bodo navaliH preveč drv pred no^e. ampak ta način ustanavljanja ie odvisen od kraja in terena. na katerem učitel] deluje. torej so tudi its-pehi le enostranski in ne pooolni. Vsa stvar izeleda. kakor da si merodajne oblasti natikajo učitelja na roko kot rokavico, s katero segajo potem v oigenj po kostanj. Verjeinite, no pa saj veste. da inia učiteli na deželi vso duik) In vse srce za krnetsko ljudstvo. on živi in dela zanj. ampaJ. oblasti naj mu store vsaj malo v pomoč. Vse kaže. da do definitivne rešitve vprašanja idealnih kmetijsko nadaljevalnih tečajev. kakoršnj so bili zamišljeni po naduč. A. Skulj še dolgo časa ne bo prišlo. zdi se mi pa to tako važno in nujno, da bi bila iako umestna vsaj delna rešitev te^a .vprašanja in sicer na ta na- | &lu da se sedanje ponavljalne šole z | uradno odredbo ta_coj reorganizirajo po načrtu kmetijsko nadaljevalnih tečajev. katere bi poleg obveznih učencev neobvezno obiskovali titcU dečki od 14 do 16 teta. Na ta način bi dobili učitelti vsaj }7. Gblasti nai skrbe za zadostno število učnrh moči, t. j. takih učiteljev. ki so obiskovali kmetij&ki tečaj, ali so p^. prizoiani strokovnjaki. 8. Knictijski t^aji 7a učitdje uaj se raz-iri,io in preuredijo tako. da bodo imefi obiskovalci priliko na učiteljišču in p<rtvatno pridobljerro znanje kmetitstN';. razširiti iti poglobiti. 9. Kot učni knjigi zadostujeta zae«krat Stiasnvjevo JBerilo" m ..Računica" v tem obsegu vendar pa je Kledati. d« pridemo činiprej do izpcipo_ri}ene r7.daje i teh dveh kiijii?. S 10. Učiteljem kjrietijsko nadaljcvalnib tečatev je preskj-beti strokovnih ponvož- nih knjig. 11. Honorar za poučevanje ie zjed- iiačiti z onim na obrtiv. nadaljevalnih šo- lah. malo temelja. na katerega bi gradili. kajti doslej io viselo vse preveč v zraJcu. To naj bi bila pa le prehodna re_itev. Pri-  I pravljen sem na mnogo raznih ugovorov, \ Pa če ima kdo bolj prtpraven in lažje iz- i peljiv nasvet, kar na rplan z nitm. samo 'da prideino kam naprej. Načrte za pouk v kmetilsko nadalje- valnih tečajih, ki so delo učiteljev kr§ke- ga oknija. je dokončal kmetijski svetnik Rohrmann. Te načrte bi trebalo vidirati na zb»rovanjiii učiteljskih društev in po- tem razposlati §olskim vodstvom v upo- rabo Važno je tudi vprašanje učniii mooi. j Kmetijsko nadaljevalne tečaje ie po mo- I jem mnenju posplošiti in gledati. da če le i mogoče poučuje v njih učrtelj. ki ie obiskoval kmet. tečai za Ijudskošolske učitelje ali pa že itak priznan učiteli strokovnjak. Samo znanje kmetijstva, ki se ga pridobi na učiteljišču bo le malo Pretesno in se tudi z ozirom na druge pred- [ mete in kratko odmeTjeni čas zadevni V.. KL..ANSEK: Kmetijsko- nadaljjevalni tečaji. (Referat na zborovanju trži5kega krožka ,,Peda- pouk na učiteljišču ne da dovolj razširiti. Preurediti bo treba kmetiiske tečaje za liudskošolske učitclje tako, da bodo obiskovalci znan]e knieti.istva lahko bogato povečali in temeiiito poglobili. Ne vem. zakaj imajo nekateri tak strah pTed temel;it_m in globokim poukom v teh tečajih; prepričan sem. dn ni ncbeneTnu učitelju za patent kmetijskega strokovnjašva. če tudi bi imel marsikdo pravico do njega. Ne vem. ali bi šla zahteva. da naj se da učitelju. ki se je odiočil delovati na deželi med kmetskim ljudst\rom. prilika, da se pripravlja na svoje delo s temeliitini kmetijskim poukom, morda res S goškeKa dmstva v Krškem" - v St. Janžu dne ;  predaleč ln preko dlja. — dvomim jaz in \ 18. nmcmbra 1920.) §e inarsikdo. Olede učnili knjig ie omeniti, da Sti- Kulturni in gospodarski pokret no- ;  asnyjev0 ,,Berilo» in ,,RačuIV;ca» izvrstno I vejšega casa ie potrebo splosne Ijudske. nHcrf_v.-_ript__ _v_.iptni. n_m.n,, v sprinniih Iposebno pa stanov^ke naobrazbe zdatno  povečal. zato se je na novo odprlo ve liko reformnih šolskih vprašanj in stara so se vnovo oživila.  Ni dvoma, da je vzgoja. ki ni indivi dualna, brez prave pc<llage in ne more  doseči uspehov. ker ne zadene v živo,  da pa mora biti vzgoja z ozirom na stan  prav tako individualna je umljivo in ker  naše podeželske ^ole navadno zadeneio  p.iavo pot, zato tudi bilježijo uspehe. Da pa sarrio y Uudski šoli ne more dobiti kmetijski naraščaj dovolj stanovske naotbrazbe in zavednosti, ie umljivo,  ker z miadino ljudskošolske dobe nl mo goče obravnavati kakih kinetiisko-Rospc darskih ali drugih stanovskrh vpra.anj, | vrhutega ima pa veliko preveč posla s j splošno vz-gojevahikn in izobraževalnim i delom. | Že pred 44. leti se je pokazalapoS tieba. podati kmetskemu ljudstvu kolikor I niogoče specijelno stanovske naobrazbe i in dokazovati, da je ta potreba danes še j vellko večja, bi bilo le prazno izgubljanje : besedi. zato 1e že davno sproženo vprai šanje kmetijsko nadaljevalnih tečajev pri| šl-o na novo v resno debato. Vidirao pa, ! da ie od bcsedi do deianj 44 let in še več. j Da se že do danes niso udejstvili ' kmetijsko nadaljevalni tečaji, bi na prvi ! pogled zameril krnetskemu liudstvu saI memu. zakaj jih odločno ne zahteva. pa ! kaj, temu ie tupatam že ljudska šola ne| znosna. zameril bi učiteljstvu. pa vem. da ne zna delati čudežev, zameriti pa moramo merodajnim v to poklicanim obla- odgovarjata svojeinu naiii^nu v ^edanjih ponavljalnih šolah in bi bili to zaertkrat tudi najboljši knjigi za kmetijsko-nadalievalne tečaje, vendar pa bo tre!»a naprositi gospoda nadzornika Stiasnega, da prične takoj zdrugo pomnoženo izdajo ,,BeriIa" in tudi ..Računice". Berilo bo rabilo prccej več strokovnih člankov iz vseh panog kmetijstva in računica naj bi vsebovaia več strogo kmetijskih računskih prinierov. Poleg učnih knjig za učence bo pa treba učiteljem strokovnih pomožnih knjig, s katerimi jim bo zdatno olajšano delo. Končno pa bodi na ves glas povedano, da je honorar za poučevanje na kmetijsko nadaljevalnih tečajih zjednačiti z onim na obrtno nadaljevalnih šolah. Uverjen je Iahko vsakdo, da stori učitelj na deželi več kakor veleva mu stan, seveda brez energične opore od strani merodajnth mest ne more prekoračiti vseh zaprek in bodo na ta način splošni in idealni kanetijsko nadaljevalni tečaji še dolgo le pobožna želja nekaternikov. T e z e : 1. Potreba stanovske in strokovne naobrazbe kmetskega ljudstva je dokazana. 2. Podeželska narodna šola vzgajaj individualno v stanovskem zmislu. 3. Špeciielno stanovsko naobrazbo pa je podati v kmetijsko nadaljevalnih tečajih in je glede njih ustanavljanja in organizactje priti čimpreje od besedi do dejanj. 4. Dokler se zainteresirane oblasti ne stern. ki še do danes niso na jasnem. ka-  1 bodo restio lotile dela in dale učiteljstvu ko in na katerem koncu naj se lotijo tega  i potrebne podlage na katero se nai opira, vprašanja, o kojega nujnosti in važnosti  | bodo uspehi na tem polju le enostranSki so prav tako prepričane, kakor mi. Potom kmetijsko nadaljevalriih tečajev je dati kmetiiskemu naraščaju priliko do stanovske naobrazbe in strokovnega upogleda v kmetijstvo. do tega zaključka smo srečno prišli in preko njega ne gre. Učitelj nai sam po svoji najboljši vednosti in vesti ustanavlja kmetijsko nadaljeval-  ; in ne povoljni. i 5. Do defenitivne relitve tega vpra| šania ]e sedai obstoječo ponavljalno šolo | z uradno odredbo takoi reorganizirati po I načrtu za kmetijsko nadaljevalne tečaje, ' vendar pa naj bo to le prehodna rešitev. I 6. Vidirati je na zborovanjih okr. učiteljskih društev že izdelane učne načrte ne t&čaje. no, saj nekaterl so jih že. pa i in iih takoj vposlati šolskim vodstvom v' jih bodo še, tudi jaz ga bom, če mi ne i uporabo.