naj naši vojaki pripomorejo, da se vzdrži nadaljevanje kolonijaliz-ma in izkoriščanja Azije po belokožcih? WASHINGTON. — Podpreds. tor Johnson iz Colorado se je v Nixona dolžijo1, da hoče pripraviti javnost za sprejemljivost intervencije ameriš. čet v Indoki-ni, demokrati pa so pričeli nagla-šati svojo zahtevo po “pojasnitvi ’ vladne daljnovzhodne politike. Senator Saltonstall, republikanec iz Mass., ki je predsednik sen. odbora za oborožene sile, je rekel, da ima zagotovilo državnega in obrambnega departmenta, da ni nobene spremembe v vladni politiki glede odpreme čet v Inddkino. > « Dočim je državni tajnik Duties, preden je odpotoval iz Auguste, kjer se je posvetoval s Predsednikom Eisenhowerjem, povedal časnikarjem, da “ni Verjetno”, da bi bile ameriške ponedeljek pridružil svojim kolegom v kritiziranju podpreds. Nixona. Azija za Azijce! Johnson se je uprl nameravani “Nixonovi vojni” ter izjavil: “Jaz sem odločno nasproten odpremi ameriških vojakoov v indokitajsko blato, kjer bi jim bila puščana kri v njihovem prizadevanju, da vzdrže nadaljevanje ondotnega kolonij alizma in izkoriščanja Azije po belokožcih. “Monrojeva doktrina in ra-vilo — Azija za Azijce, bi morala biti osnova naše zunanje politike.” Senator je dejal, da je najprej mislil, da Nixon razvija le svoje osebno mnenje, ko je govoril o možni odpremi ameriš čete poslane v Indokino, ni to zadovoljilo demokratov, da ne 'kega vojaštva v Indokino. ni zahtevali pojasnil o Nixono-vih opombah, kijih je izrekel z ozirom na Indokino. Zakaj — francoski, umik? Kakor znano, je Nixon dejal, da bi v slučaju francoskega u-^nika iz Indokine, bilo morda Potrebno, da pošljemo mi svoje čete tja. “Zdaj lahko govorim!” “Toda zdaj, ko so ameriški n redniki, katerim je govoril, povedali, kaj je rekel, se čutim svobodnega, da lahko govorim”, je rekel senator. Iz vsega je razvidno, da bi bila vojna v Indokini silno nepopularna tako med ljudstvom ka- Veterandki demokratski sena- kor med zakonodajalci samimi. NOVI GROBOVI Chester Baranowski Umrl je Chester Baranowski, star 63 let in doma s Poljskega. Živel je na 20821 Recher Ave. Zapušča ženo Claro, hčer Ade-iyne Cecelic, dva sinova in vnu-*e. V Hammondu, Ind. zapušča Unater, sestro in dva brata. Bil je član društva Napredek št. 132 AFU. Truplo bo ležalo v Žele-tovem pogrebnem zavodu na E. St. do četrtka do desetih zvečer, nakar bo poslano k po-°Pu v Indiano. John Barlich V Cleveland Clinic, je umrl •tuhn Barlich, star 69 let, stanu-5°č na 980 E. 77. St. Tukaj za-Pušča soprogo Frances, rojeno Usin, doma iz Zapotoka pri So-ij'ražici, 4 otroke. Alice Powltes, ranees Disch, John Lohkar, Qrence Turk, 5 vnukov in več prodnikov. Rojen je bil v vasni na Gorenjskem pri Lu-k0Vcu, kjer zapušča brata Fran-a in sestro Elizabeto in več so-udnikov. Tukaj je bival 50 let ie bil član dr. Naprej št. 5 Pogreb se vrši v petek ^Poldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele 65n n0v* Pogrebnega zavoda na 02 St. Clair Ave. p John Russ 0 tritedenski bolezni je pre-šn!nul v Euclid Glenville bolni-i^John Russ, star 62 let, sta-^uk^- na ^2t Eaglesmere Ave. jok aJ zapušča žalujočo soprogo j^etan°> rojeno Košer, doma iz otr PD Loškem potoku; 5 Je° ' Mary Zadeli, Anthony, 9 11 Gorski, William in Albert; sestri, Frances Sajovic in Mary Schmidt v Mellen, Wis., ter več sorodnikov. Rojen je bil v Travniku pri Loškem potoku, kjer zapušča očeta Jožefa, starega 90 let, brata Franka, sestro Terezijo in več sorodnikov. V Ameriki je bil 43 let. Bil je član dr. Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Zaposlen je bil pri Col-linwood Lumber Co. 23 let; zadnjih 10 let pa pri Lake Erie Lumber Co. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. ob 9:30 uri v cerkev Marija Vnebovzetje in nato na Calvarija pokopališče. vhuki r ^°v; brata Josepha in 2 Vremenski prerok pravi: deloma oblačno in to~ in°t Pon°či n toplo. Poizvedovalni kofifek John Zalar, 627 S. 63. St., Milwaukee 13, Wis. išče svojo daljno sorodnica go. Albinco Lazar, rojeno Požlep, ki je prišla pred dvemi leti iz Spittala na Koroškem in se je naselila nekje v Clevelandu. Nj ena mati, o kateri ona misli, da je mrtva, se je javila Johnu Zalarju iz Italije in ga prosila, naj poizve, kje se njena hči nahaja. Če bi kdo vedel za naslov ge. Albine Lazar, naj ga sporoči Johnu Zalarju ali pa Ameriški Domovini. -----O----- “Papa Joe” spet pred sodbo CLEVELAND. — Dne 10. maja se bo pričela nova obravnava proti “Papa Joe” Crematiju, znanemu lastniku zloglasnih hiš in oskrunjevalcu mladoletne deklic. • Ženo je ubil LAREDO, Tex. — Pablo Diaz, star dvajset let, je ustrelil s tremi 'kroglami svojo 17 let staro ženico. Ko je padla na zemljo, je pristopil, da bi jo poljubil, toda ko je obrnila od njega obraz, oblačno, grmenje je oddal vanjo še nadaljni strel, ki je bil smrtonosen. Plazovi ubili 22 oseb v avstrijskih Alpah DUNAJ. — V novih plazovih, ki so pridrli z gora 19. aprila, je bilo zasutih in ubitih v avstrijskih Alpah 22 oseb. Med žrtvami je bilo tudi deset šolarjev in troje njihovih učiteljev. V gorah je zapadel visok sneg ki se je v toplejšem vremenu začel trgati in tajati ter v plazovih odgrmel v doline. KDOllAi POJASNI TA POJAV? CLEVELAND. — V Clevelandu kakor tudi drugod po Ameriki so se pričele dogajati čudne reči. Sprednja okna (windshields) nekaterih avtomobilov so prevrtana s finimi luknjicami, kakršnih bi ne mogel narediti noben kamen niti ne strel. Luknjice so velike kakor glavice bucik in ponekod jih je toliko, da izglodajo okna skoraj kakor sita. Vse se sprašuje: Kaj je to? Kdo povzroča to? Poročila o tem prihajajo z vseh strani Clevelanda, kjer so prizadeti avtomobili vseh vrst in izdelkov. Mnogi ljudje spravljajo ta pojav v zvezo z detonacijami hid-rogenskih bomb. Mnogo motoristov, ki so se smejali tem govoricam, je doživelo v ponedeljek svoje največje presenečenje, ko so obrisali okna avtomobilov, umazana od nedeljskega dežja. Pod blatom in prahom je bilo namreč v steklu polno malih luknjic. E-den teh je povedal, da se je peljal v nedeljo z avtomobilom v dežju, nakar je doma zapeljal avto v garažo. Ko je v ponedeljek zjutraj obrisal okna, je o-pazil v steklu polno malih luknjic. Skupina bolničark v Berea Community bolnišnici je parka-la malo pred osmo zjutraj na dvorišču bolnišnice svoja vozila. Ko so se hotele ob štirih popoldne odpeljati domov, so opazile, da so okna vozil preluknjana kakor od bucik. Na dvorišču trgovine z avtomobili — Jalovec Motors, 2223 Superior Ave., je bilo tako poškodovanih 30 avtomobilov, 15 vozil pa pri Mathers Auto Sales na Lorain Ave. Enaka poročila prihajajo tudi iz Akrona in od drugod. Zava-rovalninske družbe pravijo, da če to ne poneha, je gotovo, da se do zavarovalnina na avtomobile zvišala. -----_o----- Slovenska pisarna §116 Gl*** At«., Cleveland, O. Telefoni EX 1.9717 Opozorilo: Po pomoti smo včeraj objavili, da bo vaja za pr- Sovjetija uganja nezaslišane stvari! Naguib, - mož, ki danes je, jutri ga ni, potem pa spet obratno V Egiptu bo vse ostalo tako kakor je bilo: — nekako tako kakor za časa faraonov. MOHAMED NAGUIB, — predsednik egiptovske vlade, je podoben možu iz Aladinove svetilke ali pa kroglici, ki jo “čarodej” pokriva z orehovo lupino, pa dela vse tako ročno in naglo, da nikoli ne veste, pod katero lupino je kroglica. Tako nekako je z Naguibom: Danes na vrhu, jutri skoraj na dnu, pa spet obratno. Razvidno je, da je popolna žoga v rokah premierja polkovnika Našserja, voditelja vojaškega revolucionarnega koncila. Ko se je zaradi podpore javnega mnenja drugič vrnil na oblast, si je bil tako svest svoje moči, da je razglasil razne reforme ter obljubil, da bo junija že nov kabinet, nakar bodo razpisane volitve in izdelana bo nova ustava. Delal je tako trdo in vestno, da je zbolel in moral oditi na oddih, katerega pa so egiptsiki militaristi dobro izkoristili. Zdaj se je vrnil, toda predsednik bo samo po imenu in vse njegove državniško funkcije bodo obstojale v nastopih pri raznih svečanostih in v polaganju vogelnih kamenov. Vse njegove obljube o reformah, volitvah in novi ustavi so padle v vodo, in v Egiptu bo verjetno spet vse tako, kakor je bilo od pam-tivekov, — za časa faraonov in zadnjega “faraona” Farouka: — tisti, ki so reveži, bodo še večji siromaki, bogataši bodo še bolj bogati. . . Vse kakor za časov gradnje sfing in piramid. . . V Darwinu so avstralske oblasti vzele z letala ženo ubeglega sovjetskega diplomata Petrova ter ji dale politično pribežališče in varstvo. Varnostni organi so morali s pestmi obvladati in razorožiti sovjefske biriče, ki so spremljali Petrovo na poletu, kateri se je imel končati v Sovjetski zvezi. Drugi Oppenheimerja sloje zvesto ob njem Dr. Oppenheimer je bil odlično priporočen od visoko kvalificiranih ljudi. NEW YORK. — Mnogi znanstveniki tukaj in v inozemstvu so izrazili svoje zaupanje v R. Oppenheimerja, slovitega znanstvenika in fizika, ki je označen kot “varnostno riskanten.” Frederick H. Osborn, od leta 1947 do 1950 glavni posredovalec pri Zdr. narodih glede atomske fcolntrole, je izjavil, da je bil dr. Oppenheimer prvi, ki ga je posvaril, češ da sovjetski delegati pri Zdr. narodih govore o atomski kontroli samo za propagando. The Institute for Advanced v;o dejanje igre Pri belem konjičku v sredo zvečer. Vaja bo' | Study v Princetonu, N. J., je naznanil po svojem predsedniku v četrtek ob isti uri kakor je bilo javljeno — ob 7:30 v Slovenski pisarni. Adlai Stevenson zapustil bolnišnico ^ CHICAGO. — Adlay Stevenson je odšel iz Passavant bolnišnice, kjer se je zdravil, včeraj popoldne. Stevenson je bil pred tednom dni operiram na ledvici. Podražitev svinjine CLEVELAND. — Poročila naznanjajo, da se bo zopet podražila svinjina — gnjat, slanina in sveže meso. Herbertu H. Maassu, da bo ostal Oppenheimer še nadalje ravnatelj instituta. Bivši predsednik Truman je rekel, da se ne more spomniti ničesar definitivnega glede varnostnih poročil in dokumentov o Oppenheimerju, in da bi moral tozadevno pregledati rekorde. “Dr. Oppenheimerja sem obdržal na njegovem položaju, ker je eden naj večjih znanstvenikov, kar jih imamo. Sicer pa isem ga “podedoval” od predhodne administracije leta 1945 in bil je odlično priporočen od visoko kvailficiranih ljudi.” DARWIN, Avstralija. — žena Vladimira Petrova, sovjetskega diplomata, ki je bil zaposlen pri sovjetski ambasadi v Avstraliji in ki je obrnil komunistom hrbet ter razodel avstralskim oblastem tajnosti sovjetskega vohunskega omrežja v Avstraliji, je v ponedeljek tukaj dramatično izstopila iz letala ter zaprosila za politično pribežališče. (O veliki rabuki, ki je nastala, ko so na letališču v Sydneyju Sovjetski biriči odvlekli ženo na letalo, ki je bilo last angleške družbe BOAC, smo že včeraj poročali) . Ko je v ponedeljek letalo pristalo vDarwinu, kjer je bilo zad nje pristajališče v Avstraliji, so se vsuli na letalo policisti in člani avstralske varnostne službe. Dva sovjetska kurirja so policisti obvladali ter jima vzeli njuna revolverja, dasi sta se o-ibupno branila. F. V. Kislicin, drugi tajnik sovj. poslaništva, ki je bil tudi na letalu in spremljal Petrovo ženo nazaj v Sov-jetijo, je protestiral, češ da je tak postopek proti diplomatskim odnošajem, in rekel, da je bila Petrova “ugrabljena.” Poslaništvo protestira V Canberri se je sovjetski poslanik Nikolaj Generalov oglasil pri pomočniku avstralskega zunanjega ministra, s katerim je imel sedem minut trajajoč razgovor. Bilo je očividno, da je vložil pri njem protest, toda o tem ni hotel komentirati. McBride, pomočnik zunanjega ministra, je odšel takoj po tem razgovoru na sejo kabineta ter rekel, da bo podal po seji premer Manzies svojo izjavo. Dočim so varnostni organi preiskovali sovjetske stražnike, so oddelili ženo Vladimira Petrova -od njih, nakar je R. S. Ley-din, tajnik severnega teritorija, govoril tri četrt ure z njo. Njemu je vlada naročila, naj dože-ne, ali hoče žena nazaj v Sovje-tijo, ali želi ostati v Avstraliji. Koncem intervjuva je Kislicin naznanil, da bo izstopila iz letala in ostala v Avstraliji. Letalo je nato z obema kurirjema in drugim tajnikom sovjetskega poslaništva odletelo naprej, Petrova pa je telefonirala svojemu možu v Canberro. Petrov — najvažnejši za Gouzenkom Vladimir Petrov, bivši tretji tajnik sovjetskega poslaništva v Avstraliji, je za bivšim sovjetskim uradnikom v Kanadi Igorjem Gouzenkom najvažnejša o-sebnost, ki je prestopila na stran Zapada. Gouzenko je, kakor znano, dezertiral od komunizma v Kanadi leta 1945 ter izdal kanadski vladi tajne sovjetske vohunske mreže, ki se je raztezala vse v Združene države, česar posledica je bila, da je bilo aretiranih več visokih urad. osebnosti, ki so bili tajni komunisti in “atomski” špioni. Oblasti so mnenja, da je bil vpliv Petrova zelo velik na sovjetskem poslaništvu, dasi je bil tam označen samo kot tretji tajnik. Mnenje vlade je, da je bil glavar MVD, sovjetske varnostne policije v Kanadi. Izsiljena izjava Ko je Petrov pustil na cedilu sovjetsko poslaništvo, je njegova žena izjavila, da ne veruje, da bi bil njen mož šel prostovoljno, temveč da je moral biti ugrabljen. Ko je to rekla, se je poznalo na njenem obrazu, da je jokala. S svojim sedanjim nastopom, ko so jo sovjetski biriči s silo odvlekli na letalo, pa je dokazala, da je bila tedaj do tiste svoje izjave prisiljena. žena, ki je stara 35 let, je bila zaposlena na poslaništvu kot stenografka, toda tudi glede nje vlada mnenje, da je bil njen resnični položaj mnogo važnejši. Bila je tudi najlepše oblečena žena na sovjetskem poslaništvu. Premikascem biriči Ko so jo v Sydneyju odvlekli na letalo, je bilo veliko prerivanje med množico kakih 1,500 ljudi in sovjetskimi biriči, ki so imeli ženo v svoji sredi. Med tem prerivanjem je obupno kričala: “Rešte me! Rešite me!” — Nekateri so metali kamenje na letalo. Trije moški, med njimi nek uradnik ambasade, in neka ženska, so bili v prerivanju pobiti na tla. Najhujše sta bila tekom tega prerivanja pretepena in premi-kaščena sovjetski kurir Karpim-ski in N. Kovolev, sovjetski trgovinski ataše. Petrova je bila lepo opravljena ob prihodu na letališče, v prerivanju pa ji je bila strgana obleka in zgubila je en čevelj. Ko so jo privlekli do vrat letala, je kakih dvajset ljudi planilo za njo po stopnicah, kjer so pričeli udrihati po lastnih avstralskih policistih in varnostnih organih, ki so jih hoteli zadržati. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON, D. C.—Državni tajnik Dulles je snoči odpotoval na konferenco v Ženevo, obetajoč, da se bo trudil doseči “častni” mir v Indokini in svobodno, združeno Korejo. COLUMBUS. — Governor Lau-sche je dejal, da bodo imeli tisti vozniki trukov, ki hočejo sami razkladati svoje blago in ki bodo dovolj pogumni, da se bodo zoprstavili ra-ketirjem, kateri bi jim hoteli to preprečiti, vso potrebno policijsko zaščito. HANOI, Indokina. — Ameriška letala so odvrgla včeraj hrabrim branilcem trdnjave Dien Bien Phu mnogo ton živil in vojnega materiala. GRANADA HILLS, Cal.—Ogromno vojaško transportno letalo se je zaletelo v greben neke gore ter se popolnoma razbilo. Vseh sedem mož na letalu je bilo ubitih. CLEVELAND. — V hotelu Hol-lenden so našli pod posteljo v neki sobi že razpadajoče trupelce nekega pet tednov starega otroka. Dotično sobo je najela zase in za otroka dne 7. aprila neka ženska, ki se je vpisala kot Mrs. Virgi- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Seja— Pripravljalni odbor za prosla-jvo 25-letnice Kluba Ljubljana ima v četrtek zvečer sejo v AJC na Recher Ave. Smrt v domovini — Louis Mrhar, 1068 E. 68 St. zastopnik zavarovalnice John Hancock, je prejel od svojega brata iz Brestnice pri Mariboru sporočilo, da mu je 2. marca u-mrla v Prigorici pri Dolenji vasi na Dolenjskem mati Alojzija Mrhar, roj. Marolt. Pokojnica je bila L. Mrharju druga mati, ker prava mati mu je umrla že v rani mladosti. Učakala je 87 let. V stari domovini zapušča pastorka Franceta, pastorko Marijo, tukaj pa pastorka Lojzeta in Josipa. Oče je imenovanim umrl v starosti 85 let takoj po vojni. Zaroka— Mr. in Mrs. Frank Homar, 826 E. 140 St., naznanjata, da se je njuna hčerka Frances zaročila z Matthew Kajfez, sinom Mr. in Mrs. Matthew Kajfez, 1119 E. 169 St. Poroka je predvidena za 11. september letos. Druga obletnica— V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Mary Lach v spomin 2. obletni-nice njene smrti. Ne pozabite— Perme na 720 E. 152 St. ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za dom. Preberite o-glas tvrdke v današnjem listu. Četrta obletnica— V četrtek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joseph Dolenc, ml., v spomin četrte obletnice njegove smrti. Pogreb— Pogreb umrlega Tobias Miss-ner bo ob enajstih v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., pogreb pok. Franka Hočevar pa v petek ob 8:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. in ob devetih V cerkvi sv. Vida. V bolnišnico— Mrs. Mary Bolko, 19703 Arrowhead Ave., je bila včeraj popoldne prepeljana v Euclid Glenville bolnišnico. Želimo ji skoraj šnj ega zdrav j a! Zadušnica— V petek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida maša za Thereso Zalokar, ob trinajsti obletnici njene smrti. ------o------ Zaščita protikomunistov ARCADIA, Cal. — Kongresnik Patrick Hillings, republikanec iz Kalifornije, je priporočil predsedniku Eisenhower ju, naj izda eksekutivni ukaz, na katerega podlagi naj bi vladni uradniki po vsej deželi vzeli v zaščito in varstvo vse osebe, ki iščejo zaščite pred komunizmom. čangkajšek poziva na sveto vojno TAIPEH, Formoza. — čangkajšek je v svoji velikonočni poslanici (on je namreč metodis-itovske vere), pozval na sveto vojno proti Rdeči Kitajski. Sprememba v Romuniji DUNAJ. — Romunski premier Gheorghe Gheorghiu - Dej je podal ostavko kot generalni sekretar komunistične partije. nia Scott iz Montane, ki je izginila. Otrok je imel zlomljen tilnik in ubito črepinjo. Auerišiui Bomovim m*. sasGKoaoij €-/%*)—»««> IV* «117 St. Claslr Ara. KEndcrson 1 -©628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z**d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. lo strokovnjakov in tehnikov, pa naj ga stane, kar hoče. Na Zapadu smo mnenja, da more znanost resnično uspevati le v svobodi. To je velja gotovo za naše razmere, ne pa toliko za one onstran železnega zastorja. Ko je omenjeni Anglež vprašal sovjetskega znanstvenika, s katerim je nekaj časa skupaj delal, kako more mirno delati v laboratoriju, ko ve, da je tam nekdo, ki ga opazuje v imenu M. V. D., mu je ta odgovoril: “Ruska policija je podobna ruskemu podnebju. Je trda, toda mi smo jo navajeni!” V kolikor nima ruski znanstvenik osebne svobode, ima pa vse prednosti priviligiranca. Na razpolago mu je tudi vsa dosegljiva znanstvena literatura svobodnega sveta. Eric Ashby sodi, da mora Zahod skrbno zasledovati uspehe in prizadevanja znanosti in tehnike v Sovjetiji, če noče lepega dne za njo zaostati. No. 78 Wed., April 21, 1954 Ne podcenjujmo nasprotnika! Kongresnik Craig Hosmep je nedavno dejal, da je ameriška vodikova bomba, ki so jo nedavno preizkusili na Pacifiku, posnetek vodikove bombe, ki so jo zgradili Rusi na osnovi, ki jo je zahodna znanost proglasila za neuporabno. Hosmer, nekdanji svetovalec Atomskega odbora (AEC), je trdil, da je bila vodikova bomba, ki smo jo najprej zgradili v Ameriki tako velika, da bi jo ne bilo mogoče uporabiti v vojaške svrhe, med tem ko se je Rusom posrečilo s pomočjo italijanskih in nemških fizikov izdelati vodikovo bombo, ki je bila uporabna kot orožje. Ameriški znanstveniki so odkrili tajnost sovjetske vodikove bombe, ko so proučili radioaktivni oblak, ki je nastal ob njeni prvi razstrelitvi. Gornja trditev in še nekatera druga znana dejstva govore za to, da je ruska znanost dosegla zahodno in da je skrajni čas, da to spoznamo. Med vojno in ob njenem koncu je bila ruska znanost še pod zapadnim povprečjem, v zadnjih letih pa je napredovala tako naglo, da resno ogroža prvenstvo Zahoda. Kako je to mogoče? Da so Rusi naredili uporabno vodikovo bombo pred nami, bi si bilo mogoče razlagati z uspehi sovjetskih vohunov, ki so staknili dober del skrivnosti ameriške izdelave atomske bombe, in s sodelovanjem nemških in italijanskih strokovnjakov, ki so prišli po vojni v Sovjetijo. Toda v tem še dolgo ni vse! Rusi zahodne znanosti in tehnike ne podcenjujejo, to dokazujejo številni njihovi vohuni, ki stikajo za njenimi novimi odkritji, na Zahodu posebno v Ameriki pa je še vedno veliko ljudi, ki na vse,-kar je v Vzhodni Evropi in drugod v komunističnem svetu, gledajo zviška. Dobro je le to, da so ameriški in drugi znanstveniki na Zahodu v tem pogledu precej drugačnega mnenja. Znani angleški strokovnjak Eric Ashby navaja za nage! napredek ruske; znanosti in tehnike dva poglavitna vzroka. V Sovjetski zvezi živi 200 milijonov ljudi, katerih dober del je še sorazmerno mlad, pravi Anglež in nadaljuje; “Nimamo razloga, da bi mislili, da je med rusko mladino manj nadarjenosti kot med ameriško. Koliko strokovnjakov in znanstvenikov zraste iz nje,, zavisi od vzgojnega sistema, od šol. Ameriški šolski sistem je uspešen. Kaj pa ruski? . . . Precej nad eno desetino vsega sovjetskega državnega proračuna lansko leto je šlo za šole. Tam je 33 univerz in 887 drugih višjih vzgojnih zavodov. To na papirju ne izgleda posebno veliko, toda ne pozabimo, da pride iz njih vsako leto blizu 150,000 strokovnjakov.” Kot drugi vzrok navaja Anglež rusko kritičnost. Po njegovi sodbi Rusi sami sebe preje podcenjujejo kot precenjujejo. Ta misel jih priganja k bolj vstrajnemu delu. Stalin je leta 1931 dejal voditeljem sovjetske industrije; “Mi smo 50 do 100 let za naprednejšimi deželami. To razliko moramo v 10 letih zravnati ali pa nas bodo uničili. Mi moramo sami postati strokovnjaki; posvetiti se moramo znanosti !” Rusi so se torej že davno zavedli svoje zaostalosti v znanosti in tehniki v primeri z Zahodom. Sedaj imajo intelektualna in materialna sredstva za njeno odstranitev. V povojnih letih so mobilizirali vso svojo inteligenco za^ reševanje najvažnejših tehničnih in znanstvenih vprašanj. Da je ostala pri tem življenjska raven prebivalstva na izredno nizki stopnji, jih ni motilo. Za nje je bil važen cilj. In priznati je treba, da so ga dosegli. Nastane vprašanje ali je mogoč v razmerah, kakršne so danes v Sovjetiji, stalen napredek znanosti in tehnike. Mladi Rus, ki je v zadnjem letu srednje šole (high school) v Moskvi, bi se ob izpraševanju z Amerikancem, ki je obiskoval odgovarjajočo šolo v New Yorku, gotovo dobro izkazal, pravi angleški poznavalec ruskih razmer. Visoka šola je precej draga, toda na razpolago je dovolj raznih ustanov in štipendij, ki sposobnim sovjetskim dijakom omogočajo študij na njej. Pri delitvi podpor in štipendij odloča sposobnost. Znanstveniki uživajo v Sovjetiji da-leko večjo pozornost in ugled kot na Zahodu. Kot prinašajo pri nas časopisi na prvih straneh vesti o baseball in drugih športih, tako pišejo sovjetski listi na prvih straneh o uspehih znanstvenikov in tehnikov. Naši otroci poznajo filmske zvezdnike, sovjetski pa pomembne znanstvenike in tehnike. O njihovih uspehih in doživetjih poročajo knjižice pisane za mladino in jih ji stavijo za vzgled. Študij na sovjetskih šolah ni lahka stvar. Študent nima nobenega prostega časa, če hoče v redu polagati izpite. Na moskovski univerzi je do 46 ur šole na teden. V počitnicah mora študent v tovarno ali rudnik, da dobi potrebo praktično znanje in skušnjo. Zato ni čudno, da je stopnja izobrazbe sovjetskega diplomiranca enaka stopnji ameriškega doktorja. Ozračje v sovjetskem znanstvenem laboratoriju se po sodbi Angleža le malo loči od onega v ameriškem. Sovjetske šole pa so po njegovem mnenju iz leta v leto boljše in učinkovitejše, ker je režim odločen vzgojiti veliko števi- | BESEDA IZ NARODA 4>^l^^ž»^HHr*4HHt-*H^^*l*lli****»***********'********4^i» EN 1-1633 aNk CVELBAR, lastnik naselbino bosonogim avguštin-cem. L. 1642. so dobili od dunajskega nuncija dovoljenje za zgradbo samostana, za katero je obljubil vojvoda Eggenberg; znatno vsoto. Izbrali so si stav-bišče na nekem svetu, ki je menda pripadal nemškemu viteškemu redu. Zato so nemški vitezi ugovarjali in avguštincem podrli celo križ, ki so ga bili postavili v znamenje svoje nove redovne naselbine. Diskalceati so se morali u-makniti k Jami (Grubenbrun) v Šiško, kjer jim pa kraj ni u-gajal. Zelo so se trudili, da bi prišli v šientpetersko predmestje, kjer so hoteli staro župno cerkev sv. Petra dobiti v svojo' posest. Ko se jim to ni posrečilo, so kupili ob Dunajski cesti v smeri proti sv. Krištofu neko pristavo z zemljiščem, kjer je slednjič pičenski škof Frančišek Vaccano 1. 1657. na praznik sv. Trojice postavil temeljni kamen za novi samostan in cerkev, ki je imela biti posvečena sv. Jožefu. O redovnikih poroča ljubljanski škof 1. 1667. v Rim sledeče: “Šesta redovna cerkev, posvečena sv. Jožefu, je izven mesta in pripada diskalceatom. Ti šele postajajo znani v deželi. Primanjkuje jim patrov, ki bi znali slovensko pridigovati in spovedovati. Le en del cerkve in samostana je dovršen, ker jim manjka denarja, da bi mogli nadaljevati zgradbo.” Še le 1. 1700 je bila cerkev sv. Jožefa dovršena in posvečena. Redovniki so se pozneje v Ljubljani zelo udomačili in znana imena patrov: Dizmas Zakotnik, Janez Damaščan Dev, Marko Pohlin, ki so delovali na polju slovenskega slovstva, nam pričajo: da jim tudi domačega naraščaja ni manjkalo. — Po letu 1782 je samostan služil za deželno bolnico in bil še le pred par desetletji s cerkvijo vred porušen. Buchheimu je sledil na škofijski stolici grof Jožef Rabatta iz stare goriške plemiške rodbine. Oče mu je bil Anton, cesarski poslank v Benetkah in stot-Ljublja-jnik v Gradiški. Leta 1639. je vstopil mladi Rabatta kot vitez v malteški red, bival več let na Malti in napravil z redovnimi galejami več daljših potovanj. Cesar Ferdinand III. ga je imenoval za svojega komornika in stotnika telesne straže svojega sina Ferdinanda IV. Po smrti cesarjevičev! pa je Rabatta postal vzgojitelj nadvojvoda Karola Jožefa, ki je bil že s petnajstimi leti določen za škofa pasavskega. Ko je bila 1. 1664 izpraznjena ljubljanska škofijska stolica in je prav takrat u-mrl mladi nadvojvoda, je cesar Leopold L imenoval Rabatta za ljubljanskega škofa, dasiravnd niti duhovnik ni bil. še isto leto je prejel duhovniško in škofov-j sko posvečenje, 12. septembra pa je slovesno nastopil svojo' novo službo. Prihodnje leto je obiskal župnije po svoji škofiji in 1. 1667 poročal papežu o njih stanju. Iz tega poročila posnemamo, da je štela ljubljanska škofija takrat 27 župnij in 39 vikariatov, skupaj 66 cerkva z duhovniki, podružnic je bilo 450, moških samostanov 8, ženski 1. Vseh dus je bilo 119,680. Luteranov na svoji vizitaciji ni našel, razun, grofice Khevenhiller s Koroškega, ki je bila omožena na Kranjskem. Pobožnost se je kazala z zidanjem novih cerkva in lep- JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU v Na mostu reke Jordan. Skozi Judejsko puščavo. V Jeruzalemu. Spremljevalec. Prva noč v Jeruzalemu. Pri sv. Štefanu. V Schmidt’s College. V baziliki Božjega groba. Na Kalvariji. (Nadaljevanje) Takoj po zajtrku grem v hotel ter vprašam hotelirja, če je moj sinočni spremljevaliec že bil kaj tukaj?? Ne, pravi hotelir, nič ga ni bilo še. Ne vem, kaj je z njim. No nič ne de, mu odvrnem, jaz, kier stanovanje že imam. Prosim račun, da: poravnam za prenočišče in večerjo. Ko je hotelir videl, da je z mojim stanovanjem vse v redu, mi pravi: “Saj vam jaz dam dobro sabo in hrano, če ostanete tukaj.” Seveda sem to gladko odklonil, se zahvalil za prenočišče ter plačal račun. Zdaj mj je bilo pa precej jasno to, kar mi je bilo prej zagonetno. Obnašanje Arabca, ki se je izdajal za Ame-rikanca in ni.prišel, kakor je obljubil, pa hotelirjeva ponudba: boljše sobe, ki je prej ni imel, mi je bilo vse prej kot všeč. U-vidiel sem, da sem bil sinoči precej v zmoti ter prišel do zaključka, da nisem naletel na prave ljudi in bi morda bilo vse prej kot dobro. Pa je Bog poskrbel,, da jo bilo res dobro. Resnično: najboljši voditelj človeka je Bog. Hotelir mi je potem naročal,, da naj le še kaj pridem k njemu, da se snečam s svojim bivšim spremljevalcem, ki je goto-! vo kje zadržan. Pa nisem šel;* neko popoldne, že proti vočeru! ga pa srečam blizu Damaščan- ’ skih vrat, kjer je z drugimi sebi1 enakimi čakal, da dobi kakega ■ naivneža, da se mu vsili za vodnika, kot je v Jeruzalemu in drugod v Orientu običaj. Stopil je iz gruče k meni ter ms vprašal, kod da hodim, da ne pridem k njemu? Osupnil sem, pa pravim: “Kod hodim? Saj bi Vas jaz moral vprašati, kod ste Vi hodili v nedeljo zjutraj, ko sem Vas zaman čakal.” Potem se prične nekaj izgovarjati ter me povabi, da ga o- šanjem starih. Tudi bratovščina sv. Rešnjega Telesa, sv. rožnega venca, tretji red, Marijine družbe so imele vedno več članov. Sinode so bile redno vsako leto v Ljubljani in v Gornjem gradu. (Dalje prihodnjič) ! biščem. Ne, hvala za povabilo; zdaj že imam stanovanje in sicer tistega, katerega sva oni večer iskala, pa nisem bil sprejet. Zdaj je vse v redu. Nato je pa postal precej grob, pa pravi: Vi mi imate še plačati račun. Račun? Vam? Kakšen račun pa? Hotel sem plačal za vas, mi odvrne na to vprašanje. Hotel ste plačali?? Saj ni res. Hotel sem plačal sam. Imam izka-zilo, ga zavrnem jaz. On pa na to: ja pa imate meni plačati za. postrežbo. Tudi to sem plačal, in Vam ne dolgujem nič. Ko je videl, da ne opravi nič, mi pove, da je on v inteligenčni slu-bi, tajni agent ter mi namigne, da mi lahko napravi sitnosti Zdaj sem šelje prav jasno videl, da sem imel opravka s pravim, prevarantom, pa sem jo tudi jaz serviral: Sem Amerikanec, me nimate za kaj: :pošteno sem prišel in pošteno bom odšel. Ker mi je tisto dopoldne pre-ostajalo še nekaj časa, se odločim, da obiščem baziliko Božjega groba. Kar je bazilika sv. Petra za Rim, to je bazilika Božjega groba za Jeruzalem; zato sleherni, ki pride v Jeruzalem, najprej hiti tja in šele potem obišče druge kraje. Tako1 sem storil tudi jaz. Pa ozki vijugasti, deloma obokani ulici, ki vodi mimo arabskega bazarja, pridem do male ulice, zavijem na desno proti zapadu in že stojim pred staro častitljivo stavbo z dvema neenakima kupolama ter nizkim širokim zvonikom: bazilika Božjega groba. Toda kakšna! Podprta ter povezana z močnim železjem, da se ne zruši, stoji pred menoj! To je znamenito svetišče, ki o-klepa najsvetejši prostor na svetu: Kalvarijo in Gospodov grob. Kljub temu razdrapanemu in revnemu stanju pa na svoji veličini nič ne izgubi ter jo nobena še tako krasna bazilika ali katedrala — tudi bazilika sv. Petra v Rimu — po imenitnosti ne doseže: njena revna streha pokriva kraj odrešenja. To pove vse. Mimo železnega ogrodja, ki visoko nad glavnimi vrati podpira zidovje, stopim v svetišče. Pred menoj je kamen maziljenja; na levi je pod ritogočno'kupolo kapela Božjega groba, na, desni pa vhod na Kalvarijo. Kam naj prvo? Pri Božjem grobu je bila ravno služba, če se ne motim armenska, pa je bilo vse natrpano ljudi. Vojaštvo in policija sta pazila na red, da ne bi prišlo do kakih spopadov in pa da bi ljudje bolj v redu šli ven, kajti tudi znotraj je bilo; vse podprto in povezano. Ker se nisem hotel drenjati in zijala prodajati, kakšni so tisti o-bredi, se odločim, da grem na Kalvarijo. Saj tja se koncem koncev tudi najbolj spodobi iti. (Dalje prihodnjič) The Cleveland Electric Illuminating Co. Predsednik Elmer L. Lindseth je naznanil, da so podjetja, ki so povezana v Dow Chemical-Detroit Edison načrtu za pridobivanje električne struje iz atomsjke energije, sklenila iz svojih privatni sredstev dati na razpolago dva in pol milijona dolarjev za raziskavanje in razvoj za ta namen potrebnih naprav. The Ruminating Company bo z ozirom na svoj delež prispevala okoli $100,000. Udeležene družbe so nedavno podpisale s Komisijo za atomsko energijo poseben dogovor, ki jim daje pravico zadevnih razisika-vanj. Komisija bo dala privatnim družbam na razpolago svoje laboratorije in naprave proti primerni odškodnini. Po poročilu predsednika so sedanja raziskav an j a dosti obetajoča in je verjetno, da bodo mogli v doglednem času pridobo-vati elektriko iz atomske energije po ne previsoki ceni. Vsaka izmed udeleženih družb je poslala v glavni stan raziska-vanj v Detroitu strokovno osob-je. Glavni napor je usmerjen v .zgraditev atomskega reaktorja, ki bi dajal elektriko po približno isti ceni ali ceneje, kot jo dajejo navadne eektrarne. The Ceveland Illuminating Co. hoče biti pri vsakem delu, ki bi utegnilo koristiti njemu, odjemalcem in področju, na katerem deluje. Tako je pripravljena vključiti atomsko energijo v svoje delovanje, kakor hitro bi se to pokazalo koristno. tete ■ V h . '.'tete, Ali želite zrasti? Dva nemška zoologa sta iznašla nekak izvleček, ki je nenavadno pospešil in povečal rast miši, ki sta jim ga vbrizgala. Miši so postale štirikrat večje. Nadaljevala sta s poskusi, injekcije sta dajala celo bolehnim otrokom. Uspehi so bili presenetljivi. Otroci so pridobili na teži, lepše so se razvijali, pa tudi razum se jim je zbistril. Navzlic naglemu irazvoju so se popolnoma spremenili. Novemu preparatu so dali ime “Vx”, recepta pa zoologa še nista objavila. ■ Ženke dobijo delo Kuharica Išče se kuharica za v restavracijo. Delavni čas od 8. ure zj. do 1 pop. Naslov se izve v uradu Ameriške Domovine. -(78) MALI OGLASI Stanovanje iščeta Zakonca iščeta 2- ali 3-soib-no stanovanje s kopalnico in j garažo v okolici1 Sv. Vida. V poštev pridejo samo stanovanja v pritličju. Kličite po peti pop. EN 1-7890. —(80) V ZAHVALO — Farmar Lorgi Mollo končuje kip osvoboditelja Venezuele Simona Bolivarja. Mollo je prišel pred nekaj leti iz Gazele v Italiji brez vsakega denarja, danes pa ima 115 okrov obsegajočo farmo, hišo, živino in traktor. On je eden izmed številnih naseljencev, ki so pomagali graditi mesto Turen v nekdanji džungli. Trailer naprodaj 1953 Trailer “Travelite” naprodaj. 3 sobe vse opremljene, prš,na kopel in stranišče, 241/2 čev. dolg. $1750. Kirtland Mobile Home Park, Route 306, med Route 6 in 84. Za telefonsko številko vprašajte v našem uradu. —(79) Hiše naprodaj Na E. 61 St. in St. Clair Ave. je naprodaj 2-stanovanjska hiša. (4 in 3), polno podkletena, s plinskim gretjem in beneškimi zastori za $7500. Na E. 78 St., blizu Donald Ave., 5-sobna hiša, vsi prostori v pritličju, plinsko gretje, delno podkleteno, velik lot. $8900. Oshen Realty Kličite SW 5-6256 (79) Trgovina naprodaj Beverage store z C-2 licenco, dobroidoča trgovina, ue mora prodati radi bolezni, zaloga, oprema, hladilnica, delivery truck. V collinwoodski slovenski naselbini. Nizka najemnina. Cena $1500. Broker SU-1-4121. (19,21,23 apr.) ! 'te Naznanilo in Zahvala Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega preljublje-nega soproga, očeta in starega očeta John Novak ki je po mučni in dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo dne 19. marca 1954. Pokojni je bil rojen tretjega aprila, leta 1883 v Vasi Plešivca, fara Šmihel, pri Žužemberku, na Dolenjskem. V to deželo je prišel pred 55. leti. Pogreb blago-pokojnika se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida dne 24. marca 1954, kjer je bila zanj darovana pogrebna sv. maša. Iz cerkve smo spremili rajnega na Kalvarija pokopališče, in tam smo položili truplo s krsto k večnemu počitku v družinsko grobnico, poleg prerano umrlega sina Johnny-a, kjer oba čakata angelske trombe glas — k vstajenju. V dolžnost si štejemo, da se tem potom toplo zahvalimo Rev. J. Varga za podelitev svetih zakramentov za umirajoče pokojnemu. Našo prisrčno zahvalo tudi Rev. V. N. Tomcu za večkratni obisk v bolezni, in podelitev sv. zakramentov, za molitve v pogrebnem zavodu; za opravljeno pogrebno sveto mašo, in spremstvo na pokopališče, in tam opravljene molitve za rajnega. Nadalje se prisrčno zahvalimo vsem številnim darovalcem cvetlic, s katerimi ste tako bogato okrasili rajnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Našo prisrčno zahvalo prejmite vsi, ki ste darovali za sv. maše, katere se bodo brale za večni mir in pokoj duše rajnega. Prav lepa hvala vsem, ki ste prišli rajnega kropit, in vsem, ki ste se udeležili pogrebne svete maše, in vsem onim, ki ste rajnega spremili do groba. Prav iskreno hvalo vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago na dan pogreba. Naša iskrena zahvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob tej za nas tako težki uri. Našo najlepšo zahvalo Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnemu zavodu za tako lepo in vzorno vodstvo pogreba, in za vsestransko nam pomoč v tej za nas tako žalostni uri. Ti pa, preljubljeni soprog, oče in stari oče, počivaj v miru božjem in prosi Boga za nas, dokler se vsi skupaj ne združimo tam, kjer ni gorja in ne solza. Saj križ nam sveti govori, Da vidimo se nad zvezdami! Lahna naj Ti bo gruda nove domovine, katero si iskreno ljubil. , Žalujoči ostali: MARY, soproga EDWARD, JOSEPH, FRANK, sinovi MARY por. VESEL, VERA por. GRACE, hčere ZETJE, SNAHE in VNU,KI Pokojni zapušča tukaj tudi brata FRANKA in sestro JOSEPHINE SMREKAR V stari domovini pa sestro ANNO NOVAK, ter več drugih sorodnikov tukaj in v domovini Cleveland, Ohio, 21. aprila 1954. m Pohištvo naprodaj Proda se po zmerni ceni vse pohištvo za 4 sobe/ kuhinjo, spalnico, obednico in sprejern-nico, v dobrem stanju. Vpraša se na 17810 Dillewood Rd. med E. 177 in Nottingham. — (79) Hiša naprodaj Hiša z 6I/2 akri zemlje je aaprodaj pri Geneva, O., po ugodni ceni. Zglasite se v Good Luck Cafe 'na 4017 St. Clair Ave. (78) Na prodaj na Goller Ave., blizu East 200. ceste, 4 in pol sobni bungalow, star samo 8 mesecev, plinska kurjava, bakrena napeljava cevi, na 2. nadstropju prostor za razširitev. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (80) Sobo oddajo Lepo sobo oddajo enemu ali dvema fantoma v bližini E. 185 St. Po dogovoru tudi hrana. Na razpolago ena garaža. Kličite IV 1-8870. (80; Išče stanovanje Ženska išče 3 ali 4 neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Naslov se pusti v našem uredništvu. —(81) Hiša naprodaj E. 109 blizu St. Clair, hiša 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po 5. uri. (85) KADAR NAMERAVATE KUPITI ALI PRODATI HIŠO, TRGOVINO pokličite za zanesljivo in točno postrežbo: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 Emil Ludwig i NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE Ko pa bi lahko prišlo do bitke, gre na drugi breg reke, ker noče “navadne bitke,” po kateri bi se Rusi lahko umaknili. Da, zdaj ko sta združena, se pričenjata ruska poveljnika smotrno umikati; preutrujena vojska •se naskok za naskokom odbija od mestnega obzidja. Najstarej-iši se spominjajo na Akon; to je bilo pred trinajstimi leti. Ali Smolensk končno pade, toda goreč, zmagovalec dobi v roke kup razvalin. Ali se pričenja cesarju svitati o moralni moči tega ljudstva? Ali vidi, kako postaja vsak dan bolj fanatično, kako rajši sežiga stare svetinje, kakor da bi jih prepuščalo sovražniku?? Vojska, ki trpi pomanjkanje, ne sme upati na dober plen. Cesar je v strahotnem položaju: kralj Lear na goljavi. Kos za kosom odpada oblast od njegovega telesa, vsaka kretnja se razblini v zraku, od daleč pa prihaja krohot razumnega sveta in se izgublja v puščavi. Temuj je treba napraviti konec. Drugi sel odide do carja. Pisati mu ne more, kajti na ono pismo iz Vilne ni prejel odgovora. Zopet privedejo predenj ujetega generala, s katerim s ;dolgo pomenkuje, dokler mu nazadnje nenadoma reče: “Ali smete pisati carju? Ne? Če ne, lahko vsaj pišete svojemu bratu v glavnem stanu, kar vam bom dejal. Storili mi boste uslugo, če mu boste javili, da ste me videli in da sem vam jaz naročil, da mu pišite. Storil bi mi resnično uslugo, če bi hotel sam ali po velikem knezu obvestiti carja, da je moja naj večja želja, skleniti mir . . . Zakaj pa se prav za prav vojskujeva Da, če bi bili vi Angleži! Rusi mi niso storili nič žalega. Vi hočete ceno kupovati kavo in sladkor. Dobro. To je lahko u-rediti. Ali pa morebiti mislite, da me boste premagali?? Tedaj naj vojni svet preišče položaj in če veruje v rusko zmago, naj določi bojno polje . . . Sicer bom moral zavzeti Moskvo in je morebiti navzlic vsej previdnosti ne bom mogel obvarovati pred razdejanjem. Prestolnica, ki jo zasede sovražnik,'je kakor ženska brez časti . . . Kaj menite, ali bi mogel kdo carju u-govarjati, če bi hotiel skleniti mir?” Ne kot mlad general in komaj če je morda kot poročnik kedaj koga prosil; prositi mu je nemogoče, on zna samo ukazovati. Dopisoval je kraljem v obliki povelj in besedo prošnjo je zadnjih deset let izgovoril samo dvakrat: ko je prosil papeža za maziljenje in cesarja Franca za njegovo hčer. In danes, kakšen ton! Kaj si mora ujetnik misliti, ko mu nenadoma vrnejo meč! — Ali je to vladar sveta? si bo mislil. Ali ni prosil mene, ubogega človeka in mojega brata, naj mu storiva uslugo? Kako? Ali nima cesar nobenega drugega odposlanca? Torej sta kriva samo kava in sladkor, da tukaj gine sto tisoč-glava vojska? Ta mojster nas poziva, kakor da gre samo za blestečo šahovsko partijo—ma-matuška Rusija pa leži v solzah in bolečinah na tleh in gleda, kako pada mesto za mestom v prah in pepel in z mesti častit Ijive ruske svetinje. Pismo za generalovega brata cenzurira Berthier, ga odpošlje, dostavi, ali odgovora ne doseže nobenega. Zdaj se cesar dvigne: to je doba sunkovitih odločitev. Ko Rapp sproži vprašanje, ali naprej ali nazaj, pravi Napoleon: :“Vino je natočeno, treba ga je izpiti. Pojdem v Moskvo . . . Dovolj dolgo sem bil cesar. Zdaj postanem zopet general.” Kako gore častnikom oči, ko zopet spoznajo njegov stari glas! To je v početku septembra. Na sveti goljavi pri Borodinu se mu mora naposled Kutuzov, Barclayev naslednik, postaviti v bran. Zdaj sta armadi enaki, to je partija, ki jo je predlagal. Nihče ne spi, kajti jutri, jutri bo nazadnje le prišlo: do bitke! Nato bo zlata Moskva naša in vse pomanjkanje bo prestano. Tedaj prispe sredi noči pariški kurir. Cesar, ki sloni nad svojimi zemljevidi, veli pregledati pošto, ali ni kaj nujnega. Tajnik mu molče poda špansko brzojavko:: pri Sa-lamanki je Wellington odločilno porazil Marmonta. Cesar bere, molči, dela dalje. Na skraj nem vzhodu Evrope, kjer se kontinent izgublja v Azijo, naj čez nekaj ur porazi Ruse. Zato nima časa premišljati, kaj pomeni ta strašna angleška zmaga na skrajnem evropskem jugu. Zdani se, garde ga pozdravljajo kakor vedno: Živel cesar! Tedaj jim veli pokazati sliko svojega sina, ki jo je prinsel pariški kurir. Stari brkači stoje pred njo, vsakdo sme občudovati lepega otroka, ki je njihovega cesarja rodni sin, ali nihče ne izve, da je bila Francija v Španiji poražena. Ko pa pri-neso sliko nazaj v šotor, pravi nenadoma čisto pesniško: “Skrijte jo kam. Premlad je, da bi smel videti bojno polje.” V divjem boju zavzemajo ta dan Francozi oporišča, jih izgubljajo in zopet zavzemajo:., Garde kličejo: tu ob Moskvi bi rade zopet odločile, kakor so že tolikokrat. Generali pršijo povelja, zaupniki mu prigovarjajo: cesar pa ga ne da. Ta dan prvič ne zapusti svojega mesta. V vročici in naduhi, sedi pokašljujoč z oteklimi nogami -na konju in se ne more prisiliti, da bi se odločil in da bi poslal v boj še garde, od katerih je očividno zmaga odvisna: “In če pride jutri do nove bitke? S čim naj jo bijem?” Ponoči se Rusi umaknejo, prihodnji dan naštejejo na bojišču 70.000 mrtvih in napol mrtvih ljudi: več nego doslej v kateri koli bitki. Cesar pravi: “Sreča je vlačuga. To sem večkrat trdil, zdaj pričenjam to resnico čutiti.” Ali pot proti Moskvi je prosta 500.000 mož se je bilo dvig-* nilo, da bi vkorakali vanjo. Danes jih gre za njim samo še 100. 000. In ko ugleda z nekega gri- BELOKRANJSKI KLUB vabi na spomladansko domačo zabavo V SOBOTO 24. APRILA — začetek ob 8. uri V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v dvoranah št. 1 in 2 JOHN GRABNER GODBA ča v večerni zarji mesto tisočerih in na naj višjem griču kosi Vzhoda — Kremi, se zagleda predse bolj utrujen nego razburjen in reče tiho: “Moskva! Bil je zadnji čas.” V Kje so mestni ključi? Kje se mudi magistrat, da mu jih ne prinese? Polovico popoldneva koraka armada mimo njega, on čaka na mestne ključe. Na Dunaju in v Milanu, v Madridu in v Berlinu je jezdil kot zmagovalec skozi mestna vrata. Ali ti Tatarji ne poznajo plemenitega rimskega običaja? Nič se ne zgane. V daljavi rožlja Kutuzovljeva le napol poražena armada iz obzidja, v bližini grmi vanje njegova, zadnje in prednje straže se skoraj dotikajo. Nem vstop, mesto je skoraj prazno. Ali hiš je tu dosti, si misli utrujena armada, tu bomo dobili dobro prenočišče in tudi kaj za pod zob. Počasi jezdi cesar s svojim štabom v neznansko tišino. Kremi je bil smoter njegovega pohoda, zdaj je tu. Z nemim strmenjem otipavajo pogledi te tuje zidove, vse je odprto, ali nikjer žive duše, ki bi jim kazala pot. Dremotno zapuščene stoje zlate in rdeče sobe. In ko stopijo v neko veliko dvorano, kjer grenadirji s puškinimi kopiti zbijejo deske z oken, spozna cesar po baldahinu staro carsko prestolno dvorano. Ali prestol je zagrnjen. V tem trenutku mu do izpolnitve ne manjka drugega nego mir. In temu miru, Nič drugega nego zmaga. Kdo ga je osleparil zanjo,? Nihče drugi nego ta velika tuja zemlja, stepa, kakor pred 13. leti pu- ščava. Zakaj ni osvobodil lit-j “Delajmo tedaj, da se razve- si dokazuje, da tam ni mogel vanskih tlačanov in si iz njih drimo,” pravi Caulancourtu, ostati in da je v šestih tednih ustvaril čet in stezosledcev, kakor je tedaj nameraval storiti z osvobojenimi Arabci?? Kaj, če bi to storil sedaj, če bi pozval okrožne kmete v brez-Ijudno mesto, da bi se pogodil z njimi, še vedno smo gospodarji, še vedno nam nudi ta zagonetna dežela marsikaj, kar si želimo! Noč je, ali spanec noče priti. * New from PHiLCO Come in Now OPENS RIGHT 2-Way Door—Patent Applied For . You A4usf See it to Believe! GLEJTE VSAK PONEDELJEK ZVEČER OD 7 do 7:30 TV PREDSTAVO IN IZBERITE NAJBOLJŠE PLESALCE, KI TAKRAT NASTOPAJO! P E R M E ’ S 720 EAST 152 STREET I UL-1-2525 Odprto vsak dan od 9 do 9 — razen v soboto od 9 do 6 V sredo zaprto cel dan THE MAY C0;i BA1EMENT MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE RAZPRODAJA KONCEM MESECA SAMO V ČETRTEK Reg. $1 ženske dokolenke 2 para n Mrežasti nylon, micro-film. Najnovejše barve. Tretje vrste. Mere 8V2 do lOVz- Regularno 1.59 Ženske spalne srajce n Rayon-triko. Zanke se ne izpuste. Čipkasti nylon obrobki. Mere: majhne, srednje in velike. Čistilna razprodaja Ženskih oblek ^3 Barvaste rayon pisane obleke. Na zalogi samo 110. Mere niso zaporedne. Odličen kup. Regularno 4.45 Dekliške sandalele $ 2 “Suede” sandalete z jer- Ls menčkom ali brez. Mere 4 do 8. AA do B širine v :: skupini. Regularno 3.98 Deške hlače 53 Krojene pri Ali American, trpežna izdelava. Čedne mešane tkanine. Mere O do 12. Reg. 2.99 - $5 Moške copate $ 2 Samo 200 parov, vključno Operas, Romeos, Everette. Vse željene barve. Mere 6 do 9. razgrne zemljevid Poljske in lahko v Petersburgu. Volile za g DEMOKRATA §§ JOHN M. 1 C0YNE | za S COUNTY AUDITOR | Primarne volitve S v torek 4. maja 1954 =2 IMM KUINDIENST 1853 Buick 4-vrata Super Riviera. Ebenovina-sto črn. Ta avto ima radio in grelec, Dynaflow, bele gume in barvno steklo. Nima niti ene ^2285 1953 Pontiac Chieftain DeLuxe 8. V dveh tonih zelene barve, opremljen z vsemi Pontiac pritiklinami Radio, grelec, Hydramatic, barvno ste- © i QQC kol, bele gume in drugo...P ■ 1953 Buick 2-vrati. Svetlo moder, radio, grelec, Dynaflow in barvno steklo. Mislimo, da je ta avto naj-urnejši v mestu IjlfcWww 1953 Oldsmobile 4-vrata Super “88”. Radio, grelec, Hydromatic in močna zavora so le del opreme te zelene lepote. Oddali ga bomo hitro Q99QI« za nizko ceno VfcfcJlw 1953 Chevrolet 4-vrata. Belaire lepota. V dveh zelenih barvah, popolno' opremljen, radio, grelec in Power- Q 1 CQR glide prestave N* * 1952 Mercury Monterey Hard Top. Olivno zelena izdelava, mercomatic, radio in grelec. Ta avto kaže preoprezno skrb njegovega prejšnjega S 1 595 skrbnega lastnika ▼ ■ 1953 Ford Victoria Custom Hardtop V-8. Je posebno opremljen, radio, grelec, overdrive in drugo. Barva je dimasto siva z Glacier mo- © 1 QQR dro streho 1? I 1953 Ford Custom convertible. Hawthorne zelena barva, radio, grelec. Overdrive za varčevanje gasolina. Ta lep avto nima niti ene C J QAC najmanjše poškodbe 9j> I Velikonočna voščila vsem mojim dragim Slovencem. Ker čitam in pišem slovensko, bom zelo vesel, če Vam bom lahko pri izbiri dobrega avtomobila v pomoč. V kegljanje: sem poznaan kot Larry Klein. JALOVEC 2223 SUPERIOR MA. 1-0353 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 PERUTNINA © <§ (§) 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS © ® V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © © zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. © | ANDY HOČEVAR in SINOVI | ®) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 © PRIJAZNO VREME — Ljubka slika nam kaže Mrs. Robert Fry, njenega sinka in njegovo raco na poti v trgovino. Prijazno vreme je zvabilo vse tri na pot v Dayton, Ohio.