GLAS N ARODA
TELEFON: 4687 OOETLANDT.
Entered m Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of
Ust slovenskih delavcev v Ameriki

TELEFON: 187« COETLANDT,
NO. 1&0. — STEV. 150.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1918. — ČETRTEK. 27. J UNIJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
ITAUANSKA ZMAGA
ITAIhJANI so osvojili skoraj vse orožje, in
vojni materual, katerega so jim bili odvzeli avstrijci. — zavezniški zrakoplov ci v akciji. — iz rima poročajo, da je izgubil sovražnik do 200.000 mož. — na zapad-nem bregu reke piave je bilo stotisoč
avstrijcev.
VEŽBANJE AMER. ŽEN IN DEKLET ZA AMBULANTNO SLUŽBO.
——ooo-
True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. ou June -7.
1H18, a> r«i|utr«Nl by the Act of October 6. 1017.
Poročilo Associated Press:
Zadnji* oficijelno poročilo iz avstrijskega glavnega stana pravi, da so bili vsi poskusi It al j ao v, da bi zavzeli ozemlje, katerega so izgubili 15. junija, krvavo odbiti. — To je v nasprotju s lakti, katere so sporočili z italjanske fronte dopisnikom Associated Press, ter poročilom posebnih zastopnikom, ki so sledili operacijam, odkar so se začele. —	i
Vsa poročila z italjanske fronte, ki so opisovala zadnje operacije, se strinjajo v tem, da je italjansko orožje izvojevalo veliko zmago ter da so se nahajali AVstrijci v paničnem begu na vzhodni breg reke Piave.
Nadalje avstrijsko oficijelno poročilo ne omenja italjanskih napadov med Brento in Piavo, kjer so Italja-ni prizadeli sovražnikovi sili velike izgube ter vjeli več sto Avstrijcev.
Glavni stan italjanske armade, 25. junija. — (Poročilo Ass. Press.) — Pod ognjem italjanskih strajnih pušk in artilerije, katero so hitro spravili na mesto, se je avstrijsko umikanje preko Piave kmalo izpremenilo v nereden beg..
Dognalo se je. da so Avstrijci izgubili več kot 200.-000 mož.
Strašen pogled je bil na umikajoče se Avstrijce pod točo italjanskih krogel in izstrelkov. Planili so v reko ter grabili za kose lesa in za vse, o čemur so mislili, da jim bo pomagalo.
Nekateri so .se privezal na mu doživeli Avstrijci. Pri MoineJlo le in konje, toda tudi to jim ni je bilo naprmier vjetih šestnajst nič pomagalo. Ko so nainrtfr do-( vojakov, kateri so pripadali lite speli na <lru$fo stran. jih nam- manj kot sedmim različnim poire«* sprejel talijan->ki ogenj, ki je(ko«i». Jetniki poroi-apo. kako silne
izgube je povzročila Avstrijcem
Nemiri v
Ukrajini
— i
Proslava j j
bil že več diii natančno nainerjeu na vzhodni l>rc£.
Pri Montcllo je tlfvjala .strahovita bitka. Popadale no cele skupi-ur avstrijskih vet. Pri prekorače-uju Nervese Ma bila oba 1m;?ova pokrila z mrtvimi in umirajoč-'ini dočim je uu stutine tropelj odne-
sla reka proti morju. Xa nekem mestu j«' dopisnik korakal pol miljo ter naštel tristo trupel. Od nekemu pnlka krilnih Čel, ki je štei v začetku '2000 vojakov, je ostalo v pomieljtk zjutraj samo £>8 mož pil t*e to so Itnl.jani vjeli.
En sam dogodek dokazuje, kako in zakaj te je začelo umikanje.
V >oboto je avstrijsko poveljstvo poslalo HI. strelno brigado sestavljeno i7 polkov št. 31 in s poveljetu, naj razširi avstrijsko pozicijo pri Lompoln ter naj tc stor: ua vsak način.
Brigada hotela izpolnPii to povelje, in Avstrijci so se borili kot divjaki. Toda italjan>ki na val je bil tako strašen, da niso mogli doseči svojega cilja. Medtem so bile avstrijske divizije v tem okraju že obkoljene.
I*o šestih napadih, ki so se vršili v soboto ponoči in v nedcl> zjutraj, je ostalo v pondeljck ob eni uri popoldne od te brigade samo devetdeset mož. V s', drugi so bili mrtvi, ranjeni oziroma vjeti. Poveljujoči častnik se je zatem s temi devetdesetimi vdal.
Včeraj je twla obletnica bitke pri Solferhiu, v kateri so italjanske iii francoske armade premagale Avstrijce pred 59. let L — To zmago je italjanska armada v sedanjem boju ttijajno proslavila.
Ko so začeli Avstrijci bežati Vsi sloveski pevci iz Greater so pmtili za seboj veliko vojnega; New Yorka, kaSeri se nameravajo
'•aljanska artilerija, bombe in strojne puške. O trinajsti strelni diviziji poročajo, da je izgubila povprečno petdeset mož vjnlke kouipanije.
Rimski vojni urad poroča dane*. da sh> Italjajii zopet zavzeli vso svojo artilerijo, manjše orožje n vojni materijal. katerega so bili izgubil: v prvem spopadu t sov rožnikom.
Trajalo bu prevej časa — pravi poročilu — prodno bo mogoče napraviti natančen seznani o silnem plenu, katerega so dobili Italjaiii italjansko poročilo ničesar ne o-men,iu «» napredovanju prednjih !taljan~k*.h kolon vzhodno od Piave ter o bojih na gorski fronti kjer >o Italjnni uvedli novo ofen> živo kot je bilo sporočeno včeraj Avstrijsko oficiclno poročilo naznanja. da se je italjanski naval v gorah izjalovil te na nek čuden način ugotavlja, da general Diaz s svojo protiofenzivo ob reki Piavi ni odvzel Avstrijcem vsega ozem-
Ua.
Zavezniški zrakopiovci neprestano obstreljujejo s smrtnim u-činkom umikajoče se Avstrijce ter njihove komunikacijske čtre.
Poroča se o uničenju municij-skih skladišč ter o obstrelje\*anju zeiezn tfkih postaj.
POZIV!
-
True trauslatiou filed with the post master at New York, N. Y. uu June 117. 1918, as required by the Act of October G, 1917.
materijal«. Avstrijski vojaki se metali od sebe puške, ter puščali za seboj strojne prake. ki so imele namen kriti njihovo umikanje.
vdeležiti in peti 4. julija na javnosti v Wasliingtonu, D. C., so vljudno naprošeni. da se zadnje tozadevne vaje v petek 28. t. m. v
IJogalo se je, da je bilo na za- Foreat Palace, 811 Forest Ave.,
padnem hrejru reke Piave. ko sc je .začelo umikanje. 100.000 Avstrijcev. To veliko »levilo pa ni moglo ničesar opraviti proti italijanskemu prftisku ter proti neprestanim protinapadom.
Italijansko oficijelno poročilo ki je bilo izdano zadnji teden, na-♦ zuouja o siluib ia^tibah, ki so jih
Ridgewood, L. I. (pevska dvorana "Slavca") gotovo vdeleše, ker drugače ne morejo sodelovati —
Pri tej vaji rešiti nam je različne druge važne zadeve. Povabljen je vsak zaveden slovenski pevec brez izjeme.
Tajnik.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on June 27, 1918, as required by the Act of October 6. 3917.
Priprave za prvi javni natftop Jugoslovanov v New Yoru in sicer skupon kot en narod, so v polnem tiru. Vsi odbori in pododbori krepko delujejo. V soboto večei je bil dobro obiskan sestanek, katerega so sklicali nazstopniki ISloi venske Narodne Zveze, Hrvatskega JSaveza in Srbske Narodne Obrane. Skoraj vsa Jugoslovanska društva so bila zastopana: Sklenilo se je, da bodo vsa društva še ta teden sklicala svoje posebne izvanredne seje, kjer se bo določilo natančneje o celem programu parade. V torek večer, 25 junija je imel pa samo glavni odbor svojo sejo, kjer se je sklenilo, 1. da bomo imeli vsi Jugoslovani samo en l'!oar. to je voz s živo 'iko. Vprizorila se bode ideja : Jugoslovani, Srbi. Hrvatje in Slovenci so ohranili svetu prosvc-to i:i krščanstvo s svojo la>>tno kr. vjo. Krasua djevojka v cspr-xl.'n bo predstavljala Prnsvcto. Na drugem koncu vodil bode divji Paša vsoje Turke proti tej djevoj-ki. In morda hi se mu posrečilo priti do nje, toda na sredini tega Floata stoje tri junaške djevoj-ke: Srbija. Hrvatska in Slovenija v krepkem objemu z mečem v roki iu nastavljajo svoja prsa v o-brambo Prosvete. Upamo, da nam bo mestni odbor potrdil to misel.
Sklenilo se je dalje, da bomo imeli vsi samo eno godbo, ker bo še to težko dobiti radi prekratkega časa.
Pred jugoslovanskim oddelkom se bo nesel en čevelj širok tras črez celo vrsto z napisom • "JUGOSLAVS". Napis bo na o beh Straneh.
Poseben voz se preskrbi, na katerem bodo Slovenske Tambura-šice v narodnih nošah igrale uc tamburico.
Poseben oddelek deklet in žen.i pre v narodnih nošah in peča h. V ta namen so Slovenke že naročile tri ducate 4'havb". Katero dekle ali žena bi hotela iti v paradi, pt nima havbe. naj se priglasi in do bila jo bode.
Poseben oddelek malih dekli« bo šel v obleki postrcžnicc ltdeče ga. križa.
V soboto zvečer ob osmi uri b< pa aopet koucena seja vseh odbo rov srbskega, slovenskega in hrvatskega in zastopnikov vseh dru Štev, ki se bodo udeležile parade Tam se bo odločil red, izbral ?»t bo maršal, način korakanja in dru ge vclevažnc zadeve. Zato bi bile jako želeti, da bi se vsa društv*. gotovo udeležila tc seje po svojih zastopnikih.
Glede Jugoslovanske Matice. k: se je ločila in na svojo roko pripravlja m organiz'ra svojo dru štva. se je sklenilo, da se pozab' v tem trenotku na vse drugo in s« ima pred očmi samo veliko misel katero ima ta parada za podlage in se zato rada pridruži v skupni nastop. „ , ________
Navzlic mnogim eksekucijam se nemiri v Ukrajini naglo širijo. — Nemške živilske zaloge sistematično uničiti ejo. — V Kijevu jc požar uničil pet kvadratnih milj. — V Odesi je bil razstreijen arzen al. Monitorji bombardirajo mesto- — Kontrola nemških častnikov ved no pojemlje.
Zapadna fronta
Amerikanci so zajeli mnogo topov in 264 ujetnikov. — Vrgli so Nemce iz utrjenih postojank.
Dr. Kuehlmann o vojnih ciljih
-ooo-
NEMŠKI ZUNANJI MINISTER JE POJASNIL V BAJHSTAOU KAKŠNO STALIŠČE ZAVZEMA NEMČIJA IN KAKŠNE PO. TREBE IMA. — KOT PONAVADI, JE DOLŽIL ZAVEZNIKE, DA NOČEJO POJASNITI SVOJIH CILJEV. — CESARJU NI BAJE NIKDAR NITI V GLAVO PADLO, DA BI HOTEL ZAD0-BITI NADVLADO V EVROPI. — PIŠE CIRIL BROWIt
-ooo-
True translation filed with the post must or at New York. N. Y. ou June -7, 1918, as required by the Act of October ti, 1917.
True translation filed ^ltb the post master at New York. N. Y. on June -7, 1918. as required by the Act of October 6, 1917.
Moskva. -?ti. junija. Revolucij o-uarno gibanje v Ukrajini se vedno širi navzlic aretacijami, kazenskim ekspedicijant in splošnemu obe&unju. Vkiei sem nemško fotografijo z vrsto *21) visJfie s trupli amrijskih intemacijonalistov, ki so bili usmrčeni v Ekaterino-iilavu.
Velik po/.ar v Kijevu jc uničil pet kvadratnih milj mesta. V Kremejičugu so bpa ražstreljena municijska skladišča- Po mnogih mestih se vprizarjajo stavke na stavke. V Odesi je bil arzenal ra^-streljen. Organizirane puerilla tolpe sLstematično uničujejo nemške oddelke, ki zaplenjnjejo vse hrano.
R«volucijoiLarci so dobili monitorje m so poistaA-ili iui plo«čnatih barkah na cementnih podlagah topove. Brodovje takih čolnov pod poveljstvom nekega mornai'ja je bombardiralo Taganrog. , ** •
To je tragična ironija, da bi bila v tem trenutku sovjetova Rusija, ki je bila vedno .sil jena v prelom z Nemčijo, oslabljena z izbruhom pi-otirevolucije v zapadni Sibiriji, kjer je oborožena češkoslovaška sila, ki se je polastila že-leznic v Uralu, -^ko pomislimo, da je konečni oil j boljše viko v svetovna socijalna revolucija, je jasno, da so vse buržuazne vlade ajje-
Amsterdam, Nizozemsko. 25. junija. — V rajhstajru se jc začela danes druga seja glede zunanjega urada Ln proračuna državnega kanclerja. Y debati je zunanji minister Richard von Kuehlmann povedal nadaljne pogoje, pod katerimi bi se dalo skleniti mir.
"Izjave naših sovražnikov, posebno pa angleških državnikov niti sedaj ne dopuščajo enejra mi-rovnejra žarka, ki bi vrgel luč n:» temo sedanje vojne.
Jaz ne vrjamem. da bi kak -govoren m^-I v Nemčiji, niti kaj-zer, niti člani cesarske vlade za hip vrjeli, da bi z začetkom sedanje vojne zadobi'i nadvlado v Evropi, ideja svetovne nadvlade v Evropi je utop'ja kot je to do kazal Napoleon. Narod, ki bi ka> takega poskušal, kot se je to zgodilo v Franciji, bi se izčrpal do smrti; v brezkoristneiu boju bil bi do najvišje mere oslabljen ter o-virau v svojeiu razmerju. Pri tem bi se lahko navedlo Moltkejevc frazo: — Gorje onemu, ki bo za-palil v Evropi požar!
Z ozirom na sedanji potek dogodkov sva jaz in državni kaneler že preje izjavila, da se v sedanjem stanju razvoja nikakor ne sme pričakovati. da bi se kdaj približal-miru potom javnih ugotovil, katere mečemo drujr drugemu z zgo-vorniške tribune. Mi tudi lahke ■sprejmemo za svoje besede, kate-re je govoril Mr. Asquith. (Mr, ^Vstjui'th je rekel, da se Velika Britanija ne bo brigala za mirovne predloge, stavljene v dvouni; nih določbah).
Mi tudi lahko podamo isto izjavo. vedoč. da je to uaše stališče Približal se bo pa trenutek, kdaj — ne morem prerokovati — kc bodo zaeeli narodi, ki se zdaj nahajajo v vojni, izmenjavati svoje nazore o miru. Eden predpogojev pa mora biti gotova množina zaupanja v medsebojno poštenost in east.
Tako dolgo, dokler bodo vsak
začetek smatrali drugi za mirovno ofenzivo, kot past ali kaj slabega in kot znamenje razdora luec združenimi, tako dolgo, dokler bodo vsak poskus sporazuma so vražniki sporazuma po raznih deželah zanikava!!, tako dolgo m bo mogoče izprevideti, kdaj se bo začelo izmenjavati ideje, ki bode vodile k miru. Naše pozicije na bojnem polju, naši obilni vojaški
viri in situacija doma. nam dovo-1 junje. da se poslužujemo takega jezika. Upamo, da bodo naši so vražniki z ozirom »ta naSe vire spoznali, da je ideja o eiutentni zmagi san. iluzija, ill da bodo v kratkem času dobili pot ter nam stavili nrrovne predloge, ki bode soglašali s situacijo in zadostil življenjskim potrebam Nemčije.
Zdi se mi potrebno jasno povedati. da bodo vsi razumeli, kaj sc pravzaprav naše zahteve.
Mi želimo za nemški narod ir njegove zaveznike svobodno, močno, neodvisno eksistenco v okviru meja, katere nam je postavila zgodovina. Mi zahtevamo preko-morske kolonije, odgovarjajoče naši moči in blagostanju. Mi za^ htevamo prostost morja, da bom< lahko razširili svojo trgovino ne vse kraje sveta.
To so v kratkem in po-vršno o-značeui pogoji, katerih uresničitev je absolutne življeuske potrebe za Nemčijo.
Glede odgovornosti za sedanje vojno je rekel zunanji minister
Jaz rečem, da se da z lahkoto trditi na podlagi izjav, da. čim globje zasledujemo vzroke vojne tem jasnejše nam postaja, da je Rusija nameravala začeti vojno i ji da je ona hrepenela po liji-drugo glavno idogo je igrala Fran eija kot podpihovalec. pa tudi politika Anglije ima precej temnih strani.
Stališče Anglije v dneh pred izbruhom vojne je imela namen o-krepiti rusko željo po vojni. Glede tega je dovolj dokazov
True trauslation filed with the post master at New York. X. Y. <>u June 27. 1918, as required by the Act of October G, 1917.
1 &
Pariz, Francija, 2t>. junija. — Kakor pravi sinočnu poročilo vojnega urada.- znaša .število ujetnikov. katere so zajeli Amerikanci v svojih operacijah v Belleau gozdu, 2ti4.
Z ameriško armado v Franciji lib. juija. — (Ass. Press.) — Sinoči so ameriške čete na fronti ob Marni zopet naskočile Nemce sektorju Belleau gozda. •
Amerikanci so vprizorili za konec o izprazneuje gozda naval, kateremu se ni bilo mogoče vstavljati. Včeraj se je razkrilo, tKa so Nemci še vedno držali ozek pas nizkega grmičevja.
Pred napadomje ameriška artilerija 13 ur bombardirala.
Amerikanci so materjalno razširili svojo črto in so zdaj dejansko v posesti vseh važnih taktičnili postojaik v sektorju Belleau gozda.
Naš*te!i so že 250 ujetnikov, vključno 7 estnikov. Plen vsebuje večje število strojnih pušk.
Ujetniki posebno hvalijo napad Amerikaneev, rekoč, da so se napadalni oddelki borili kot vragi.
Eden ujetih častnikov je rekel, da neinški poveljniki pripovedujejo, da so Nemci izkrcali v Ameriki armadJo, ki je zavzela že New York in zdaj prodira proti Philadelphiji.
Nem "i tudi pripovedujejo, da so podmorski čolni potopili od do 50 ladij v morski ožini pri Lonir Island.
Nek drugi nemški častifk, nesramen in sarkastičen, jc pripomnit:
"Zdaj smo ravno pričeli z Amerikanci. Iztrebili bomo cele divizije, kakor bi bile stotnije."
Nemški prostaki so manj ue-
ne sovražnice. Toda nekatero te sramni in se kažejo, da so veseli,
sovražnice so bolj oddaljene kot druge in se nahajajo na staliscu možu, ki mora pobiti najprej svojega najbližjega nasprotnika, p redno se spravi na druge. Nemčija pa jc najbližja sovražnica. Ako se vojna konča z nemško zmago, tedaj bodo bal j še vi ld celega naroda izgubili največ. Kakor hitro spoznajo, da so odrezani od vzhodnih zalog, je njihovo stališče brezupno in imeli bod*> dovolj povvda. da bodo škodovali Nemčiji največ s tem. da jo puste spoznati svojo nepopulamost v Ukrajini, ki je izšla iz zatiranja. Nekega dne mi je nekdo rekel: "Ako bi Nemčija poskušala pustolovstvo vfcidati veliko ftusijo. bo to njen konec, kakor jc bil tudi za Napoleona."
Nek potnik srednjega razreda, ki se je pred kratkim vrnil iz Li-vonijc. poroča, da je tamošnja nemška vlada popolnoma izbrisala spomin na nered ruskih vojakov in da je prebivalstvo v celoti bolj revolucijonamo kot jc bilo že celih 12 let.
Na neki seji baltiških zemljiških lasitnikov je nekdo pripomnil: "Ako bodo nemške čete kdaj odpoklicane, bomo morali prvi odpotovati za svojo varnost."
Vsa poročila oseb, ki so pobegnile iz ozemlja, katero so zavzele kajzerjeve armade, strinjajo v tem, da zelo degenerirana nemška disciplina.
Kontrola nemških častnikov vedno pojema.
dokumentih, ki so bili že objavljeni.
Na drugi strani (pa ni. Nemčrja niti malo mislila, da bo ta vojna dovedla do nadvlade l&vrope. Se manj pa do nadvlade sveta. Nasprotno je pa nemška politika
da so -ujet:. Eden je izjavil, da se Nemci čudijo Amerikancem. ki so tako mladi, pa .se bore kot vragi, ko enkrat prično.
Nek drugi pa je izjavil
"Vojna bo v kratkem končana, ic preveč Amerikaueev prihaja v Evropo."
Ta ujetnik je Prus, ki se je boril na ruski fretati. Priznal je, <1h to se Nemci pripravljali na napad na Amerikance v Belleau gozdu, ko so amer ske čete prijele napad.
Ta napad je bilo presenečenje. Amerikanci so prišli eno pot. nemški častniki pa so silili svoje vojake po drug- poti.
Natančnost, s katero so se Amerikanci pripravili na napad, lahko razvidi i z dejstva, da so oddali v eni uri približno 5000 strelov močnega razstreljiva.
Nemci so rekli, da so Amerikanci tako naglo streljali, da niso imeli časa misliti. - Nemške et'te so bile razbite iu tla naokoli so bila posejana z mrtvimi in ranjenimi Nemci.
NapaJ-li in zavzeli so postojanke strojnih pušk, ki so bile skrite za skalami. V eni strelni duplini je oddelek Amenikancev zajel eno strojno puško in 20 Nemcev. Napadalni oddelek je bil primeroma majhen, toda je izvedel delo tako natančno, kakor četa, ki bi bila sedemkrat tako velika.
V resnici so bili Nemci že pred nekaj dnevi pregnan iz Belleau go zda, toda včeraj se je izkazalo, da so pod zaščito teme postavili strojne puške za velikimi skalami, po udrtih potih, v jamah od strelov ter v drevju ob obronku gozda. Težko jih je bilo prijet: v teh postojankah in tekom, noči je prišlo do hudih bojev mož proti mora ko se je izvajal izčiščevalni pro, ees.
Nemci so v soboto poskušali
pred vojno kazala dobre izglede za popolno uresničitev .svojih pametnih zahtev,' namreč urediti zadeve na vzhoda in kolonijalne probleme potom mhftih pogajanj
npolniti gozd s plinom, toda ta o-kolnost ni 'rpogla vtftaviti odločnosti in junaštva Amerikancev.
(Nadaljevanje na 4. strani.) . '
|	Največji slovenski dnevnik	HI
111	< ? Zed hrenih državah >	lik
|| Velja za vse leto ... $3.50	Hi
S Za pol leta......$2.00	IS
The largest Slovenian daily	i
-s *a the United States;	|
mac* every except Sonda*"	f
sa4 Legal Hobdays.	I SO,OOO Reader*
Njegov uin je čist iu bister. On ve, znknj živi. Je |m«!ii sile. ni<>či. enertnje, živahnosti in zdravja. Ve, kaj mora delati in storil l>u. kar si je zavzel, da bo storil.
Pravi mož je us|«ef5en pri vsakem lK»djetju. v vsakem luidžaju življenja, 1 ker ima telesno in duševno silo, da )»rema;3L v<*» zapreke, ki se mu izstavljajo na iM»t.	- '
Njegove tn"-i so jHilne utruja in sijaja ; ujecova kri je cista in mučna.
ras (Hlniora vživa s slastjo, ker ve, da je dol«ro izvršil svoje dnevno delo in da je v i»olnl meri zaslužil odmor.
spi mirno in sladko, ker ve. da mu njejrovo dobro zdravje in moč zagotavlja dobro in srečno bodočnost.
Ali ste vi pravi mož?
Ako trpite vsled slabih /.iveer, all ste bolni na želodeu. ali ledicah. ako trpite na splošni slabosti, ako ne rete spati. ako vas |K>f;osro boli glava, ako nimate dobrega teka. boli vas v križu, imate mrnsle oel. brez sijaja, bledo lice. slabo in pokvorjeno kri. imi-tem niste pravi mož; neee-^a vam je treba, kar vam bo vrnilo moe in zdravje in vas more pretvoriti v celega moža. —
Ta "nekaj" je tz cist iti, prirodnili, zdravilnih trav. kakor so rustle v vrtu matere prmnle v sohicu in dežju, napravljen
JUVITO.
Jemljite to čisto, pri rod no zdravilo, ki je že tisočim iu tisočim drugim vrnilo zdravje, silo iti inof, ter bodite uverjeni, da b«xlete v vsakem i>ogledu pravi mož. boljši iu močnejši mož. kakor pa ste sedaj, močnejši na telesu, ostrejši in bistrejsi v umu. z železnimi živci, sijajnimi očmi. s čisto krvjo, ki daje življenje in zdravje v vaših žilah.
Naročite to blaženo sredstvo Se du-
Ines. —
Eno škatljo za en dolar, šest škatelj , za 5 dolarjev; zavarovano 10 centov več pošilja kamorkoli
JUVITO LABORATORY,
SOUTH HILL BRANCH 5, PITTSBURGH, PA.
Dodatek: Ako se hočete o čudežnem učinku tega čistega, prirodnega zdravila prej prepričati, predno ga naročite, nam i>oSljite svoj naslov in mi vam bomo s povratno pošto poslali popolnoma brezplačno tridnevno zdravljenje.	_
bi imel talente iskušenosti Da-Vlsa, mogel umliti zmage takoj od pričetka, kajti Davis je poznal Ijtuii ter vojaško znanost. Takrat ni bilo v Ameriki nobenega moža. ki bi imel bolj obširno in bolj |k>-poluo vojaško znanje.	%
—	Kaj pa glede nevarnosti vojaškega diktatorstva? — sem vpra šal. — Vi veste, da se je Lincoln a nazivalo diktatorjem. il asi ravno ni ničesar vedel s pričetka o vojaški znanosti.
—	Ponavljani, — je rekel general "Wilson. — da je hotel narod zmag. Ljn Pje bi se P<> takih zmagali iuorda ozirali za diktatorjem. ____
Židi za Palestino.
True translation filed with the |>ost master at New York. N. T. on .Tune ITT, 1018 as required by thp Act of October ttlf
Amsterdam, Nizozemsko, 25 junija. — "Berliner Tageblatt pravi, da bo šlo 14 delegatov, ki bodo predstavljali židovsko zvezo. v Carigrad, da razpravljajo s turško vlado o naseljevanju Židov v Palestini.
Revolucija na Krimu.
True translation filed with the master at New York. N. Y. on June 27. 1M1S. as required by the Act of October 3. WIT.
Washington, D. C., 25. junija Nemci so na Krimu vprizorili re-volueijo. vsled katere je bila tartars k h zbornica razpuftena. Liberalna stranka je podpirala generala Sul kovica, ki je bil imenovan za naedtrtia vlade in katerega obvladujejo Nemci.
---c
Telefon urada Court 3158	Telefon na domu Neville 1870 R.
FRANCIS A. BOGADEK,
slovenbko-HBVASKI ADVOKAT YBHOVNI ODVETNIK NABODNB HRVATSKE ZAJEDNICBL
Mh» Its, BokeweO Btrilftn,
▼ofml Diamond In Grant Sta,	Pittsburgh,
9MKS& 09» t Bom	,
ROJAKI, NAEOČAJTE SE HA "GLAS 3AB0DA". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDK. DEŽAVAH.
ZASTONJ
trpečim za naduho
Nm itmufr zdrnrito, ki Jo mk lahko rabi brez neprilik ali iacnbo imam.
Mi imam« nor način za rdrmviti naduho In kočuto. da pMkoiit« na nai račan. Nič zato ako jo inat« im dolgo ali pa ako ste jo M* dobili, če je kot aenena mrzlica ali naduha. Ti morate pisati po proato poakolnjo naie«a načina. Ne oziraj« m kje tititt. kaj J« Vaš peod in ataraat. ako trpite aa — i iluhi. naa nafia ras bo takoj pawaaal.
Mi Želimo to poolati takim obupnim, katerim rdihanje. opnun priprave "patentirano kadenje' td. ni a"č pmn—ral« Mi botemo »ikimi ▼ takemu na naie etraiko. da je ta nori način določen odstraniti takoj za miti težko dihanje. aroKa nje"in m enake nadlog«.
Ta oroota poaodba ae rabi le en ram dan. Pi it« dano« in pričnite ■ tia način«« takoj. N« pošljite denarja. Najbolj« <«. če p«ilj«t« »podaj kupon. Storite to dane«.
PROSTI KUPON ZA NADUHO.
FRONTIFR ASTHMA CO.. Rom 285 T
N tacata and Hudaaa Sto.' Baffalo. N. T.
P«iijito mm mtriwo Tli m mmtimm;
mm a«•«»«flb
nasprotnikov v Ameriki razblini v nič. ker je brez vsake podlage ter bi jo rojaki v domovini brez-dvonmo ubsojiiLi kot izdajalsko za VKe Jugoslovane, avstrijska vlada pa bi jo brez dvoma odobrila kot najboljše sredstvo v prilog Av-stro-Ogrske v času. ko grozi Avstriji nevarnost od združenih Jugoslovanov v domovini.
"Slovenski Narod" od 20. u.pr. t. 1. n. pr piše:
"Czernin. a sedaj Seidler, zahtevajo od nas, da vodimo borbo proti jugoslovanskim '"izdajal-j eem" v inozemstvu. Slovencem je vsled njihove velike narodne pro-bujenoešti priznano, da so politični narod, kar je za nas velika čas. A ravno tako narod njegovi politični delavci lie bi mogli prepričati s kakimi plitvimi psovkami, da jc ta ali oni * veleizdajalee". Slovenski seljak, ako mu priporočimo tako resolucijo, se bo javil na ■-»boru za best do ter zahteval od svojega poslanca natančne razloge, zakaj da je treba tega " vele-izdajalca" obsoditi. Samo po sebi se razume, da bi bilo treba naroda ponuditi iiepobit-ne dokaze in garancije, da bodo me roda j ni faktorji v okviru države rešili jugoslovansko vprašanje v sporazumu z narodom samim bolje, kakor ga hoče rešiti n. pr. dr. Ante Trum-
bič (predsednik Jugoslovanskega Odbora).
''Dokler pa to ni mogoče, kako se more zahtevati, da bi mi obsojali faktorje, ki delujejo izven države? Naš narod bi ▼ tem slučaju zapodil svoje poslance z zborov,
ako bi poslanci psov al i ameriške -Jugoslovane, ki o naši bodočnosti razmišljajo in delujeo za njeno zboljšanje. dokler se ne dajo narodu točne objasnitve. zakaj da je tako delovanje zgrešeno hi nerazumno. Naš seljak bi govornika poučil, da mi nismo poklicani, da bi dajali pouke svojim rojakom v Ameriki, kako se mora delovati za jugoslovanstvo. Ves svet bi se nam moral smejati, ako bi v smislu Czerniuovega in Seidlerjevega poziva iskali vclei/.dajalcev med svojimi rojaki v tujini, ki na svoj način hočejo dobro našemu narodu in ki so za to tudi opravičeni po vseh božjih in človeških zako-. lih. Mi nismo dolžni praskati se. kjer nas ne srbi. Avstrijska vlada
Posebnosti iz zgodovine Zdr. drž. !
— i Ali je bil Jefferson Davis večji mož kot pa Robert E. Lee in ali bi sever hitreje zmagal, če bi bil Da- J vis mesto Lincolna predsednik?.
i
True translation filed with the post master at New York, N\ Y. on June 27. 1U18, as required by the Act of October 6, 1917.
Edini še živeči uivijski gem ral-iiii major iz Državljanske vojne, ki |je poveljeval arinadnemu zboru, je general James Harrison Wilson iz Wilmington, Del. On je star 8C let ter mož sijajnih duševnih zmožnosti. Graduiral je na akademiji West Point leta 181)0. Bil je najbolj sijajni kavalerijski poveljnik unijskih armad, — mogoče iz-] vzemši Sheridana, če se hoče She-ridana označiti kot kavaler'jskcgn poveljnika. Bil je oddelek Wilso-uovili mož, ki je zajel Jeffei-son Davisa in general Wilson je ime. dosti prilik natančno opazovati predsednika konfederiran h ameriških držav.
Pred več leti sem se pogovarjal z generalom Wilsonom na njegovem domu v Wihningtonu. Napravil sem natančne sezname konver-zacije takoj v onem trenutku in sicer z njegovim privoljenjem ter jih objavljam sedaj prvikrat, ker domnevam, da zahtevajo časi nove luči.
—	Davis je bil največji mož konfederacije, — jc rekel general j Wilson. — Napravil jo iz nje vse. [kar je bilo mogoče. Vodil je stroj do njega skrajne zmožnosti in dokler se stroj ni polomil. Jaz sam sem bil rojen v (Jeorgiji ter vzgojen v konvencijonalueni južnem domnevanju, da je bil Le«' vse nadkriljujoči junak ter največji mož juga.
Jaz sem protestiral: — Jefferson Davis naj bi bil večji inož kot pa Robert E. Lee?
On ni odgovor:! na ravnost, i, rekel nato:
—	Jaz mislim, da Robert E. Lee ni nikdar v svojem življenju samega sebe prepričal, da je imel prav v svojem sklepu zapustiti 1'nijo. Manjkalo mu je moralnega poguma. Bal se je južne oligarhije.
—	if ožje severne armade i»a >o se motili glede Lee-ja. V pogovor« ■/ Pavrsom po njegovem zajetju sein navedel mnenje, ki je bilo splošno med našimi častniki, da namreč Lee ni bil po svoji naravi agresiven in da oeiviihio ni dobil materijalnih uspehov svojih zmag. Davis je rekel: — Vi se motite. Lee je bil naš najbolj agresivni častni i k. Dajal nam je stalno posla s tem. da smo morali zadrževati.
(General Wilson je nadaljeval z analiziranjem Davisa ter s primerja njem njega z Limrolnom.
—	Pred se m je narod severa hotel zinasr. Mogoče bi mu mož, ki
Intervencija Čeho-Slovakov
r ___ ___
True translation filed with the post inn.sti-r at New York. X. Y. oa June 27, 1918, as required by the Act of October 6, li»17.
Y Rusiji jc oil močan in bojevit element, ki noee sprejeli te-i i je Lenina 111 Truck i ja glede moža bie/. dežele.' < cho-Slovaki. ki so veselega srca dezertirali iz avstro-ogrskih armad, da i>ostanejo ruski vojni jetniki, imajo sedaj deželo. Ta dežela sicer še ni na zemljevidu. Kljub temu pa stojijo 1ako goreče na nje strani kot da bi bila' že politična realnost, ne pa političen izgled.	j
Pripravljeni so dati svoja življenja za t o-deželo. ( eho-Slovake se je oprostilo vsled mirovne pogod-J be. sklenjene v Brest-Lit o vsku ter vsled poloma ruske vlade. Oni ne nameravajo oditi nazaj v Avstro-Ogrsko.' Oni se hočejo boriti proti sedanji monarhiji, ne zanjo. — Oni so voljni sprejeti transportaeijo v Vladivostok. Odkar pa vlada Lenina, pod pritiskom Nemčije ni hotela dovoliti (Vho-Klovakom proste poti do Vladivostoka in' Pacifika, s . se oni v povračilo polastili delov sibirske že-! lezniee ter odrezali zvezo med Sibirijo in Rusijo.	j
To je sorazmerno majhna skepina, izolirana v sreu prejšnjega ruskega cesarstva. Odkar pa imajo nekaj, za1 kar se hočejo boriti in imajo tudi srca z aboj, so se ved-| no uspeno ustavljali nediscipliniranim in slabotnim bolj ševiškim rde«'i m gardam.
Polkovnik <i. H. Emerson, ameriški železničar, katerega se je poslalo v Rusijo, da reorganizira sibirski železniški sistem in ki se mudi sedaj v Harbinu, izjavljaj da je nekako 7i),(KK) čeho-slovaških čet v Rusiji in Sibi-j liji. Drugi pa cenijo njili silo na 150.000 mož. Xahaja se, pa tam sila. ki je očividno dosti močna, da drži dolge sok-j cije transkontinentalne železnice in da odreže Moskvo od iztočne Rusije.	. , .	. ..	j
Uspehi čeho-slovaškili čet mečejo jasno luč na voja-j ski položaj v Rusiji. Velika masa nayoda je lena in letar-j gična. Ona nima nikakili simpatij do vlade sovjetov, ki je samaposebi le lupina, brez avtoritete in moči. Masa na joda bi ne nasprotovala zavezniški intervenciji na noben ostrejši način kot je nasprotovala nemškemu plenjenju. Mogoče celo manj
Jasno je, da bi majlma zavezniška sila, zadostovala, da prevzame celi sibirski železniški sistem'od'Pacifika pa do UraMcr«^ po»nvr:" Jor v v;lr ::: Vi"*:' ^^ Rusi- 1 de iz r: : -če e : . . tl
Oeho-Slovaki so izvršDi to, kar je videti zunanjemu I svetu skoro nevrjetno, le raditega, ker so imeli voljo in | inieijativo, da store to. Ali ne tiči v njih uspehih nauk za one, ki delajo gore iz fizičnih in politčnili težkoč zavezniškega posredovanja v Rusiji ?
Utisi iz Anglije
Piše Chester M. Wright.
True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. ou June 27, 15)18, as required by the Act of October 6,1917.	* 4
V	Londonu je nekega večera pri banketu v hiši poslanske zbornice prišel neki časnikar ter mi stavil neko vprašanje. Govorila sva par minut. Vprašal sem ga, kaj pomeni kovinski znak, ki ga je nosil.
—	Odpuščen iz vojaške službe, — je rekel.
Tako tesno pri svoji hrbtenici, da je ni bilo mogoče odstraniti, je nosil — krogi jo iz nemške puške... Nekako pet mesecev vsako leto je paral i tik, ki se ne more pre--makniti.. Ostalih sedem mesecev pa dela v svojem starem 1 poslu — časnikarstvu. On ne obžaluje ničesar. Vesel je, ! da ima iz vsakih dvanajst mesecev vsaj sedem na razpolago za svoje delo.
- * g * 7 Š >- ~
V	Londoi u je nek mornariški poročrik. kojega do-
•	živijaji morajo staviti v senco vsa senzacijonalua poroči-j Ja, ki priliajo v to deželo. Pristopil je k infanteriji, ko je
izbruhnila vojna. Par mesecev pozneje je zbolel, nakar se ga je poslalo domov kot invalida in nesposobnega za j službo. — Ko je prišel zopet k moči, je pristopil k avija-tikom. Nekega lepega dne je bil izstreljen iz višine — '2000 čevljev. — To bi zadostovalo za večino ljudi, a ta slabotno razviti mladič je bil še vedno živ in ker je bil živ, je moral služiti naprej. Ko je postal zopet dosti krepak. je stopil v mornarico. On ne bo mogoče nikdar več popolnoma zdrav, kajti njegovi živci mu še vedno delajo sitnosti, vendar pa služi še sedaj stvari svoje domovine. —
• • •
I 81i smo preko bojnega polja v spremstvu nekega francoskega kapitana. — Ne poberite nobene stvari, dokler me ne vprašate glede nje, — je svaril. — Nek: drzni mož iz Zapada med nami je takoj pozabil na svarilo ter pobral ročno granato. Francoski kapitan se je strašno (razjezil. — Ali vam nisem rekel, da tega nesmete dela-I ti ? Lahko nas poženete v zrak vse skupaj! Položite jo j skrbno dol nazaj v blato!
< Bilo je nekaj nežnega iu obzirnega v načinu, kako je položil tega majhnega železnega vraga nazni v niego-vo blatno zibelko, j."	m m m *-
Sli smo skozi neko francosko vas — eno izmed številnih. Ameriški vojaki so bili nastanjeni tam pri vašča-nih. Neki ameriški mladic je peljal tam uporno tele za i neko francosko kmetico prav kot bi bil storil to njen last-jni sin. — Neki drugi se je igral z dvema otrokoma. <lekli-|co in dečkom — kot da je njiju start li brat. — Preko (starega mosta, ki se je spenjal i>reko počasi tekoče reke,
•	je korakal ameriški vojak ob strani priproste francoske deklice iz province, prav kot delajo to naši dečki v Iowi ali Illinoisu po koncertu v soboto zvečer.
—	Ti ameriški vojaki so bili videti kot doma v tej .majhni francoski vasi. — kajti ni bilo videti da so tuj-f ci. Krog njih se je zgrinjala atmosfera kot doma. To pa i je bilo ravno prijetno videti.
j — Francoski in ameriški vojaki postanejo takoj pri-Ijatelji, — je rekla neka kantinerka. ki je bila preje v
•	AVashingtonu član odlične družbe. — Videli boste Ameri-I kance in Francoze korakati skupaj, držeč se pod pazdu-jho, dasiravno se ne morejo razumeti med seboj v govoru. [Druži jih vez. ki je močnejša kot pa je jezik in ta vez premaga ovire jezika. Nekje pod uniformami in njih go-vorenjem je to ena in ista vrsta mladeničev. To je edini način, kako si morem razlairati celo stvar.
Italjanska zmaga
True translation file«! with the povtiuaster at \>w York. X. Y. mi June 27, 11*18, as r*Hiuired hy the Act of October G. " _>t7.	#	|
Italijani so izvojevali veliko zmago ob dolenjem teku reke Piave. — Neko rimsko poročilo, ki je dospelo včeraj v Washington, pravi, da so v protiofenzivi. katero so pričeli v nedeljo, vjeli na tisoče avstrijskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materiala.
Svo j uspeh so napravili v onem delu ozemlja, kjer so Avstrijci v prvem pričet k u svoje ofenzive najbolj napredovali.
Narasla Piava j<- pomagala napredovanju branilcev. Odnesla je začasno napravljene mostove, preko katerih so jo Avstrijci prekoračili, ter jih odrezala od ojačenj in potrebščin.
Italjani so začeli svoje napredovanje s tako silnim napadom, da je bil vsak sovražnik na tej strani uničen, prej predno je zaniogcl priti preko reke. oziroma je bil prisiljen vdati se.
Italjanoni se je posrečilo napraviti preko Piave štiri mostove, nakar so obkolili velik del sovražnika na. vzhodnem bregu.	t
Nemci so poročali, da so poslali Avstrijcem na po-i moč svoje vojake, toda v tem oziru ni njihova pomoč, po-! moč v enajsti uri, uspela!
Posledica tega uspeha je bilo navdušenje Italjanov prodirati s ponovno odločnostjo ter zopet osvojiti ozemlje. katerega so bili izgubili pri svojem umikanju lanske-J ga oktobra.
Na avstrijsko armado je pa imel ta uspeh uničujoči upiiv. na armado, ki je že obupala vsled pomanjkanja uspehov ofenzive, ki je vojaške voditelje zelo skrbela, I ter na avstrijski narod, ki tipi pomanjkanje in hrepeni 1 K) miru. Vpliv jc imel radi narodnostnih sporov in neza-J dovoljnosti.
|4QLAS NARODA"
flotemia publishing p0mpam7
HHMl i i E111 ll (SfcTWBian Daily.)
Owned and published bj tk* (a corporation.)
WU5K SAJCBBB. Prgjlflgat	LOUIS BEX EDI g, Tre—orer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New YortCitj, N. X.__
Ea celo leto velja list am Ameriko. Za celo leto za mesto New York $5.00
In Oanado.........................$3.00 Za pol leta na mesto New York.. 3.00
Za pol leta................... 2 00 Za četrt leta ca oeato New York U0
Za getrt leta.................. 1.00 Za lnoaemstro «a celo leto...... 6-00
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan lraemSl nedelj ln pramikOT. V.'.
"OLA8 NARODA"
("Voice of the People") ImMI erery daj except Sunday* and HniVlaya __Subscription yearlj f3.gQ.
AirwtlMitat an nftttciit_
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagoroil pošiljati po — Money Order.
Prt ■pni.....lil kraja naročnikov prosimo, da fee nam tudi prednje MitMfc
_naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
"GLAS NIIODP
tž Cortlandt »t. _____________i^^Tor^iiar.
T«l»fnn • *>B?« r^rtUniit
mm^m furthitst apvahce of the austwans.
mm/// ground lost bv tht austrians
plave river IM GENERAL. REPRESENTS YESTERDAY'S LINE
GLAS NAHODA. 27. JUX. 1918.
ima dovolj ljudi, ki so za dobro 1 plačo postavljeni kot spi j oni, in ti naj love "izdajalce" ter naj pobi- J jajo njihove argumente? Vsak človek noče, da postane špijon in da denuncira svoje rojake."
Članek završuje:
"Dajte liani jugoslovansko dr-Aavo in ne pozivajte nas na pobijanje PRVIH BORITELjEV ZA XJO.,?
Torej, doeiin nasprotniki Juijo-slovanskejra Odbora organizirajo Slovence proti temu odboru, ko-jega predsednika, <.lr. Truinbu-a, ! imenujejo rojaki v domovini PK 1 VEGA BORITELJA ZA JUGOSLOVANSKO DRŽAVO, moramo
pravi Jugoslovani, vsi oni. ki \ smo brez vsakega pridržka za zmago svobode nad avtokraeijo. združiti svoje sile ter pobijini onf. ' ki so "za dobro plačo postavljeni ( kot špijoui"' iu ki "pobijajo nji- 1 1 hove (Jugoslovanskega Odbora-1 1 argumenteTkakor piše Ijubljau- ] * »>ki **Šloveuski Nr.r«Hi". *
Kdor ie danes proti Jusoj»1o- 1 , j j
vanskemu Odboru, ta ie proti svo-j btnli svojega nar«fda. in	mue-j
" nJil vsak pošten patrijot vsako i 1 svobodoljubne narodnost, meti 1 njimi t»t< I i eeško-slovaški prvak-' revolueijonar. protesor Tomaž, Masarvk, kojega izjave razni šarlatani potvarjajo na škodo vsega naroda.	1
SHS—BK-HH-i^—I——
Kako izgleda pravi mož?
JagosloT. izseljenci! j v zavezniških | deželah
True translation filed with the post ;
master at N. w York. N. Y 011 Jane 27, • 1U1S, as required by the Act of October i 6, 1917.
~ i
Dokaz, da se rojaki v domovini ; popolnoma strinjajo z delom Jugoslovanskega Odbora v Londonu j ter >-seh drugih sorodnih orgaaxi-zaeij. ki teže za osvobojenjem iu ; združenjem troimenega jugoslovanskega naroua. Ja to delo odobravajo ter se 11a uspeli tega dela . zanašajo, nam nudijo poleg nem-.ških listov tudi vsak dan slovenski in hrvatski listi, ki z veliko ljubeznijo in upanjem omenjajo svoje rotake v inozemstvu, posebno Jugoslovanski Odbor. To delajo o vsaki priliki in kljub temu, da jih vlada nazivi je * \eleizdajnikc*' \ itd.
Med Hrvati je posebno list ~ "Hrvatska Država", ki dan za 11 dnem hvali tlelo Jugoslovanskega ^'Odbora, poleni je zagrebški "Glas (Slovencev. Hrvatov in Srbov" ter (poleg mnogih drugih jugoslovan-~ skih listov naj omenimo še vse slovenske, }>oscbiio ljublauski "Slo venski Narod*' iu "Slovenec"'.
Spričo tega, kar pišejo ti li->ti, se vse prazno besedičenje naših
t	* ■ '	' " v*-" ■ ■
GLAS NARODA. 27. JtfN. 1918.
GLASILO JUGOSLOVANSKE® KATOLIŠKE JEDNOTE
Ustanovljena leta 1S9C,
Glavni urad ▼ ELY, MINN.
gnkorporirana leta 1900,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAI1EK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE. Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. 44M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. POR EXT A, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPXIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. IU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
JV blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je s vest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 Člani ali članicami.
Za na daljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
ZA SLAVNOSTNO ŠTEVILKO!
Ničkaj veseli naznanjamo da smo sprejeli dozd&j šele od 38 dmštev poročila za slavnostno številko.
Poročila so nam poslala sledeča društva:
Štv. 1, 2, 3, d, 12, 13, 16 18, 19, 21, 26, 29, 32, 33, 35, 36, 37, 40, 45, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 58, 61, 69, 70, 71, 76, 78. 81, 87, 88- 89, 119, 120.
Torej 38 društev, to je komaj tretina. Kje so pa dru Ali jim je Jednota, na katero se vedno sklicujejo, in ki jim je izkazala že nešteta dobrot, res tako malo pri srcu.
Čeravno nam bo povzročilo veliko dela, damo vseeno še deset dni odloga, torej do osmega julija.
Vsak dopis, ki ga sprejmemo za slavnostno številko od kateregakoli društva po 8. juliju, bo šel brezpogojno v koš.
To je naš zadnji poziv!
Uredništvo.
Naznanila.
True t ran ti lat lot) filed with the jx^t
master ut New York, N. Y. on June -7, l'.US, WlS require*! by the Act of < »etober ti, l'JlT.
< 'litlimit društVii št. 26 JSKJ. v I'ittsbui »'m, l*ii.. v n »znanje. tla se vrši veli! a pamda za W. S. S.
voji:0-v;u revalue znamke). katero priredi Slovenska Amerikan-ska Patriintiena Zveza v Pittsburgh u \ n»- leljo junija t. 1. Zato a j bo v sii k član toeno ob jut! eni uri pojHrldn«' v K. Slov. Domu na ~>7. in Butler St. Ker je bilo na jradnji )>olletiu —. ^ j i sklenjeno, da se di-'išt\<» vd«'leži parade, /ato je želeti, tla l»i se vsi do zadnjega vdeležili. Parada korakala od 57. pa. tlo in Duller ce^te, potem pa nazaj v K. S. Dom. Pa nad e se tutli v deleži šolska mladina. Govorila hosta tudi dva kougres-uika. Po govoru prične prodaja \V. S. Stamps. Ako ni mogel vsiik kupiti. o<l zastopnikov. jih bo isti dan lahko kupil. Torej na .svidenje 30. junija!
Z bratskim pozdravom
Jos. Pogačar. tajnik iu zastopnik
V.sent članom društvu sv, Pavla .št. 1 IG .JSKJ. v Debnontu, Pa., se naznanja, da naj vsak član ob pravem času plača svoj aseeaneut, da ne bo potem kakšnega zabavljanja. Ako ne plača ob prasvemč-asu, že \>ak sani ve. kaj ga zadene, Lo je suspendacija. ker jaz ne bom •za nobenega za k ladal, ker to ni moja dolžnost. Iz blagajne ?>o tudi nič ne plačuje. Toliko v pojasnilo, da ne bom potem jaz kriv, če ka-tereera zadene zgoraj omenjena točka.
<»eo. Previč, tajnik. S. R. Box 125,	Export, Pa.
Društvo »v. Antona *tcv. 108 JSKJ. v YoungsUtwmi, O., vljudno vabi vsa društva in iK*samezno občinstvo na razvitje društvene zastave dne 4. julija ob 1. uri popoldne v Uirardu. Ohio.
•Prvotno je bilo sklenjeno, da se prične razvitje zastave ob 9. uri 11opoldne, ker je pa pdzval župan mesta Voivngstownw vsa društva vseli narodnosti ta dan na parado in ker bi imela hrvatska godba igrati nam. smo bili prošeni. d» bi se naša zastava razvila popoldne.

Sporazumno z večino članov smo ustregli želji hrvatskih društev in sklenili, da se društvo vdeleži parade v Yonugstownu, katera se prične okoli !*. ure dopoldne. Ker so pa tudi društva Ljubljana št. 49 SXPJ. Sava št. SSPZ. ter delničarji Slovenskega Doma skle-liili vdeležiti se parade v Yoiings-toivnu, so prošeni vsi člani dr. sv. Antona št. JSKJ.. tla ><• pridružijo j»otl njihove zastave. Slovenska društva v zbirajo pri Hrvatskem Domu v Youngstowini na 1012 \V. Federal St. okoli pol 9. ure dopoldne.
Po paradi se odpeljemo v (iir ard in se zberemo pri Mestni hiši, kjet >e razvije zastava društva sv. Antona, potem se pa vrši parada po me*tu <Iirard do Slovenskega
omenjeni dan ter nam tako prjpo-inorejo k lepšemu uspehu.
Začetek veselice je že zjutraj ob 8.30. Vsi skupaj se snidemo v dvorani. potem pa odkorakamo k skupni slavnostni paradi a* Johnstown, Pa. Po končanem slavnostnem obhodu se vrnemo v dvorano, kjer nas bo raiz vesel j ©vala izvrstna godba pod vodstvom V. Na-vinšeka. Za dobro zabavo in postrežbo bo sskrbel v to odbrani odbor.
Vstopnina za moške 35{4, dame 10c, ker zahteva to vojni davek.
Torej na veselo svidenje!
Vljudno vabi vse Odbor.
(3x 27—ti & 1-2—7)
ne druge zabave.
Torej prosim čhuie društva sv. Antona, da se vsi vdelezijo in da prinesejo ivgalije s seboj.
John Čopič tajnik.
Članom društva sv. Jurja štev. 111 JSKJ. v Leadvikle, Colo., naznanjam. da sem provzel urad tajnika in blagajnika, zato opominjam elane, kateri so otl potovali v kraje, kjer obstoji kako društvo JSKJ.. da si iz poslujejo prestopne liste, člani pa, ki so odpotovali v kraje, kjer ni bližnjega društva, si naj preskrbe potne liste in naznanijo svoj natančen naslov zaradi glasila, tla ne bo nepotrebnega zabavljanja.
Člani, živeči v mestu iu okolici, so prošeni, da se vdelože seje dne 10. julija, da bo vam znano, kako društvo obstoji. Večina članov nikdar ne pride k seji. zatorej tudi no vedo, na kaki podi a gi jc društvo.
S sobratskim pozdrav oni
Anton Hren, tajnik in blagajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Nemila suni je pobrala društvu sv. Jožefa št. 76 JSKJ. v Oregon City. Ore. člana oziroma sobrata JOHNA PETARH.
On je delal zdaj, ker je stavka tukaj v papirnicah, v luuian Paul-sen Lumber Co. v Portland, Ore., kjer j>a je iS. junija ob o. uri zjutraj kos iesa tako nesrečno udaril, da je 9. junija ob 1. uri 10 minut umrl.
V Ameriko je prišel l^ta 1909. torej je živel tukaj 9 let. Rojen _ je bil v Kamniku. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, v Sartell. Minn., brala in v Pa. sestro.
Pogreb je bil 12. junija. Vdele-žila so se ga sledeča društva : sv.
katerega in
društvo SSPZ. Pogreba so se vdeležili tudi skoro vsi Slovenei.
Zahvaljujem se vsem društvom, ki so se vdeležila in lepa hvala iza krasne vence, ki so jih darovali ranjkeimu v slovo.
Tebi. naš dragi sobrat. pa kličemo vsi člani: Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška žemljica!
Oregon City, Ore., 16. jim. 191S.
Josip Misley.
Doma. Potem nastopijo razni Jožeta štev. 76 JSKJ.. kutereg vorniki društev in nato slede raz- ('laai bil, Gorene št. 46 SNPJ. i
PROSLAVA NEODVISNOSTI > WASHINGTONU.
VABILO
NA PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., v četrtek dne 4. julija Tem potom vljudno vabimo vse
True translation filed with the post master at New York. X. Y., ou June 27, 1»18, as itquired by the Aet if October 0, 1917.
Jugoslovanski pododbor za proslavo dneva neodvisnosti v Washington« naznanja vsem društvom kori>«racijain iu privatnikom, ki pridejo na proslavo v Washington, da se je na seji osrednjega odbora sklenilo sledeče:
1. da sc svečanost prične ob petih popoldne (po razvitju jugoslovanske zastave, kar bo izvršeno ob pol petih popoldne). Za Jugoslovane je odločeno za to svečanost me£to na takoimenovanih Agriculture Grounds, pred palačo Agriculture Department (prostor med 12., 14. in P-eesto). Na tem prostoru bo trajala svečanost od 5. do 8. ure in ji morejo prisostvo-
rojake in rojakinje iz okoliee. d« nas blagovolijo p ose tit i na gorivo&i vsi Jugoslovani, bodisi v so-
■ . iT. - .
MESEČNI PREGLED MED DRU&TVI IN JEDNOTO.
Za mesec maj 1918.
kolskem kroju, narodni noši in civilni obleki.
2. Ob osmih zvečer bo veliko historično korakanje '' Democracy Triumphant" na Kapitol, kjer se bo svečanost završila z veliko apo-teozo zmage Pravice in Demokra-eije nad surovo silo. Ker je to korakanje vprizorjouo zaradi tega da se narodi pokažejo v svoji zgo-dovisld m narodni obleki, se tega
korakanja ne sme vdeležiti nikdo
v civilni obleki. Ta sklep je veljaven za vse narodnosti in se mora brezpogojno uvaževati. Zaradi tega se poživljajo jugoslovanski posestniki. da pridejo kar največ \ j narodni noši in sokolskem kroja
IOni, katerim to nikakor ni mogo« če. bodo sodelovali pri proslavi popoldne, medtem ko pri korakanju ne morejo sodelovati; cato pu
se jim bodo odločila mesta, s katerih jim bo mogoče opazovati korakanje.
3. Ponovno se opozarjajo vsi oni. ki žele dobiti stanovanja na hotelih, da to takoj brzojavno spo-roče na spodaj označeni naslov in da jasno označijo, kateri dau in kateri čas želo stanovanje.
Jugoslav Press Bureau, Washington, D. C.
Previdne gospodinje
Imajo doma r«dae too lUUnie« Dr. RtcfcLerfeveg*
PAIN-EXPELLER
ZmmJJIto if*ditTO z» Ttfraji ftl nmillcBU boMiumli, prehlada. iar»t»Tlj«nJ j Ud.
Jedlao pmi s rantrm zaimki
We. »fcr. ▼ Ukiruk In oaravatift od P. AO. R1CHTER A CO. 7«-Se Wtikteftw SirMt. Ntw Varit. N. *r
1.	25339	134.25 4.52	22.60	0.30	415.80 1000.00 132.00	1132.00
2.	235.09	171.90 4.56	22.80	1.00 0.25 :	435.60	172.00	172.00
3.	91.57	58.25 1.94	9.70	161.46	22.00	22.00
4.	65.74	46.7b 1.44	7.20	v	121.12	98.00	98.00
5.	63.30	45.30 1.22	6.10	2.00	117.92	59.00	59.00
6.	36.12	36.55 0.S6	4.30	77.83	27.00	27.00 9.	283.22	151.20 5.20	26.20	3.00 1.00 469.86	216.33	il6.33
11.	47.72	28.60 0.92	4.60	5.90	87.74
12.	87.83	59.30 1.82	9.10	158.05	45.00	45.00
13.	97.35	76.65 2.22	11.10	2.0C	189.32
14.	45.88 _ _ 21.2«	4.10	^	72.05
15.	' 7	■	51.00	51.00
16.	114.10	115.35 3.10	15.50	4.00	252.05	. 89.00	89.00
17.	17.41	11.05 0.28	1.40	30.14
3 8.	244.08	160.25 5.14	25.70	435.17	490.67	4iM).07
19.	146.52	99.40 2.86	14.30	l.Ob	264.08	84.00	84.00
20.	102.90	77.95 2.16	10.80	193.81 i
21.	108.47 ^	61.95 2.06	10.30	1.00	183.78	52.00	5-„\00
22.	126.53	59.50 2.14	10.70	0.25	199.12	16.00	16.00
25.	179.93	120.35 3.44	17.20	1.00 0.25	322.17	34.00	34.00
26.	100.67	60.25 1.88	9.40	1.00 0.25	173.45
27.	63.18	47.60 1.14	5.70	1.00	118.62
28.	30.93	19.45 0.52	2.60	53.50	50.00	50.00
29.	92.48	57.60 2.02	10.10	112.20 1000.0C	1000.00
30.	223.66	144.95 4.18	20.90	393.69	88.00	88.00
31.	124.41	91.20 2.82	14.10	1.00 0.25	233.78	147.00	147.00
32.	81.56	55.90 1.56	7.80	146.82	51.00	51.00
33.	103.39	67.15 2.60	13.00	186.14	50.00	50.00
35.	82.33	51.55 1.60	8.00	143.48	32.00	32.00
36.	200.33	165.70 4.04	20.20	2.00	392.27 500.00 239.00	739.00
37.	447.79	296.30 8.66	43.30	2.00 0.75	798.80 1000.00 263.00	1263.00
38.	61.61	43.25 1.16	5.80	111.82	56.00	56.00
39.	124.01	81.95 2.22	11.10	219.28
40.	126.51	65.25 2.58	12.90	0.25	207.49	S2.00	82.00
41.	41.44	29.45 0.94	4.70	76.53
42.	105.86	67.50 2.00	10.00	0.23 ~ 185.61	" *
43.	53.12	31.35 0.98	4.90	9d.35	20.00	20.00
44.	66.70	51.00 1.52	7.60	126.82 1000.00	46.00	1046.00
45.	145.92	102.50 2.98	14.90	2.00	268.30	103.00	103.00 47.	97.70	46.75 1-72	8.60	154.77	74.00	74.00
49.	92.18	59.10 1-56	7.80	1.00	161.64
50.	34.69	27.95 0.76	3.80	1.50	- 68.70
51.	36.85	28.05 0.70	3.50	69.10	80.67	80.67
52.	86.78	59.00 1.78	8.90	—	156.46	------- - 87.00 " " ------- 87.0G
53.	115.12	82.25 2.64	13.20	l.OO	214.21	79.33	79.33
54.	50.77	25.40 0.82	4.10	81.09	26.00	26.0C
55.	88.11	58.15 1 54	7.70	1.0C	156.50	74.00	74.00
57.	51.24	37.10 1.14	5.70	95.18	10.00	10.00
58.	79.56	52.30 1 64	8.20	0.25	141.95	22.00	22.00
60.	50.17	36.45 0.86	4.30	1.00	92.78
61.	54.11	54.10 1-22	6.10	115.53	30.00	30.00 64.	33.07	21.05 0.54	2.70 •	57.36
66.	88.65	51.85 1.36	6.80	148.66	19.33	19.33
68.	66.61	38.25 1 14	5.70	0.50	112.20
69.	42.98	27.85 0.76	3.80	75.39	25.00	25.00
70.	33.01	25.50 0.72	3.60	62.86	11,00	11.00
71.	140.74	110.55	12.80	266.65	24.00	24.00
72.	30.01	16.15 0.54	2.70	49.40
75.	89.21	60.20 1.34	6.70	157.45	90.00	90.00
76.	30.86	2:i.80 0.78	3.90	69.34
77.	50.30 -	33.70 1.06	5.30	90.36
78.	136.17	60.35 2.20	11.00	1.00	210.72 1000.00 231.00	1231.00
79.	21.88	17.75 0.42	2.10	42.15
81.	- 28.42	33.95 0.H6	3.30	1.00 67.33	21.00	! 2 l.OO
72.33	54.40 1.54	7.70	135.97	31.0U	31.00
83.
84.	69.36	43.35 1-28	(j.40	1.00 0.25	121.64 1000.00	60.00	' 1060.00
85.	113.80	79.20 2.20	11.00	206.20	24.00	24.00
86.	40.01	25.00 0.76	3.80	69.57	62.00	62.00
87.	20.96	27.95 0.70	3.50	1.00	54.11	14.00	14.00
88.	47.23	38.70 0.96	4.80	91.69	58.00	58.00
89.	52.33	40.50 1.14	5.70	99.67	8.00	8.0C
90.	25.38	26.35 0.62	3.10	55.45 500.00	27.00	327.00 H2.	39.54	31.90 0.78	3.90	76.12
94.	134.14	88.40 2.74	3 3.70	4.00 ^42.98	20.00	20.00
99.	46.86	34.00 1 08	5.40	0.25 87.59	64.00	64.00
100.	28.76	21.25 0.50	2.50	53.01 1000.00	1000.0C
101.	25.96	18.60 0.48	2.40	47.44
103.	62.92	60.15 1.40	7.00	3.00	134.47 300.00	20.00	520.00
104.	17.84	22.95 0.56	2.80	1.00	43.15	31.00	31.00
105.	42.71	44.15 1.10	5.50	4.00 0.25	97.71	87.00	87.00
106.	40.11	36.80 0.78	3.90	81.59
107.	21.97	19.35 0.48	2.40	1.00	45.20
108.	43.44	40.95 1.10	5.50	5.00	95.99
109.	27.92	19.55 0.54	2.70	50.71
110.	90.78	68.55 1.60	8.00	171.93	134.00 -	134.00
111.	110.00	37.30 1.10	5.50	153.90	132.00	132.00
112.	24.63	17.85 0.4S	2.40	45.36
114.	121.67	120.15 2.74	13.70	1.00 2.15 261.41	167.00	167.00
116.	46.74	30.60 1-22	6.10	84.66	36.00	36.00
117.	18.16	16.15 0.42	2.10	36.83	i '
118.	17.12	9.35 0.30	1.50	0.25	28.52 ■	24.00	2100
119.	11.68	15.30 0.36	1.80	29.14
120.	43.99	42.50 1.04	5.20	2.00	94.73	39.00	- 39.00
121.	35.76	26.90 0.76	3.80	67.22	'
122.	28.14	31.40 0.64	3.20	3.00	66.38	58.00	58.00
123.	15.80	14.70 0.30	1.50	32.30
124.	23.70	23.40 0.52	2.60	0.25	.10.47	1000	10 00
125.	16.49	20.45 0.36	1.80	39.10
126.	12.09	24^5 0.32	1.60 . 2.00 13-73	54.61	f£ "	" '
7856.19	5426.20155.50	777.50	58.00 29.30	14302.69 8500.00 4831.33	13331.33
Prva številka znači: št v. društva; 2. smrtninski sklad: 3. bolniški sklad; 4. onemogli sklad; 5. stroškovni sklad; 6. pristopnina; 7. razno; 8. skupaj; 9. smritnina; 10. bolniška podpora: 11. skupaj.
-Sr.' r-T ~	»j**« A--« * ■«»- -a--'
GLAS NAHODA. 27. JTJX. 1918.
Letošiiji pridelek pšenice
deset mituoimv akftčv več je letos job-d elan ih s pšenico. — pridelek bo za 50 odstotkov večji kot v letih pred vojno in armado prostovoljcev se je organizira lo za žetev od strani bankirjev in strokovnjakov.
True translation filed with (he j*>>t muster at New York. N. Y. ou June L'7, !!'1\ us required by the Act of October G, 1017
mm i m
BUft~v>lf*<3 A DUGOUT B&K1ND THE F5£.QNT i_me Tf^HNCHES WOEK! f^I^OTeCHONl OF MACHINE. CjUNS.
Značilna stvar glede te letine je ta, da je bil izgledi .sprva precej teman. Dne 15. decembra preteklega leta je1 bilo stanje najslabše v zadnjih dvajsetih letih in sicer zaradi zakasnjenega sejanja, katero je bilo pripisovati neugodnemu vremenu. Izguba preko zime je znašala 13.5 odstotkov, kar pojasnjuje, da bo pridelek, kljub večjemu številu akrov soglasno s sedanjimi cenitvami zaostal za pridelkom leta 1915.
Skupno število akrov, posejanih s pšenico, znaša v tem letu 58.881?000, kar pomeni prirastek 12,000.000 nad akri preteklega leta, tekom katerega se je trpelo izgubo M odstotkov z oziroin na posejane akre. V dobi petili let pred vojno je znašalo povprečno število akrov, na katerih se je pridelala pšenica, 48,953,000.
Poročila glede drugih pridelkov kažejo tudi, da so izpremenili farmerji neobdelano zemljo v obdelano in .sicer pod pritiskom vojnih potreb ter radi obljub, da bodo njih napori dobro plačani. Povečalo se je pridelek ovsa, A' tem letu je obdelanih 44,475,000 akrov z ovseni v pri-
mAMT*
Pšeniea, ki raste v Združenih državah, je med onimi predmeti, ki bodo pridobili zmago v vojni. Letošnji pridelek, na podlagi cenitev kot jih je objavil pred par dnevi poljedelski department, bo za skoro 50 odstotkov večji kot pa je bil pridelek leta 1917. Prebitek leta 1918 preko pridelka preteklega leta je večji, kot naš skupni eksport pšenice na naslov zaveznikov v teku zadnjih dvanajstih mesecev.
S t cm sta spojena dva bistvena zagotovila največje važnosti:
1
Prvi«': — da bo zadosti pšenice za pokrivanje potreb
."nikov tekom bodočega leta, in
Drugič, — da bo, če bomo še nadalje varčevali s pše-1 lieu potom uporabe nadomestil tekom letošnjega leta. opaziti ]trebitek. ki nas bo povedel preko možnega pomanjkanja Ita 1919.
Velika izguba pri pšenici na polju se lahko nenadno pojavi. Tak slučaj bi predstavljal velikansko škodo vs-pričo naših odgovornosti napram zaveznikom. Ozka meja. katero smo izdelali to leto, je malo varna. Z veseljem M« ]'»ozdravi j a torej odstranjenje take nevarnosti od strani vseh. ki pozna jo dejanski položaj.
lies je. da je treba pšenico šele požeti. Žetev se je komaj šele pričela. V Oklahomi se potrebuje 45,000 na-daljnih pomožnih delavcev na farmah; a* Kansasu 80 tisoč in tako naprej po vseh. velikih pšeničnih državah. — Poljedelski department, ki je deloval skupno z delavskim depart mentolu, je mogel dobaviti le del pomoči, katero se potrebuje.
Ali se !><» pa kaj pšenice spridilo vsled pomanjkanja delavskih moči.' 4— To ni vrjetno, kajti veliko armad«) prostovoljcev iz sosednih mest in vasi se je organiziralo < <l«st rani agentov poljedelskega department a. da se reši pridelek pšenice. Ti prostovoljci gredo na delo z istim duhom kot gredo naši vojaki v zakope — da namreč pomagajo proti Nemčiji. Številni teh prostovoljcev so možje poznati v trgovini in industriji, ki niso delali na kaki tavmi od časa, ko so zapustili domove kot mladi možje. — Na tisoč«« drugih pa je, ki se bodo morali šele seznaniti prvič v svojem življenju s snopom pšenice. Priglasili so se za dobo »wl desetih dni do dveh tednov, tekom katerega časa hočejo pustiti svoje posle v mestih ter postati <le-lavei na farmah. Kar pa je še več, oni so se tako ogreli za
to, da upajo imeti tak čas skozi celo njih življenje.	di sedaj, bomo mogli dati svojim zaveznikom več pšeni-
Zastopniki poljedelskega departmenta so vprizorili ce kot pa so jo zahtevali v preteklem letu. Potom izvaja organiziran poziv na patriotizem, da se reši pridelek pše- nja ekonomije doma pri uporabi pšenice pa bomo lahko nice. Kjerkoli se je pšeničnem pasu v zadnjem času vr- imeli več kot normalni preostanek z oziroin na potrebe šila kaka konvencija ali drugo zborovanje, tako trgovcev kot obrtnikov, je bil navzoč tudi agent tega departmenta.
Neka konvencija je bila ona bankirjev. — Koliko izmeti vas ji- vzraslo na farmi.' — je vprašal agent. Potom Štetja se je ugotovilo, da je vzraslo JK) odstotkov bankirje na farmi. Malo pozneje ko se je pojasnilo krvavo ]w»-trebo pomoči za pospravljanje pridelka pšenice, je vsak
mre i z 43,572,000 leta 1917 ter 38,703:000 povprečno v preteklih petih letih. — Tudi pridelek ječmena je nara-fetel: 9,108.000 leta 1918 proti 8,835.000 leta 1917 ter — 7,474,000 v zadnjih petih letih povprečno. — Pridelek rži je pobil vse rekorde. Obdelanih je namreč 5,435,000 a-krov, torej je opaziti povečanje za celih 32.5 odstotkov proti preteklemu letu. V bušljih predstavlja naslednje številke: — oves. 1,500,000 proti petletnemu povprečnemu pridelku 1.290,000; ječmen 235,000.000 bušljev proti 202.000.000; rž 8.100.000 proti 44.500.000 bušljeni v teku zadnjih petih let.
Vse rekorde presegajoči pridelek pšenice leta 1915 je pustil velikanski prebitek. 1. julija leta 191G je ostalo na farmah, razven pridelka prejšnjega leta 75,000,000 bušljev pšenice. 1. julija 1917 se je zmanjšal ta preostanek na 16,000,000 bušljev, na nekako polovico povprečnega preostanka. Ta preostanek je sedaj dejanski izčrpan.
Normalno konsumiramo nekako 600.000.00t) bušljev pšenit-e. a vsled delovanja živilske administracije se ie to količino izdatno zmanjšalo in v naslednjem letu se bo tudi napelo v<i\e. da se zmanjša konsumpcijo. Vnjti Mr. Hoover spoznava mogoče bolj kot kateri drugi človek v tej deželi potrebo ustvarjenja preostanka. Kor. so iv^le-
mogei
gO«v, ki so bili nekoč glavna inestfe te dežele. Poroča se, da je neki Anglež vprašal: ''Katero je dejanski glavno mesto Bolivije''
Neki Bolivijanec je odgovoril na to vprašanje na naslednji način: "Glavno mesto Bolivije je hrbet konja, na katerem jaha predsednik republike."
Zapadna fronta
(Nadaljevanje s 1. strani.)
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June 117, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Ameriška artilerija je zopet od lieno izvedla svojo nalogo in je v celi nemški črti naipravila mnoge zmešnjave. Ujetniki pripovedujejo. da so bile postojanke, v katerih so bili ujeti, kot pekel po l ameriškim ognjem. Bili so »rečui da so ostali pri življenju.
Z ameriško armado v Franciji 126. junija. — En#eel nemški bata ljon se je včeraj zjutraj vdeležil napada blizu Bade vil Icr na dve franeosko-ameriški stotniji, ki sta držali močno postojanko.
Napad je sledil hudemu bombardiranju.	'
Nemei so bili razbiti na dva oddelka. Vsak oddelek jc nadkriljc, val zavezniške čete, toda navzlic temu so bili zajeti nemški ujetniki in napadalci so imeli velike i/.; gube. Naši vojaki so se hrabro bo 'rili.
DRUŽINSKI VEČER.
j iz Bolivye
Bolivija, kjer ne zadostujejo tri zimske suknje.
True translation filed with tht post master at Xew York. X. Y. on June -T. UJ18, as required by tin* Act of October 6. 1917.
Clayton Sedgwick Cot-per je vprašal neketra gospoda, s katerim -e je sestal, ko je prišel slednji u Bolivije (Južna Amerika), n o seč tri zimske suknje, kaj misli o tej deželi.
Gospod je odgovoril: 'Jaz nisem videl ničesar od Bolh ije. "Preživel se i e. eel; čas v deželi v postelji. ki je bila edino moto, katero sem našel, kjer sem .se ogreti.**
Bivanje samo v tubi pa še ne' predstavlja zadostne varnosti So-lKJE SE MORA PRIJAVITI ZA glasno z 31 r. Cooper jem je v sukali SVEČANOST V WASHINGTONU celo bolj mrzlo kot pa zunaj. V "The South American-ti** ipise:
"lliše v Boliviji, nalik velikim španskim poslopjeuU v gOJ skih sekt i j ah republike Peru. so, kot vse kaže. nagromadile v sebi mraz i-n njih mrzlota je naravnost ne-za vzet na. Nihče, ki je obiskal Bolivijo v zimskem času. si ne more misliti, kako je prebivalstvo moglo zgraditi hiše s sobami, ki so dolge po trideset čevljev ter šestnajst čevljev visoke in to brez vsake priprave za kurjenje, da bi se ustavljalo podnebju, ki
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Juue —1, 191S, as required by the Act of October G. 1917.
Navzlic hladnemu vremenu se je piknik, ki je bil prirejen v namen. da se newyorškim pevcem saj deloma pokrijejo potni stro ški v Washington, dobro obnesel kajti bilo je čistega doeika ' S tem pa pot ne bi bila niti za polovico plačana, zato je sklenilo, da se priredi v ta namen še en zabavni večer in sicer v soboto, 29. junija v prostorih rojaka M1HE-LICA. 489 Onderdonk Ave., Corner Green Ave., Ridgewood, L. I. Do tja >e pride najlažje z De ('alb karo in Izstop, na Green Ave. oil koder je potem samo en block do veseličnega prostora.
Ker so se neuvoršk: Slovenci v zadnjem času pričeli zanimati za politično življenje naš-ga naroda je upati, da bodo v soboto spoznali važnots prireditve in se je bodo vdeležili. (25,27.28.)
True translation file«! with the jn^t master at New York. X. Y.. on June "J7. 101S. as required by t lie Act if Oetober 0. 1!>17.
Jugoslovanski odbor za sveča nost dne 4. julija t. 1. v Wash'aig-tonu javlja:
Naknadno se javlja nasproti vsem prejšnjim neznauilom vsem društvom. korporaeijam in posameznikom tla se po prihodu v Wash iugtcra prijavijo v Virginia Hotel 13. Street and New York Avenue, je tako,kjer se bo nahajal glavni stan Ju-mUio kot ono v Združenih drža-j goslovanskega pododbora in kje: ah v novembru in decembru. Te- , bodo udeleženci dobivali vse na ja si u i mogoče drugače razlagati daljne informacije.
VABILO na
IZLET ali PIKNIK,
akterega priredi v četrtek dne 4. julija t. 1. SL< )V. M O XII A M G O I> B A v .Johnstowna. Pa., na starem prostoru na koncu
Ohio Street. Kakor vsako leto. tako bomo Iti-di letos obhajali obletnico iu sicer šest i • -\ T» jeira obstanka.
Pričet ek ob eni mi popoldne. I cm potom v4jud:to vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi posamezne rr jake iu rojakinje iz me-s.ta Joluistown in okolice, «la se v obilnem številu vdeležo naše za-ba\e. Ob priliki takega slučaja bomo tudi mi vrnili.
Vstopnina za moške £1.50, za dame lUr.
Za sveža okrepčila. dobri pri-grizek in za vso tlrugo postrežbo je izvoljen odbor.
V slučaju slabega \ rem en a se j vrši zabava v dvorani društva '"Trfglav na .Moxliam
Na veselo svidenje 4. julija!
laslednjega leta.
Doeim se daje farmerjem j>olni kredit zn njih napove pri povečanju pridelka pšenice, mu bo tudi cena, ki ho določena, dajala lep dobiček, dasiravno se jc moral boriti s povečanimi stroški dela in drugimi neprilikami. Zajamčena cena znaša namreč $2.02 pro bušelj. To je visoka cena v primeri z drugimi leti. Dne 1. junija v letu pred vojno se je prodajalo pšenico po 90 centov bušelj. V izmed bankirjev obljubil zapustiti svojo banko ter delati juniju leta 1914, malo pred pričetkom vojne, je znašala na žitnih jniljili skozi določeno dobo.	cena 84.4 centov. V naslednjem letu ob istem času. je pri-
Kden izmed vzrokov 'tega splošnega odziva na pozivi nesla pšenica farmerjem $1.31 pro bušelj. To je bilo leto
vlade, jc ta. da oni. ki žive v mestih pšeničnih sekcij, spoznavajo, da s<> šli farmerji do skrajnih meja glede sejanja pšenice, s katero se hoče zmagati v vojni. Pšenica je edini produkt farme, kojega cena je bila določena. Nekatera druga žita so obetala večje dobičke, a soglasno s po ločili agentov pol jedelskega departmenta so farmerji pu stili na strani vse neposredne interese ter koncentrirali svoje najjore na pšenico kot glavno potrebo te dežele ter dežel zaveznikov.
Xovicc o izgubah v ameriških za kopi h Francije so posušile napore v farmerskih okrajih ter v manjši meri tudi pospešile odhod farmerskih sinov v vežbališča.
Je pa še druga pot. ki nam kaže, kaki so bili napori farmerjev. da povečajo pridelek za vojne potrebe kot pa so poročila opazovalcev. Ta pot je namreč primerjanje dejanskih številk glede obdelanega ozemlja v tem letu, v preteklem letu in v prejšnih letih.
Cenitve za to leto. na katerih temelje naslednja izvajanja. je pred kratkim dovršil poljedelski department v WasliingTonu.
A* pretekli jeseni so farmerji v tej deželi posejali 42. 170.000 akrov z zimsko pšenico ali ozimino. To je bilo 170.000 akioc več kot v kateremkoli pretek i-'iu letu — Spomladi tega leta se je posejalo 22,489.000 akrov v primeri z 18,500,00 akrov v preteklem letu. katera številka je bila tudi povprečna za dobo petih let pred vojno. V celoti je to največje število akrov, katere se je -posejalo s pšenico, vendar pa pridelek ne bo dosegel pridelka leta 1915. ki je znašal 1,025.000.000 bušljev. dasiravno ni junijski poročilo dotičnega leta obljubljalo več kot 950, 000,000 bušljev. Ugodne razmere pozneje so povečale pri delek. Junijska cenitev tega leta znaša 931,000,000 bušljev in ugodne razmere spravijo lahko to število prekf bilijona, dasiravno se noče department spuščati v nika k a proroko vanja.
kot da so imeli ti ljudje slabe namene s svojim potomstvom."
So pa v Boliviji še d urge stvari l<ot temperatura, ki delajo litis na potnika. "V resnici značilno deželo" imenuje pisatelj Bolivijo in nadaljuje:
"'Ta got ska republika stoji na
Ker so prostori Jugoslovanske Pisarne prema!i, se tam ne bo vršilo nikako sprejemanje, temveč se imajo v>i prijaviti na zgoraj-šnjo adreso v Virginia Hotelu. — Društva in korporaeije se poleg tega prosijo, da takoj naznanijo brzojavno dan in uro svojega pri-
razdeliiuih križnih potih pral a v j hoda v Washington, da se jih mo--Južni Ameriki. Dve petini ozemlja1 re pričakati na kolo-dvoru. -Jugo-republike obstajata iz gora. do čini slovanski pododbor ne more biti ob-toji ostanek iz obširnih ozemelj odgovoren za pričakanje, ako ni-močvirnate ravnine, iz gozdov, niz- j ma o prihodu natančnih informa-kih gričev in ravnin, stezajočili se eij. proti vzhodni meji republike. De-
žela je bogata glede rudnikov srebra, cinka in bakra. Podnebje je različno ter nalik onemu v Peru zmožno velikanskih ekstremov. V mestu La Paz je videti lame. obložene z ledom, ki prihajajo s severa na tržišče ter se sestanejo lam z mulami, obloženimi z oranžami ter tropic ni mi sadovi, ki prihajajo z južnih in iztočnih meja. To je dežela kontmstov in boga-tih naravnih virov ter je tako odvisna od indijanskega plemena
PECE IN AVBE.
True translation filed with the |»ost master at New York, X. Y., oil June '21, 1!11St as required hv the Act if October (i. 1917.
V soboto ob dveh popoldne bodo na 02 St. Marks PI. New York. X. V., šivale peče in avbe za tiste žene in dekleta, ki se mislijo 4. julija vdeležiti patriotične parada.e Katera teti a j nima peče ali avbe, ali narodne noše. naj pride v soboto na označeni prosto!'. kjer si h<> lahko vsaka p«' navodilu drugih izdelala vse, kar potrebuje, ali pa bodo druge za njo naredile.
velikanskega pridelka pšenice.
Leta 1916 je bila junijska cena pšenice 1 dolar. V le tu 1917 pa je poskočila cena pšenice. V juniju leta 1917 malo pred časom, ko se je določilo ceno pšenice, se jo jej prodajalo po $2.48 bušelj. Brez regulacij in vspričo velja-j ve prejšnih postav, bi brez dvoma poskočila še višje.
V poljedelskem departmentu v Wasliingtonu se smatra nastop farmerjev v živilski krizi kot občudovanja vreden ter patriotičen. Farmerji imajo pravico do veli-i ke livale za njili izvanredne napore pri povečanju pridel-I kov. je rekel pred kratkim Leon M. Estabrook. načelnik 'cenilnega urada.
STOJEČE JAJCE.
i _
-
Znano je kako jc Kolumb postavil jajce pokonci na mizo; pri-itUm! je je namreč tako močno ob uiizno ploščo, da se je lupina u< 1 rla : i" je jajce štabi. Spretnež naredi lahko to celo drugače iu sicer ta-j ko. tla mu Ostane jajce celo. Najprej >e mora jajce 10—15 minut i dobro tresti tla se rumenjak zmeša z beljakom "ji se prvi kot težji vsede na dno. Jajce se potem da postaviti na mizo, seveda ne takoj na prvi mah. ampak še le - poskuša van jem. dokler ne stoji. — Reč se ložje izvrši, ao se naredi v jajce malo luknjico, skozi katero se spusti nekaj drobnih svinčenih zrne ali pa nekaj živega srebra. Luk-n;.ca se mora zopet zamašiti z voskom ali mavcem, da se ne opazi. Tako preparirano jajce seveda mora pred gledalci skrivati, ker je sicer vsakdo lahko {Kistavi pokonci. Najložje se izvrši spretnost tak<>: Med družbo se razdeli'iz pletarčka več navadnih jajc. meti katerimi je skrito preparirano m katero se obdrži za sebe. N hče ne bo mogel poskusa izvršiti. Takšno jajce stoji tudi na robu kozarca ali sklede, na noževem hrbtu itd.
Lahko se pa poskus izvrši z navadnim jajcem tudi tako. Čez mizo mora b.ti pogrnjen prt. Pred se natrosiš neopazovan nekaj zrne soli in na teh se ti bode kmalu posrečilo postaviti jajce pokonci.. posebno či- si prej s prstom jajce nekoliko močil. Tako poetaviž laliko jajce, na katerem se je "bila po prvem poskusu prijela sol, tudi na rob sklede in kozarca. Predno se da jajce drugemu v roko, more se sol obrisati, kar se z malo spretnostjo prav lahko zgtnli. Prt. mora biti bel, da se sol ne.vidi.
- ----- u------O	l----------
kot Peru.
La Pa i, katero mesto se imenuje "3leko AjrI \ je glavno mesto Bolivije. To mesto jo eno najbolj slikovitih mest na svetu. Ko potnik prvikrat zagleda to mesto, ležeče v dolini tasoč čevljev pod njim, z vertikalnimi zidovi, ki so deset milj dolgi ter tri milje široki. obdano s snegom pokritimi gorami. napravi pogled na potnika litis, katwrega ni mogoče nikdar pozabiti. JSkozi dolino teče pet rek, preko katerih se spenjajo mogočni mostovi. V mesto batno, ki ima od 00.000 do 100,000 prebivalcev, pridete z električno železnico, katero je zgradil neki Anerikanee. in po celi tej deželi, kot v številnih drugih južno-aineriških republikah. je opaziti dalekosežno vrednost priseljevanja iz Evrope in iz drugih delov sveta.
V La Paz najde človek železniško središče za tri železniške črte. Mesto je dejanski središče ne le za boiivijanski železniški sistem, temveč tudi središče bodočega napredku repliblike. La Paz naglo proč vite. V mestu je najti veliko število lepih, poslopij ui v predmestjih po dolini navzdol se množi stalno število hiš. Kot v drugih ameriških državah je bifa tudi v Boliviji pretekla zgodovina pestra in eavršilo se je veliko izprememb, katerih se je vdeležil o tudi mesto T.a Paz. Potniku se je že večkrat pokazalo veliko število west iu ir-
Kasi zastopniki.
kateri so pooblaSCeal pobirati naroC-nlno za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $U.OO in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo ža SToro, Katero je prejel In jib rojakom priporočamo.
Sao Franeisco, CaL: Jakob LovHn. Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Škrabec. Leaivtlle, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Cutig, John Gena, Frank Janesh In A. Kochevar.
8HH, Colo, hi okolica: Loafs Costello. ntmtmti. Colo.: Math. Kernelj. Clinton, bd.: Lmnbert Bolskar. Indianapolis Ind.: Alois Badman. Aurora, HI.: Jernej B. Verbis. Cfakam, ID.: Jos. BostiC, Jos. Biisb In Frank Jujorec.
MM, HI.: Frank Bamblch, rrank Laarieb In John Zaletel.
Franklin. Kans. in okolien: Frank Leskoric. kinro, Kan«.: Mike Pencil. Kitzariller, Ml. in okoUea: Frank Vodoplvec. • Baltic, Wck: M. D. Likorich. Cnhmti, Midi, in okolica: M. F. Kobe,.Martin Bkde In Pavel S baits. Detroit. Mich.: Paul BarteL CUMn, Minn.: Frank Govfe, Jak. Flttkk.
. Elj. ffhss. In d^lks: Iran GrniSo, Jos. J. PeHhel, Anton Poljanec hi Louis M. Peroiek. - .
Eveleth, Minn.: Louis Oovže in JarU Kotae.
Gilbert, Minn, in okokira: L. Vesel. Hibbing, Muui.: Ivan Toude. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. TTrih. Klein, Mont.:, Grepor Zobec. Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Govanda, N. ¥.: Karl Sterni§a. Little Falls. N. Y.: Frank Masle. Barboton, O. in okoUca: Msth. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collinwood, 0.: Mntb. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank kleb in. Jakob Resnlk.
Lorain, O in okolica: Louis Balant' In J. KumSe.
Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M Justin in J Mlsley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hrlliar. Broaghton, Pa. In okolica: Autos
Tpavec.
Burdlne, Pa. In okoUca: John Demšar.
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllcb. Conemangh, Fa.: Ivan Pajk. Vid Kovansek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina in Aut. Kozoglor.
Export. Pa.: Ixmln Rni*nCHL Forest City, Pa. Mat. Kamin In Fr. Leben.
Farell, Pa.: Anton Vslentlnčlč. Greensburg. Pa. in okoiiea: Frank Novak.
Hostetter, Pa. In okoUca: Frank
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc.
Luzerne, Pa. la okolien: Anton Osolnik.
Manor, Pa. In okolica: Fr. DemSar, Moon Ban. Pa.: Vrank Maček In Fr. PodmllSek Pittsburgh, Pa. In okoBcn: U. B.
Jakoblch, Z. Jakshe, Klarlch Mat., L Magister.
Ralph t on. Pa. In okolico: Martin
Koroschelz. ,
Reading. Pa. in okolira: J. Pezdirc. Sooth Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Frank Schlfrer.
West Newton, Pa.: Josip Jovan. -Willock, Psl: J. Peternel. Murray. Utah In okolira: J. KasteUC, Black Diamond. Wash.: G. J Po-renta.
Davis, W. Va. In okoUea: John Brosiiih.
Thomas, W. Va. In okoUca: A. Kocenohan. /	h
Milwaukee. Wis.: Andrew F on in J*o«ip Tratnik
. Sheboygan, Wis.: J<»bn Stara|»fel In H. Svetlin
Wcot AIHa. Wis.: Anion Demiar In Frank Skok.	,	,
ttock Springs, ft'yo.: Joe Tngovlc, A- JuaUii in Valentin Msrejaaj
Ljudje s povestmi
(.Vaška slika.) (Nadaljevanje.)
"Dovolite", je rekel. 44 Vi veste ji m razloži____ Vidite, kako go-
za mejo med dolinsko iu volovsko zemljo".
"\e vem", sem odgovoril hladno. Vsi sc me bolj zanimali kot on-Od nekdaj nisem ljubil ljudi ki so vsiljivi in radi prodajejo svojo znanost iu vsakemu vsiljujejo avoje nazore. To so taki ljudju Tudi na« pravi človek jih ne more. Ljudje s hlapčevsko naturo, brez svojih misli, jih spoštujejo, ker gledajo s spoštovanjem na vse. ki so višji od njih. in se radi ponižajo iu priznajo da ne vedo nič. — On že ve. govore in ne pomislijo nič. mislijo tisto, kar jim reče on . .. . To je slaba stran naših ljudi. Dolgo bi bili hlapei in še stoje gradovi nad njimi....
44 Tam se prepirajo kmetje iz obeh vasi. Pravijo, da bo tožba za tiste pole skale. Vredno itak ni nič. Naši se dobro drže. Ti tu" — kazal je na svoje kmete — "so iz moje vasi. Ne vdajo se. pravijo, imajo prav. Dolinei so ziniraj taki-Vse hočejo vedeti. Zastopi trot nič, na primer tisti stari, in zabavlja čez vsakoga. ki mu hoče pravo
vori starec. Vem, da nima, da bi plačal vino. Dela po vseh hišah, smili se ljudem. — Vidite, tega kmeta, ki govori ž njim. Najbogatejši je v naši vasi. Zdaj ima veliko pravdo za neke voli. Jaz mu jo vodim. Vem. da bova dobila, je namreč čisto jasno, ni da bi razkladal. — Vidite, ta ki je poleg njega, je njegov brat. Danes gresta skupaj domov. Podobna sta si popolnoma. Nekje daleč je oženjem Prodana je bila včeraj njegova domačija, brat mu odstopi od*topi kajžo. da bo tam stanoval z ženo. in zato mu mora delati. Zdaj pije za zadnje denarje, ki so ostali. Plačuje oni, ki mu je bilo vse prodano, in ta bogati pije pri njem. pri bratu: 011 je skopuh, a za pravdo bi dal kožo s sebe.... Ponam vse in tudi za vse razmere vem. Pogosto me potrebujejo. Ako se začne pravda za mejo, bo dosti dela. Zanimiva bo. in to me najbolj zanima. Še danes mi je žal, da nisem šel za pravdarskega dohtarja. Imam velik talent za to. Včasih sem bil prelen za take

GLAS N ARODA, 27. J^^y 191«
dokazati. Sploh ni zmožen resnega razgovora. C." ni po njegovem, kot si je vtepel v svojo neumno bučo, pa se krega in zmerja, misli da vse ve. ker je star. Mape in pisano velja vendar več. Neolikan ji- kmet in zabit. To vemo vsi. Poglejte. kako jim dokazuje. Dumm-heit!''
In začel je govoriti čez starea in čez kmečko neumnost v nemščini. v slabem narečju, menda koroškem. Nisem s" hotel prepirati z njim. Zelo sovražim ljudi, ki se kje nauče tujega jezika in govore v njem vselej, kadar jili slišijo drugi, da kmet ne razume, si mi-
st vari, dasi so me zanimale. Tu bo zdaj trčilo skupaj iu lehko bo pravda dolga. Jaz sem imel pravdo. ki je trajala čez deset let. Slo se je za mejo v gozdu. Imel sem velik gozd. in moj mejaš je pokosil reso po mojem. Tožil sem ga in začelo st- je na dolgo in široko: vodil sem vse sam. Iz tega pa se je razvila meja za eel gozd.... Moj oče je bil zakrivil. Sel je gozd in hiša in vse. Se danes mi ni žal. Delati in t peti se mi tako ni ljubilo____"
Nagnil je kozarec in izpil do dna. kot da je predaleč zašel v spomine. Kmetje so vpili bolj iu
sli jo. in ima spoštovanje pred (bolj. Začel me je zanimati tudi on. njim, gosposki človek pa da ga kajti prišlo je včasih nekaj na spozna, da je več kot navaden mož. ker govori v drugem jeziku. Mnogo je takih pri nas iu tudi do teh so kmetje taki, kot do tako-zvanih "navihanih" ljudi. Zato mi je bilo neljubo, da je tako govoril o njih, in ga ni ne m poslušal-H led a I sem kmete, ki so prihajali bolj in bolj v ogenj iu dokazovali drug drugemu, kje je meja.
No, on je pravil dalje in začel praviti vse o eel i pravdi po nemško. Rekel nisem nič. V vsem se je hot"l pokazati, da mnogo ve. Rabil je mnogo tuje besede in tudi v napačnem pomenu.
4 Ta starec", je pravil, "vidite ga. nima nič in govori. Nekdaj je bil eden najbogatejših med Dolinei. Zdaj je star mož čez sedemdeset let in se mu to ne pozna. Živel je dobro celo mladost in se baha s tem. Vozil je kure v Trst. Imel je. pravi, zmiraj lepega, visokega konja. da je lepo privzdigoval noge iu se lepo nesel. Hišo si je prezidal na novo. hčeram je dal velike dote- Ob poti. ko je vozil skoz Dolenjsko, so ga povsod poznali; prikazat se je gostilničar na pragu, pozdravi! ga je- in ou je takoj u-stavil. Poklieal je vina iu pili so vsi, ki so bili v gostiluiei. Naročil ti je.pečeno gosko ali kokoš in jo
njegov obraz, tla je hotelo vzbujati usmiljenje.
V kotu je sedel starec zamišljen : bil je skoraj kot berač, suh iu slabo oblečen. Pil je žganje in jedel zemlje. Roka se mu je tresla, ko je nesel stekleiiieo k ustom, in drobil je kruh s koščenimi prsti.
Gledal je prepirajoče se kmete in je pogosto pomežikoval. Motril sm njegovo koščeno, s trdimi sivimi brkami obraslo lice; kosti so molele iz njega in brada je stala naprej.
(Josposki človek je bil za treno-tek umolknil, kot da je bil pomislil na svojo preteklost- Zapazil je, da gledam starca »n j rekel; "Ali ga poznate?" 44Ne", sem odgovoril. 4 4 To je Žigec s Skal. Vsak ga pozna. Dvajset let je bil zaprt na Gradu. Obsojen je bi^ da je ubil fanta, ki so ga bili našli mrtvega pod oknom njegovega dekleta. Se danes nihče ne ve, kako je bilo. Mnogo je govorilo zanj in prej je vedno trdil: jaz nedolžen, jaz
nisem kHv____ Zaprli so ga in
pred nekaj leti je prestal kazen. Skoraj z nikomur ne govori, kar je prišel domov. Imel je trdno kmetijo in ženiti se je mislil. Potem so dobili v roke tuji ljudje in j«' pustil, češ tla ni dobra. Zapodil razdejali so skoraj vse, ker ni nih-je naprej in pri vsaki gostilni je -e popravljal. Polje je za nič. De-bilo tako. O svetem Martinu in o pustu so ga vabili povsod na vin-
ski krst in na pust. kajti dobro jiin je vse plačal. Take čase je živel, to pripoveduje vsakomu. Kupčij« je minila, iu ko je imel jfc«*tdwt let je služil /.a hlapea. zdaj pa živi, sam ne vem od česa. In zdaj prijK>vedoje. kje je meja. Misli, da je še zmiraj bogat, pa ou itak nima besede. Neumen j»-bil in deli so ga ob vse- Tuji ljudje | so na njegovem domu, in mislk tla j i iu a še vse on. Zato govori tako, ošabno. Dela se. kot da je veleposestnik. V re*niei je berač, in čakajo ga i" huda leta. Sina je dal študirat in ni nikdar n*<~ izštudi-ral. Rit je gotovo zabit. Pri vojakih se je potem ustrelil. Njegove hčere se ne menijo zanj in ne more živeti pri njih. Vedno pripoveduje kaj je imel. Ko bi on imel. kar je imel nekdaj, pravi, da za ril« a svojo roko pravdo, da bi dobili Dmlinei zemljo. Mene ne more. ker sem študiral, in njegov sin ne. Kaj kmet razuuie. . . . Tu je treba talenta. Skoraj nobeden nežna pi-sati- Prošnje, in kar potrebujejo, jim pišem jaz. Po nemeteo znam
vse. saj je tudi najboljše----Ko
bi bil posestnik, bi rac izvolili xa župana.... Saj nič ne razumejo, .vedno. potrebujejo kakšnega, da.
na rja se mu je precej nabralo v tem. Ona je ostala veena nevesta. Pravijo, da jo hoče celo še zdaj vzeti — no. prestara sta oba- Včasih pravijo, da se mu ravno kot meša. Gre tja in sedi pri nji. Ona je mojškra. dela peče. Celo stari ljudje ne mirejo pozabiti neumnosti ljubezni, če so se vjeli v njeno past.... Ne smeje se nikdar. Dela zelo rad in trd je kot grča. Nikdar ne govori o preteklosti iu bogobvaruj da bi mu kdo kaj omenil. Sovraži ga na smrt. Zelo se boji ljudi, nejsaupeu je do vsakoga. zato z malokom govori, in zdi se. kot tla niti govoriti ne zna. Dela vedno mole* — niočian pravijo. da je zelo. dasi bi mu ne prisodil. Velik roman je v vsem. če se pomisli. Sel je k vojakom, in ko ^ je vrnil, je izvedel, da ima ona drugega. Koliko je bilo reaniee v t-m_ kdo ve. Ona je bila zelo lepa. še zdaj se človek nehote ozre za Marino. Pravijo, da je živel potem veselo in se ni brigal za to. Neko noč so našli fanta ubitega pod njenim oknom- Njega tisto noč ni bilo doma, rekel je. da je bil v seno-žetl. Pravili so. da sta bfla v zadnjem času z dekletom zopet dobra in da se je stara ljubezen ponovila. Zato so ga prijeli. Obsojen je .bji i±a vislice in potem je bil po-
Hrbtobol
j* bolazan, kateri se kaj rada pridružijo že drug« bolezni. V obče nastane hrbtobol vsladkakan*. rednosti na ledicah. »Ji v mehurju ia *e zahteva tem takojftne pozornosti in dobrega zdravila. , V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo
S
everas
KMmj ntf Uvtr RlM|
(Severovo Zdravilo za ottsti in jstra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuičanju vode m pri otrocih. Id močijo po noči posteljo. To zdravilo potnega tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To Zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena ISc ia $i.S6.
Na prodaj v vseh lekarnah.
*V f . SEV ERA co. CfO.ap rapids', iowa
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTROK.
miloščen. Vedno je trdil, da je nedolžen. Zdaj živi tako. Vzeli so mu življenje. Nagovarjal sem ga. naj začuc pravdo, pa ni hotel. Od tedaj ne govori več z mauoj. Vidite ga, kako gleda. Človek bi mislil, da je berač, pa ima precej, pravijo".
Starec je gledal resno in drobil zemljo s prsti. Nikjer se ni bralo, da ima tako povest za seboj. Bil je isti utrujeni, ožgani obraz, kot pri drugih z istimi leti. Prisodil bi mu jih sedemdeset- — Gledal sem ta obraz: polno trpljenja se je bra-/ lo na njem in vse je bilo. kot bi govorilo s trdimi besedami: Kaj bi, vse se prestane.. ..
Pri mizi je vpil mlad človek in se prepiral s starci zaradi meje. Vpil j > na vse grlo in kazal s prsti po mizi, kje je pasel in. kje so sekali. kje orali. Nihče ga ni mogel prekričati. ko je vpil. Zato so začeli med seboj pogovor.
"Halo, kako se je razvnel Sirka". je dejal gosposki čl vek. ''vidite. tudi on ima pravdo. Saj veste. kaj je mlad človek. Ima dvoje poganskih otrok in zdaj bi se rad ženil. Tožila ga je. ker je ne-ee plačati. Denar je kitv-tu vse in taka svota se že pozna. Mnogo potov ima najbrže bo izgubil. Vzeti je neče. To je zmiraj tako". Precej je že trpelo gospodarstvo. Jaz bi jo rajši odpravil za vselej, pa on je zelo trdovraten- Misli, da mora prodreti: pa tu je težko. Pije zdaj že tri dni. Pravi, da mu je vseeno, če gre eela kmetija. So tako trdovratni ljudje. Tudi jaz sem b»l tak — no, jaz sem hotel pravico, te pa ni na svetu. Boljše se godi tistim, ki je ne poznajo. Vidite, kako se smeje stari Krehelj".
Pri mizi je stal siv starček, s popolnoma belimi lasmi, podolgovatim nosom, in obi*az mu je šel zmiraj na smeh, da bi si ga resnega niti misliti ne mogel.
"On je isebenek. ima še ženo, in dva sina skrbita zanj. Nikdar ni nič imel, in nikdar mu ni bilo sile. Lepo življenje si je naredil; včasih galo žaga in naredi kako reč. škaf, burki je, lopar, banjo, ribe-ženj, al i kar je takih malenkosti
ko je na svetu".
"Daj pijače", so vpili kmetje okoli gosposkega človeka in bili | z litrom po mizi.
Krčmar je vstal iu š*d točit. Posedel sem tako in gledal po vrsti te ljudi z njihovimi pvestmi.
Ko se je vrnil krčmar. je Zigec vstal. Vpogujeiia je bila njegova postava. Porinil je molče krčmar-ju denar iu roka se mu je tresla.
"Kam že greš. Žigec?" ga je vprašal krčmar. kot po navadi stavi taka vprašaja za slovo.
"Grem na delo: kopljem ob cesti". je rekel s tihim, suhim glasom. "Večer bo skoraj".
Odšel je in ni pogledal nikogar.
Večerilo se je. zato sem odšel. Gosposki človek je bil postal pijan in je glasno razkladal kmetom o pravdah. Vstal je in se odkril er rekel po nemško: "Imam čast" Opotckel se je in sedel na svoje mesto.... Premišljal sem o teh ljudeh, vsakega poselK-j z njegovo povestjo sem videl na življenja polni zemlji, trdi in neusmiljeni... In takrat sem se spomnil tebe, prijatelj Ignacij____Umrl si in Hilled ni zapisal na tvoj grob: Pesnik in pisatelj Ognjeslav. Neralov... Vedno si hotel pisati in nisi vedel kaj. Zakoj nisi videl gosposkega človeka, zakaj nisi zašel v gostil-nico ob cesti in bi videl ljudi. vsakega s svojo povestjo na trdi, neusmiljeni zemlji. Videl b» njih trde obraze in slišal bi njih ponosne besede. Tako pa si prosil, naj t.i povemo povest da bi jo spisal. In naša mlada domišljija je izmislila vsemogoče, spomnili smo se vseh strahov, o katerih so nam pravili, in na vsa znamenja smo
kdaj
Dr. Koler najstarejši flore*, ■ki zdratnik, Špecijalist v Pitts-burghu, ki ima 2&-!etno ekni-njo t zdravljenju v*eh moškib bolezni.
Hydrocele ali kilo sdrmrla ▼ 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi kite rib nastanejo bolezni t kriiu ia hrbtu In ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, EASTRUPLJENJE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, &KRO-YLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ne-Hste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 904 za krvne bolezni.
Uradna« ure: Vsak dan od B. ure zjutraj do 8. ure sreier; ▼ petkih od 9. zjutraj do 0. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.
Slovenski cdravnik.

Rojaki Pazite!
Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu in si želite nasvetu, kako postopati, tla izterjate odškodnino, tedaj se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako Izstopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno.
Anton Zbašnik,
slovenski notar in tolmač vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa.
soba 102 Bakewell Bldg., (nasproti Court Housa)
, .	.... . . ,	se spomnili, o katerih smo
da ima za pijaeo m za tobak. Nje- ^ ppipovedke> in Iia vse nboje
riu ni treba pravd, tudi za hišo mu ni treba skrbeti. Plača na leto gospodarju ekaj goldinarjev in je prost vsega- Doma leži pod orehom iu kaj zbija. Ve celo zgodovino vasi in mnogo starih pesem zna na pamet. Vse ve. Bolj zadovo ljnega človeka ni pod tem zvonom Vedno se smeje.*'
Mladi človek. Sirka, je vpil na vse preteke. 110 poslušal ga ni nihče. —
''Tožili bomo. tožili**, so vpili možje, ki so prej stali pri gosposkem človeku. Gosposki človek je vstal:
"Pardon'', je rekel in vstopil k njim.
4* Le tožite", je rekel staree. ki je sedel njun nasproii. "mi Dolinei se ne damo. Razdelili bomo ko-munsko zemljo, pa bo".
"Saj vi ne dobite nič", je rekel gosposki človek.
"To tebi nič mar. (V bomo ime?i Volovei take raztrgane dohtarje. kt si t', dobimo vse...."
Gosposki človek je zardel od jeze-
14Nič ne boš zabavljal, svoje bi bil varoval", je rekel eden kmetov. ki so stali na strani gosposkega človeka.
44 To tebi nič mar- T* nisi še nikoli nič imel"
"Pa tudi zapravil nisem*', je rekel drugi mimo.
Obmoleais sta za treuotek, kot da si nima več kaj reči.
.Vzeli so svojo pijačo in sedli skupaj k drugi mizi. Gosposki človek jjj sc'.^cl z njimi, prav H jim
in nenaravne smrti, da smo ti mogli povedati povest, iu si ti potem napisal, kako je strašilo, zakaj stoji tam znamenje, kako in v kaki noči se je ubil ta in tak.. Zato sem se spomnil takrat tebe. dragi prijatelj Ignacij, da nisi tako stopil v gostilno ob eesti in videl ljudi s povestmi, ki žive s trdimi obrazi in ne govore o tem. kar leži nekje daleč za njimi. Prepirajo se za kratek čas o pravdi in vedo. da stopajo po t rili poti. pa je vseeno, kako-
(Konec.)
i dvoboj v zraku
True translation filed with the post master at New York, N. T. on June -7. 1TJ1S, as require«! by the Act of October C, 1917.
Prvo bitko v zraku ter najbolj čuden dvoboj v dolgi zgodovini na polju časti, je izvojevati pred 11C leti v bližani Pariza. Dva Franco-za -sta bila strastna tekmeca za ljubezen ene in iste ženske, in tako oster je postal spor med nji ma, da ga je mogla, poravnati le kri. Običajne metode p« so bilr prekrotke za ti dve bojeviti duš? in vsled tega sta se dogovorila, da bosta izvojevala dvoboj v zrakoplovu. Vzrok celega spora pa je pristal v to, da se porwfi t zrna
^	------ -V.	f. vn Uiug., \ 1KI.-HJ1 oil VVUI l IlUU*il '	^
Ig	Telefon Court .'!45!».	Svoji k svojemu.	K
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
SLOVENSKE (KRANJSKE) PLOŠČE
Vse te plošče so Colembia izdelka. Igrajo ua obeh straneh pravilno slovensko. Petje narodno, dalje šaljivo jietje za smeh, razne poskočuice za ples, kakor polke, vjilearje, marše fn drugo.
E 6057 B 6*58 E 6059 E 60G0
E 6063 E 1626 E 1627 E 1628
E 1629
SLOVENSKA KMEČKA GODBA. LJUBLJANA. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) (Pastirska. Mazurka (Maškera. Polka. (Domžalski, Valček. (Marzoiin. (Mazurka ljubica. (Kmečki Tramplan. (Planinski, Valček. (Ribniška, Polka.
ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) (Mastne pripovedke. 1. (Mastne pripovedke. 2. (Nov štajerski ples. (Štajerska polka.
(Štajerski Kmečki ples t. vriskanjem. 1. det. (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 2. del. (Kmečka 1. del Lender. (Kmečka S. del Lender.
(Koračnica Grenadirjev. Igra uewyorSka vo-( jaška sodba.
(Zaročna mazurka.
KVARTET PEVCEV "GLASBENE MATICE" V LJUBLJANI.
10-INCH 75e. (CANADA $1.00) E 6063 (I komar e veselje (narodna).
(Fantovski nabor (narodna). (O ja, zmiraj vesel, vesel, narodna. E 6064 (a) Bog je vstvaril žemljico, narodna.
(b) Tam za gore skrjančki pojo, narodna. (Na planincah. narodna. E 6065 (Jirogospev: a) En hribiek;
(k) Kranjski fantje. E MM (Šopek narodnih. I.
(Šopek narodnih. 3. E 6067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.
(Oj. ta sodaftki boben, narodna, fc 6088 (Soča voda je šumela.
(Po polju že rožee cvetejo, narodna. (Ne bom se močila. Slovenska kmečka godba. E 6136 ( — Ljubljana.
(Glihengm na semnju. Komični prizor. Kvartet ( slovenskih pevcev.
(Sijaj, sijaj solnčeee. Kvartet slovenskih evcev. E 6137 (Poročni pozdrav. Storh. Ludovik Bajde, s ( spremljevanjem glasovirja. Ljubljana.
RUDOLF TROST. OPERNI PEVEC (BARITON), ^ LJUBLJANA-NEW VORK Z ORKESTROM.
12-INCH $1.25. (CANADA $1.50) E 5064 (Nezvesta, bodi zdrava. (Vihar.) (Na tujih tleh. — (Nedved).
10-INCH 75c. (CANADA $L08) E 1870 (Dekliška tožba — Slovenka. (VolarlČ). (Da ne smem. (Vilhar).
(Kači n>i kaži. — Cvati, cvati ružice, (Vilhar). E 1873 ( Z fflasovirjem.
(O zakaj si se mi vdala. — (Vilhar). S sprem-
( ljevanjem orkestra. K 1871 (Oj raimarfo. oj rožmarin. (Volar«). (Strune, milo se glasite. — (Jenko).
E 1872 (Pogled v nedolžno oko. — (Nedvedi. (Kužici. (Vilhur).
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA, P. D. LJUBLJANSKI GIRARDI. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 1826 (Iirsten boter.
(Rajbnšku zenitvanjsku pismu! E 1827 (Kohn na Bakanu.
(Cirkus "Zawata" iz godbo). E 1828 (Naše balm ice!
(Oj Premeru, kje je poezija tvoj;;a fasa! 10 G121 (Kako je Jerala "frajtar" postal. (Na shodu ljubljanskih.
MEZZO-SOPRAN. POJE GOSPA MILKA SCHNEIDOVA.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 1609 (Držimo skupaj. Polka hitra.
(.Sezidal sem si vinski hram. E 1630 (Polka na poskok.
(Ticica. Narodni nai»ev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natočimo v eaše svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1633 (Klarinet duet.
(Oj zlatna. vinska kapljica. E 2778 (Po jezeru.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je vilice, ne bom se možila. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanrek poje žvrgoli.
(Slišala sem tički peti. Dvosj>ev. E 325P (Vsi so prihajali njega ni blo.
(Divja roža. lJvosj>ev. E 3258 (Regiment po cesti gre.
(Sem slovenska deklica. iJvospev. E 1128 (Krasni valček.
(Suasses polka.
POwTTTA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN MILA POLANOEVA IZ NEW VORKA. 10-INCH 75c. (CANADA 85c.) E 2J93 (Barvica po morju plava. Llvosjiev. (Lnšno naprej. Polka. 3591 (Visoka jt gora. Dvospev. (Lubi Janez. Polka. E 3595 (Bratci veseli vsi. iJvonjiev.
Naprej v Ljubljano. Kranjski tnuee. E o5'JG (Ko sem k njej peršov. I»vns|»ev.
(Ti si mila ma. Valčik na harmouikc.
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLWEC" NEW VORK. PEVOVODJA IGN. HIDE. E 3192 (Zagorska.
(Kako bom ljubila. E 3493 (Odpiraj dekle kamrico.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle kamrico. Harmonika solo. Srerna mladost. VdlCek.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Ign. Hude. E 3740 (Sin or i sem na vasi bil. Columbia. Kranjska kapela (Veseli godec. Polka.
(Ti veselo poj. Slovensko Pevsko društvo "Siavee'* E 3815 (Nazaj v planinski raj, Slovensko Pevsko društvo
( "Slavec"
Dvospev: Augusta Danilova. Soprano, Mila Polantera, Alto.
Harmonika Aecomp. E 3741 (Na planincah solnre sije. Harmonika duet (Vesela poskočnica. Polka. Duet: Augusta Danilova. Soprano. Mila Polančeva Alto. Harmonika A~comp. E 3742 (Otok Bleški. Harmonika duet.
(Na plesn. Valček. E 3816 (Zora vstaja, Augusta Danilova
. *Ko Pridem i54* P° "o«' Augusta Danilova E. 3774 (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. E 3773 (Ljubca moja kaj si strila.
(Pojdmo na Štajersko. Dvo-spev.
E 3776 (Spomnimo se Ljubljane.
(Pogladski Sinovi. Dance Music. E 3777 Rezika. Valček.
(Veselimo se. Polka.
'<s*t
▼se t« plošče naročite pri Vašem rojaka
IVAN PAJK Columbia Dept. 456 Chestnut St., CONEMAUGH, PA.
AnaftM ia plate*.	Cenik eMtonj, tuHt« ponj.
govalcem.	j
Ko je napočil določeni Jan, sta. se olia borilea s svojimi sekiin- j Janti jKKlala na doloeeuo mesto1 kjer sta našla veliko množico 1 ju.- f «1L kajti vfst o čudnem dvoboju se je razširila z veliko na grlico na j vse stran'. Dvoliojevnika pa >e{ tejfa nista ustrašila. Dva balona j ki s*ta bila povsem enaka, so pripravili in v ta dva balona sta sto-! pila oba. Vsakemu pa so izročili skrbno nabasano veliko puško. I Dano je bilo povelje in počasi ta .se balona dviprnila skoro stran ob strani. V višini nekako pol milje. ko sta bila balona le osemdeset jardov dru«r od drujrega, so d.V-i signal, in oba tekmeca sta o-tvonhi openj. Kmalu se je eden izmed balonov razpočil ter padel na tla. Poroča se. da je dotična že,i>ki- držala svojo obljubo terse poročila / zmagovalcem v zračni bitki.
Nov avstrijski ministrski predsednik.
-
' True translation filed with the post master at Now York. N. Y. on June 27. 1018, as required by the Act of October U. 1017.
Amsterdam, Nizozemsko, 25 junija. — Dunajski listi, ki so danes prišli tu-sem, pravijo, da l>c železniški minister Bauliani sle j dil dr. Sevdlerju kot avstrijski 1 ministrski predsednik.
Trdi se. da so se drugi člani ka-1 bineta, ki so podali ostavko skup-j 110 z dr. Seydlerjem, dali pre go- j voriti, da ostanejo v uradu.
nekaj in vsi so poslušali in prikimavali.
Drugi sfc obsedeli pri prejšnji mizi. Bili so veseli, le starec se je čutil razžaljenega, da mu kdo očita. ker je zapravil:
"Kaj komu mari**f je ponavljal. '* Toliko imam še zmiraj. kot on. imel sem pa toliko, kot vsi Volovei, ker jih je".
j Žigec je bil ostal v kotu pri svoji mizi, gledal je zamišljeno, pil počasi in jedel neprestano.
K meni je pr»sedel krčmar. kot imajo to pri nas navado krčmarji.
"To imajo prepir", je rekel, "in vsega je kriv" — govoril je potihoma, mrmra je — "vsega je kriv ta človek, ki je bil pri Vas. Bogve, kaj se je Vam nalagal o pravdi. Dela se vedo zelo učenega in vedno išče druščino z gosposkimi. Kmetje mu plačajo za pijačo, in zdaj bi rad zaslužil, da bi bila pravda, in potem bi zaslužil pri inženirjih, če bi se zemlja delila; kajti prištuliti se zua povsod, zaupati mu pa ni. Za koš rese. je za-pravdal hiši in grut- Z ženo sta se stepla. ona služi nekje v mestu. Hotel je živeti gosposko. Zdaj je navaden mešvtar. Dela uuilo in živi lehko. Povsod hoče kazati svojo učenost. Kmete ima čisto v svoji oblasti, vse store, kar jim svetuje. Že parkrat so imeli pravdo. Sicer jih zaničuje, če je z gospodo, in če ima denar. Otroei morajo služiti za pastirje in pestunje. Ta-
-if E^-i.T
GLAS XABODA, 27.JUN. 1918.
SLOV. DELAVSKA
UMMfljeoa do« 16. avgut* . 1908.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi P*ao
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI t Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood B'd., Cleveland, Okla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2. Box 111, Wort Newtoa. Pa.' Glavni tajnik: BLA2 NOVAK. 634 Main St, Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClO. 634 Main St, Johnstown, Pa. 1 Pora. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaogh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St Clair Are., Cleveland, Ohio. r«L blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Ohio.
NADZORNI ODBOR: PrMsedalk nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL. Box 96, Willed, Pa. L nadeornlk: NIKOLAJ POVSE, 1 Grab St., Numrej Hill, N. 8. Pitta-barfh, Pa.
B. aadeornlk: IVAN GROŠELJ, 88S & 187th St. Cleveland. Ohio. _
POROTNI ODBOR: Prodoedalk porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box TO, Bast Mineral,
L porotnik: FRANC TEROPČltf, R. F. D. S, Box 146, Fort Smith, Ar K. t. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14tb St, Springfield, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK?	_____
Dr. *OSIP V. 6BAHEK, 843 B. Ohio St., Pittsburgh, Pa,
G la val orai: 634 Main St, Johnatowa, Fa.	T
URADNO GLASILO: "BLAB BABODA". 82 Cortlandt Street New Tori Gttg«
Cenjena društva, oziroma nJLb uradniki, ao uljndno proBenl, poMIJati tree dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar aaj te polije edlao potom Fofitnih, Expresnlb. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj «0 naslovljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pofilljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slnčajn, da opazijo društveni tajniki pri poroSllh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega cajnlka, da se v prihodnje popravi.
sam poiskati. — Jaz sem namreč zopet začel sanjati o svoji umet nosti in nisem slutil, kaj namerava usoda z menoj.
Nekega dne, ko sem mu zopet tožil, je pa vzkliknil:
—	Že imam, Loudeu! — Že imam! — Sva že na konju!
—	Kaj pa je? —
—	Nekaj imenitnega! — Nekaj posebnega! — Poglej tukaj ta inserat.
Gledal sem na kos papirja in se čudil. — Z velikimi črkami je bilo zapisano na njem: — Solnee, ozon in godba! — Pinkertonovi tedenski pikniki! -- Pet dolarjev za osebo! — Ženske -so proste! — Velikanska zabava. -- Brezplačen zajtrk pod milim nebom! — Po-vratek v mesečini! — Ravnatelj in proviantni mojster: H. Louden Dodd.
Jaz bi ni>! najrajši prisolil gorko zaušnico, in bi mu jo bil tudi prav zagotovil, če bi ne začel še o pravem času razpravljati o dru-" gib stvareh.
Proti večeru je pa zop*t stavil isti predlog in sicer v lepši luči. Pravil mi je. kako je ljudstvo navdušeno za piknike in da ni pet dolarjev še prevelika cena. če s.* pomisli na vse ugodnosti, ki jih bodo imeli vdeležniki.
•laz pa nisem imel do tega nobenega veselja. — Toda čimbolj sem se branil, tembolj mi je prigovrjal.
Ker sva bila pa oba velika omahljivea, in kakor peni na vaio\'-ju življenja, sem se končno vseeno vdal.
Prvi izlet je bil pripravljen za četrtek. — Piirkerton je najel godbo, preskrbel meni frak ii: 1 a kaste čevlje ter vzel v pristanišču neko ladjo v najem. Krog devete ure dopoldne se je zbrala pred najino pisarno že precejšnja množica ljudi: posebno deklet in fantov.
•Jaz nisem bil nič kaj ponosen na svojo službo, d očim je stopal Piukerton kot petelin na konju.
Neprestano si je niel roke In če je le mogel je stopil k meni ter z a še pet al -
— Vidiš. Louden, kako bo neslo — To je bila izvrstna misel. — Kaj takega mi ni še nikoli padlo v glavo. — Vse bo šlo po sreči, •laz sem um molče kimal in mu nisem ugovarjal.
(Dalje prihodnjič. >
NARODNA NOŠA.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 25, 1918, as required by the Act of Oetober 0, 1917.
Jugoslovanski narodni svet v Washingtouu se obrača na slovenske žene in dekleta, da bi, ako same ne bodo rabile narodne noše 4. julija, jo poslale kakor hitro mogoče v Washington, na naslov: Dr. Drago Marušič, 932 Southern Building, Washington, D. C. Na notranjo stran obleke se naj pri-šije 1'stič, na katerem je napisan natančen naslov lastnice. Obleka se bo takoj po 4. juliju nepoškodovana vrnila.
('27), 27—6.)
IŠČE SE ŽENSKI SPOL sa hišne in druge posle v hotelu.
Vprašajte v brezplačnem uradu za službe :
Hotel Bi It mote, t>:j-3—6th Ave.. New York, N. V (25,27,29—6.)
SLUŽBO DOBE
možje v hotelu. Vprašajte v brezplačnem uradu za službe: Ifotel Biltmore, 635—6th Ave., New York, N\ \. (25,27.29—6.)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi
društvo štev. g:» ssi»/.
v Oiiiiaiinda. Pa..
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
12
(Nadaljevanje.)
na Frank Turkovi farmi v soboto 29. junija
Začetek točno ob 4. uri popoldne.
Ker je to miš prvi piknik, zato vijudno vabimo vse rojake in ro-tvšulZ?^^jjakiuje ter sosednja društva, da tK-NKEltt.hK tn uas blagovolijo v mnogobrojiiem podoniace Ki-Uevilu posetiti. P .irala bo sloven-
Kad 1)1 iz\edel za svojo sastrično LKNO SršNIK. PograČkova iz Šmarni® in se je oni ožil a k O-grinu v .Melišo. Nadalje bi tudi rad izvedel za .JOHNA EIIRE JOIIXA OZIMC. podoniace \il hav iz Ci ne pri Pliberku na Koroškem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za kojoga. da mi naznani. ali naj se p;j sami ngbtsi-jo. — .Joe Pregb-unik. Box 216. K ill t on. Pa.	(26-2H—6
Kje je moj brat FRANK P Hiti I-NE? Doma je iz Orehovec pri &t. Jerneju na Dolenjskem. Pred enim letom se je nahajal tn v Clevelandu, potem je odšel v Pen u sv! van i jo in kje se sedaj nahaja, mi m znano. Prosim ee-njene rojake, ako kdo ve vsr: njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti. ali pa naj se sam /glasi, imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. — Louis Peilnie, 751H Broadwa\ S. K., Cleveland, O.
(26-6—2-7 >
/
ska godba. Za sveže pivo in prigrizek bo skrbel odbor.
dober
John Zalar. tajnik.
Kad bi i/.vedel, kje s«' nahaja moj brat LOIZK MIHKI/lC. Doma je i/. Babne Police pri Ložu na Notranjskem, slišal sem. da se nahaja nekje v Ohio, ('e sa.it: čita te ■vrstice. .st- naj oglasi s\u jeuiu bratu Blažu, če pa kateri iv.ined rojakov ve za njegov uu slov. naj mi '_ra blago« oli naznaniti. za kar bom zcb< hvaležen, lila ž Mihel-ič. Box 4b. Hibbiug. Minn.	<2G-2S—6
Nemci ob Črnem morju.
POZO& ROJAKU
—	Že dobro, veličanstvo. — Koliko pa znaša dolg? — je vprašal Piukerton navidez resno. — In ko je imenoval cesar norec Norton malo svoto, bila sta dva ali trije dolarji, mu jih je takoj plačal ter mu ponudil poleg tega še steklenico konjaka.
Norton se je dostojantsveno priklonil ter rekel:
—Mesto San Francisco je zelo prijazno svojemu cesarju. — S tem mestom sem nabolj zadovoljen, kar j h jc v mojem dvojnem česa rst vu.
—	Ali vrjameš, prijatelj. — sem rekel, ko je Norton že odšel — da so mi ta človek najbolj dopade izmed vseh, ki zahajajo k tebi"
—	Meni tudi. — "Cesar" vendar ne pride v vsako hišo — je odvrnil in se zaničljivo nasmehnil.
Bili so pa dnevi, ko s»* jo moj prijatelj naenkrat čisto izpreine-
nil, _ Mene ni več smatral za svojega sotrudnika, pač pa za kot
služabnika. Govoril je le o velikih transakcijah, o velikih zaslužkih, ki so bili pa še bog ve kje v daljavi.
—	Ali res uirsliš. da bo trgovina uspela? — sem «ra vpraša!. Moj Bog. ti si pa res kot neverni Tomaž. — Zakaj bi vendar
ne uspela .' Iu zakaj moram slišati to ravno iz tvojih ust?
Jaz —m se spomnil nauka mojega pariškega znanca ter mu jekel:	s
Nikar ne misli, da jc tako lahko biti pošten, kot loviti slepe
niši. —
S temi b' -sedami sem Pinkcrtoiia popolnoma prepričal. — Vdal si- je v božjo volj'» ter me ubogal.
Prav imaš. je že res. ptav imaš.
Nekega dne mi jt povedal da je kupil neko staro napoLpodrto ladjo, da jo je dal prenoviti in da jo namerava poslali pod novim imenom na morje.
.la/ -em namrsil č,J.o ter odvrnil:
Tega podjetja m' pa jaz ne bom udeležil.
I bi je planil kvišku.
Zakaj ite* — Kaj govoriš? — Zdi se mi. kot da bi mi hotel namenoma nasprotovati.
—	Oblast jc spoznala 10 ladjo za nesposobno — sem odvrniL Jaz ti pa rečeni, da je zdi.j ladja v izbornem stanju. — Samo Krmilo in rilec sta malo slaba, sicer je vse dobro. — Kaj oblast? Na '»bias*i >e izgovarjaš? - Oblasti ne vedo ničesar.
•laz se ne bom udeležil nobenega podjetja, pri katerem bi bila človeška življenja v nevarnosti.
Veliki Bog' Ali ni morda v vsaki špekulaciji riziko? —. Ali >e ne izpostavljajo ljudje, pa če se vozijo še na tako novem in irdjicm parniku. smrti? — Aii ni delo v rud okop*, h nevarno? — Louden. London, ti ne spadaš lia ta svet. — S svojimi naziranji si sam in osamljen.
—	Seveda, ti spadaš med materialist«.
Ta beseda ga j«-' tako spekla. da je poved glavo in postal dm gacnih misli.
—	I)a, da. prav imaš. Louden, jaz sem zašel med material iste. Kako strašno je podati tako priznanje. — Materialističen! — Ne, tak pa res ne -inem biti! Zopet, enkrat si se izkazal za mojega najboljšega prijatelja. - Na, tukaj imaš roko, dragi prijatelj. — Zopet si mi pomagal. — »laz moram nekaj začeti, da se bom otresel teii čudnih idej. ki so se splazile v mojo glavo. — Kaj če bi se posvetil kakim študijam' -- Katerim študijam? — Teologiji? — Algebri? Kakšna je algebra ?
—	Utrudljiva in dolgočasna.
—	Pa vseeno zanima človeka? — je poizvedoval.
—	Mislim, da na.
—	N"o. potem se ji bom posvetil. — Algebro bom študiral —- je sklenil slednjič.
Že naseldnjcga dne se je informiral pri neki dami. ki je bila v uradu, katera učiteljica bi bila najboljša za algebro oziroma računstvo. — Nasvetovala mu je neko gospodično Mamic McBride.
Ker ni bila ravno v dobrih razmerah, sta se kinalo pogodila za plačo. — Domenila sta se za dve lekciji v.sak teden.
Že naslednji teden je pa zvišal število lekcij na štiri. — Jaz sem j:a svaril, češ. da ga hoče učiteljica morda vjeti v svoje mreže.
On se je pa nasmehnil in odvrnil:
Motiš se. dragi Loudeu. — Na svetu ni čistejšega bitja kot je Miss Mamie.
Razentcgd sem pa tudi prijatelju še marsikaj drugega očital. Jaz sem peto kolo na našem vozu — sera tožil. — Glede dela, ki ga bpravljam, bi bil tudi lahko v Senegambiji. — Na pisma, katera tJgovarjsm, bi lahko odgovoril vsak otrok. — Veš kaj, Pinkerton.
—	Kaj pa ?
—	Daj mi kako delo. — Če mi ga pa ne daš, si ga bom moral
Trne translation filed with the posit master at New York, N. Y. on .Time 27, 191S, as required by the Act of October 6, 1917.
Moskva, Rusiija, 25. junija. — Kakor pravi današnje oficijelno poročilo, so Nemci izkrcali v Poti ob Ornem morju 3000 pehote n. konjenice.
Poti je pristanišče v Transkav-kaziji v gubeniiji Kutais. LieŽi ob izlivu reke Rion in je zvezan z železnico z Batumom, Tiflisom in Baku.
Naj uspešne)* mašilo n. ienak* lase, kakor tudi m mo£ke brk«
tn brado. Od te-
Podpisani Leopold Turšič iz Cerknice pri Rakeku s*e nahajam v italjanskem vojnem ujetništvu in vljudno prosim vse rojake, prijatelje iu sorodnike, da, ako jim je znano, kje se nahajajo moji bratje JOE, JACK in ED. HOFFMAN, kateri ao živeli v Murray. Utah, naj mi blagovolijo poročati, za kar hočem biti zelo hvaležen. — Leopold Tur-sič. Prigiomero di Guerra, Ser-vigliano, Esvoli Pičeno, Italia. (27-29—6 .
•tejo t Ctih tednih krasni go stl ln dolgi las J« kakor tudi m» ■Mm krasni brki ln brada ln ne bode odpadali ln osiveli. RennatUem, kosti bol ali trganje r rokah, nogah ln v krilu, r osmih .ineh popolnoma oadra-rim, rane opekline, bole, tare, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, oseb-line t par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje adrarllo bres uspeh« rabil mu jamam sa $5.00. PlBte takoj po cenik, ki ga takoj poffljem sastonj.
JAKOB WAHCIC,
C7VS Bmmm An,
Jy/ Jožef Banič iz Hrvalskaga Uvoda se jtaliajan. že dalje časa v italjanskem vojnem ujetništvu ter želim izvedeti naslove JOHNA BANIČ iz Škoejana iu FRANKA C ERNE iz ^t Jerneja na Dolenjskem. Dotičinka prosili!, da se mi pismeno oglasita. Naslov: Jožef Banič, Ite-parto Prigionieri di Guerra. Cento. Prov. Ferrara, ItaJia.
' 27-2U—6 i
Pozor rojaki!
Kadar ste namenjeni kupiti hišo. lot ali farmo, oglasite se pri meni predno boste kupili. Jaz zavarujem tudi hišo proti ognju.
J. LUŠIN, prodajalec zemljišč 1065 E. 66th Street, Cleveland, Ohio.
POZOR IGRALCI
Dobro ohranjena 4-vrstna, dvo-glasna harmonika CLubasovega delal imam na prodaj. — .Cena je $90.00.
ANTON MERVAR, 14232 Sylvia Ave., Cleveland, O. (26,27,28—6)"
.VABILO na
VELIKO
PLESNO VE8ELIC0.
v četrtek dne 4. julija 1918
katero prirede društvo sv. Alojzija st. 13 JSK.J., društvo Veeernica .št. 13 SDPZ., dr. sv. Antona-Pad. št. 15« KSlvJ -ter
dr. Luč S\obode št. 3l£ SNPJ. skujmo v iiov^ni
Slovensko-Hrvjit.ske.ui Domu na prijaznem griču Ilostetter. Pa.
( lani omenjenih društev se njj snidejo )>i*i sobratu Antonu Mau-serju točno ob 2. tri popoldne premeščen je društvenih zastav v novi Dom.
Potem sledi veselica. V-lopnina za moške -^l.oO 4ti se. plača pri vhodu; žene in dekleta, kaKor lu-di otroci v spremstvu sta riše v imajo prost vstop.
Polke in mazurke bo igrala slovenska godba i/j Yukona Pa. Za. pijačo in prigrizek bo kar najbolje preskrbljeno.
Cisti preostanek veseli-e jc od-nvenjeii društvenemu Domu.
Ker lio to prva veselica v novem Domu, so vljudno vabljena vsa sosednja društva iz New Derby. Homer City ter gree-nburške okolice, kakor tiidi vsi rojaki in rojakinje ter brati Hrvati, da nas omenjeni dan v obilnem številu posetijo. Bodite uverjeni, da v enakem slučaju bon»o tudi mi vam vedno pripravljeni vrniti milo za drago.
Taorej, rojaki in rojakinje, na plan omenjeni dan! Vljudno \abi Odbor skupnih društev.
(26-28—6)
WEDNESDAY
ALL MEAL?
WHE&TLESS
V.5T- in umto crjct^tjs. Iu. . JS n>L\kIA<r r»X3X as-T.Ms;^ "»nt;.-
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi slovensko podporno društvo 7.DRUŽITELJ št. 36 ŠDPZ. v South Forku, Pa.,
v soboto 29. junija t. 1. v Slovenskem Narodnem Domu v South Forku.
Začetek ob 6. uri zvečer. Tem potom vljudno vabimo v.<<a sosednja društva bližnje okolice, posebno društvo Josip Jurčič št. 152 SSPZ.. da se zagotovo vdele-že. Kratkočasili nas bodo tainbu-ra.ši društva ''Rodoljub". Za vse d m go bo skrbel odbor. Torej na veselo svidenje 29. junija!
V A l> I r, o na
LETNI PIKNIK,
katerega priredi SLOV. SAM. Ji. P. DRVŠTVO za < ireater New York in okolico, Ink.,
v nedeljo dne 30. junija
v Henry Walter's Emerald parku, vogal Martin in Myrtle Ave., Glendale, N. Y. Vstopnina je 25 centov, vštevši vojno naklado.
Igi-ala bo izvrstna godba. Keglanje za dobitke v gotovini $7, $5 in $2. llojakc in rojakinje v Greater New Yorku vl judno vabimo, da se našega piknika polnostevilno vde-leže. Kakor je vsem znano, smo vedno parili, da so bili cenjeni gostje dobro postrežem in da so imeli na razpolago rajuovrstua razvedrila. Torej to naj bo vsem porok, da tudi letos ne bo ničesar manjkalo.
Na veselo svidenje dne 30. junija v Emerald parku!
Za odbor:
Anton Plevel, predsednik. Josip Pogačnik, tajnik.
Rada bi. izvedela za naslov svojega brata ANTONA LAD1CI1. doma i/. Kačie pr^ Pod g radii. Istra. Pred šest meseeev j«- bil nekje v državi Michigan. Pro-i .a cenjene rojake, če kdo \ <• kje se nahaja, da iui naznani ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: — Mrs. Antonija Ziia-ricli, Boncarbo. Colo.
(25,26,27—6.)
JOŽEF KUHAR.
doma iz Grada, pošta Cerklje pri Kranju, naj se oglasi Frank Likarju, doma iz iste vasi, na naslov: — Frank Likar. Box b53. Issaquah, "Wash. (25,26,27—6.)
-	: ti t
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fePECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
MoJa stroks je zdravljen je akutnih ln kroničnih bolezni. Jss ■am žc zdravim nad let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati raso bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da ras poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln Pse po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni r mehurju, ledicab, jetrah in želodcu, rmenico, rcvmatlzem, katar, zlato žilo, navdubo itd.
rf" Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od ». ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. nre popoldne. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime In naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko te ls starega kraja, sato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
RAVNOKAR JE IZ&EL
NOV VOJNI ATLAS v bamh,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenic Publishing Company
B2 CORTLANDT ST.

NEW YORK.
CENIK KNJIG
katero ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt SU	Now York. N. Y.

IŠČE
v
s*e dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doffe. — Max Flefislier, 258 Lewis iSt., Memphis, Tenn.
(25—6, do pr.)
Rada bi izvedela za svojepra brati. JOHN SHVASHNIK, doma iz Trave. št. 17. okraj Kočevje. Slišala -st-in, da nahaja nekje f Kansas City, Prosim ceiijcnc rojake, ec kdo vc m ujegov na slov, da mi "ra na z naj ii, za kar s«' mu že vnaprej zahvaljujem. Ako pa .sam člta, ^a pa prosim da .se mi sam javi, ker mu imam prav nekaj važnega naznaniti. Njegova sestra: Milka Susmau Box 294, Port Allegheny, Pa.
(2.1.2U,27—G) ...... ..—
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jik bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Flstto,
ki je pooblaščen sprejemati naroi-nino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti le večkrat prepotoval države, X katerih sa naii rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. Upati je, da m bodo rojaki s vseh oairik pomagali, povbno 1», fetf tmM f kfttjiM ln* Nka
i

POUČNE KNJIGE:	RAZGLEDNICE
A lino v nemSko-ang!. tolmač-vezan —.50 NewjorSke, božične, velikonočne
Domači zdravnik mali	š—J£5 in novoletne komad po	_.03
Hitri račuuar (nemSko-aagl.).	ducat
vezan	—.00 Album mesta New lork s kras-
Poljedeljstvo	—^0 nlml slikami	—.25
Sadjereja v pogovorih	—.25	Js.r.
Slov. ansl. ln angl. slov. slovar 9UBO	ZEMLJEVIDI:
Veliki slov. ang. toima«	$2^0 Avstro-Italijanska vojna mapn —.25
Avstro-ogrsld, veliki vezan	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Celi svet mali	i0
KNJIGE:	Celi svet veliki	^25
Hipnotlzem	'—.35 Evrope vezan	~ :_.{50
Doli z orožjem	fer.53 Vojna stenska mapa "" ' |3.00
Dve SaloigTi: "Čnrljjera ieaitsv"	Vojni atlas	^ f-,25
ln "Trije ženini"	—.25 Vojni atlas nov	^..30
Mesija 2 zvezka	—.60 Zemljevidi: Ala., Ariz., Cola,
Pod Robom 81. Večernlos	—.30 Cal. itd. jo	=^.25
Postrežba bolnikom	—.50 Združenih držav mali	—.10
Trtna ud ln trtoreja	—.50 Združenih držav veliki	—J2&
Trojka	—.50 Združenih drSav stenska mapa,
Vojna na Balkanu 13 zves.	fll» na drugi strani pa celi svet $3.00
Zgodovina c. kr. pespolka St. 17	_ ,	. .. . .
s Klikami	f^.50 Poleg tu navedenih knjig Imamo
Življenje na avstrijskem dvora	P* Se nekaj raznovrstnih istisov po en
ali smrt cesarjeviSa Rudolfa »-.TI ali dva svessa.
Opabs: Naročilom je priloiltl denarno vrednost, bollsl v gotovini, poitni nakaznici ali poStnih siaaftlO*. Poitalna je pri vseh csnah U vraču-
f--H
IxSIa Je lcnJ«Wcat	^
DVE SAL01GR1. f
Knjižica vsebuje dts Igrll
•ČARLUEVA tENUKT 1 ta
TRIJE ŽENINI" ter stane samo ZSc
OnL kJ nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker 1» Ba Je v omenjenem Številu.
V zalegi imamo zopet rate vrstne knjige, toda od vsake le p« en ali dva irtisa in nlse r ceniku esnalsne.
Naročilom prlloiite denar ln pofiljite na:
1 Sloveiic PdMishiig Coipny
I B Csrttanit 8U New Seifc N. Y