Ročni zemljevid. L j u b 1 j a n s k e g a o k r o ž-j a: I. K a m- niške planine.. Oorenjska ravnina, Ljubljansko p o 1 j e. Merilo 1 : 15 0.000. Ker nfsmo priobčili o tem zemljevidu daslej še nobene oibširne, stvarac in strokovne ocene. bi bila škoda, ako bi ne objavili one. ki jo je spisal naš priznani geograi prof. Anton M e 1 i k. On piše v oceni za aprdbacijo: Čestitati je avtorju. da ie tako dobro uspel z navedenim zemljevidom. Predvsem ie pohvalno naglasiti, da daje karta izredno plastično sliko pokrajine; to velia o velegorskem alpskem svetu. kjer so kakor v reliefti pregledne ne le glavne doline, marveč tudi stranske grape in dolinice. grebeni ter obronki. kakor o hribovju in gričevju okrog Kamniških Alp ležega predela. Zemljevid ima obilo imen za hribe in gore, prav tako obilo krajev oziroma krajevnih imen, kar ga vsposablja o^sobito tudi z a 1 o k a 1 n o p o r a b o. \r tem pogledu je gotovo ipohvalno. da ima tudi imena oziroma znake za gradove. razvaline. tvornice ter razna druga gospodarska podjetja. Zemljevid je tedaj kakor nalašč. da služi za pouk v lo- kalni geograf i j i. pa tudi na izletih itd. Nomenklatura je skrbno sestavljena, opaziti je le malo pogrešk, kakor n. pr. Šinkovi turen, namesto Šinkov turen. Kljub obilici imen zemljevid vendar ni prenatrpan z njimi; vidi se. da zna avtor že jako ekonomsko razipolagati s prostorom. Zemljevid obsega ves kompleks Kamniškiii planin in prav tako vso geografsko enoto ravnin med Kranjein, ŠkofJo Loko in Kamnikom ter Ljubljano in Zalogom. kar mu daje značaj neke enotnosti in zaokroženosti. Z imeni za ravnine je pač križ; naziv Oorenjska ravnina. ki stoji v naslovu karte, ni točen, ker se kot geografska označba ni upeljal in se tudi ne rabi v ljudski govorici. Lokalne oznaobe kakor Mengeško polje so težko porabne za označbo ravnine v geografskem smislu. V geografski literaturi so se udomačili nazivi Kraniska, Kamniška ravan ter Ljubljansko ipolje, po najimenitnejših krajih. Da «e avtor ni odločil zanje — razen za Ljulbljansko polje — more biti v precejšnji meri upravičeno. ker se ta imena v ljudski govorici ne rabijo in ker ležijo kraji. po katerih naj se imenujejo. periferno. Vendar se je v tetii pogledu odločiti za etiotiio imenovanje. Zemljevid ima točno očrtano nov.o državno mejo in prav tako tudi mejo med Ljubljansko in Mariborsko oblastjo. kar je še posebei pohvaliti. Pohvalno Je tudi. da ofosega zeinljevid tudi še obmejen pas Avstrije, tako da ie prikladen za šolske izlete na obmejne vrliove. s katerih ima učenec razgled na avstrijsko sloveiisko ozemlje. Zemljevid Slavoja Dimnika je tedaj v v^seh ozirili zelo dobro in skrbno sestavljen in ga raoreino vsakomur priporočiti. Tovariši in tovaiišice zlasti onih šol, ki so zaznamovane na zemljevidu. sezite po njem in uvedite ga brezpogojno pri zemljepisnem pouku! Z niim si lajšate pouk ter dbenem koristite Učitelj&kemu konviktu, ki ga ie založil.