ValentinaAhac1,MajaMaroltMušič2 Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da MammographyReporting IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:mamografija,mamografskaklasifikacija,mamografskiizvid Mamografijajeosnovnadiagnostičnametodazaslikanjedojkzrentgenskimižarki,ki sejeizkazalakotnajuspešnejšametodapriodkrivanjuzačetnihrakavihspremembdojk. Pripisanjumamografskegaizvidasoradiologomvpomočmamografskeklasifikacije,ki opredeljujejopoimenovanjespremembinomogočajopoenotenjeizvidov.VSlovenijitre- nutnouporabljamoprirejenopetoizdajoklasifikacijeBI-RADS(BreastImagingandRe- portingDataSystem)Ameriškegazdruženjazaradiologijoizleta2013.Mamografskiiz- vidgledenaklasifikacijoBI-RADSvključujeindikacijozaopravljenopreiskavo,opredelitev gostotedojk,opispomembnihnajdb(npr.tumorskaformacija,kalcinacije,strukturnamot- nja,asimetrija),posebnihprimerovinpridruženihnajdbterprimerjavosstarejšimima- mografskimiizvidi.Obkoncuizvidagledenanajdbedoločimokategorijopoklasifikaciji BI-RADS(0–6),kiopredeli,kakšnajeverjetnost,dagrepribolnicizamalignespremem- be,inpriporočilazanadaljnjeukrepanje.Zuporabomamografskeklasifikacijetakostan- dardiziramooz.poenotimoterminologijo,karnamomogočalažjespremljanjeinprimer- javomamografskihizvidovterizboljšakomunikacijoznapotnimzdravnikom. aBSTRaCT KEYWORDS:mammography,mammographyclassification,mammographicreport MammographyisabasicdiagnosticmethodforbreastimagingthatusesX-rays.Ithas provenitselfasthemostsuccessfulmethodinearlydetectionofbreastcancer.When writtingamammographicreport,radiologistsusemammographyclassifications,which defineterminologyandallowstandardizationofmammographicreports.InSloveniawe arecurrentlyusingthemodifiedfiftheditionoftheBreastImagingandReportingData System(BI-RADS)classificationoftheAmericanCollegeofRadiology,published in2013. Everymammographicreport,basedontheBI-RADSclassification,includesdescription ofindicationfortheperformedstudy,breastcomposition,anysignificantfindings(e.g. mass,calcinations,architecturaldistortions,asymmetry),specialcases,associated featu- resandcomparisontopreviousstudies.Themammographyreportconclusionshouldinc- ludeafinalassessmentoffindingsusingBI-RADSassessmentcategory(0–6),which predictsthelikelihoodofcancerandrecommendsappropriatemanagement.Byusing classificationsinmammographywestandardizeterminologyinmammographicreports, whichresultsineasierfollow-upandcomparisonofmammographicreportsandimpro- vescommunicationwiththereferringphysician. 1 ValentinaAhac,dr.med.,Oddelekzaradiologijo,OnkološkiinštitutLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana 2 Doc. dr.MajaMaroltMušič,dr.med.,Oddelekzaradiologijo,OnkološkiinštitutLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana; Katedrazaslikovnodiagnostiko,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Zaloškacesta7,1000Ljubljana;mmusic@onko-i.si 331MedRazgl.2019;58(3):331–40 • Pregledni članek UvOD Mamografijajeosnovnadiagnostičname- todazaslikanjedojkzrentgenskimižarki, kisejeizkazalakotnajuspešnejšametoda priodkrivanjuzačetnihrakavihsprememb dojk.Kotpresejalnometodojouporablja- moprizdravihženskahvsakidveletivsta- rostniskupini50–69let,prizmernoogro- ženihbolnicahenkratletnonad40.letom oz.po50.letudvakratletnovokvirupre- sejalnegaprograma,privisokoogroženih enkratletnonad30.letomterprivsehsimp- tomatskihženskahnad35.letom(1).Zado- seganječimboljšeobčutljivostipreiskave dojkiprimamografiji stisnemomeddve plošči(obtemsetkivorazpre,karpoveča preglednost),natopavsakodojkoslikamo vdvehprojekcijah –kraniokavdalni(angl. cra nio cau dal,CC)inmediolateralnipolstran- skipodkotom45°(angl.me dio la te ral ob li - que,MLO)(1–3).Vsemamografijemorajo bitiopravljenevskladuzevropskimismer- nicamiinustrezatistandardomkakovosti. Pomembnoje,dajemamografskaslikasi- metričnainjevsakadojkaprikazanavceloti. VSlovenijizanadzorkakovostiuporabljamo svojsistemocenjevanja,kijekombinacija angleškihmerilPGMI(angl.per fect, good, mo de ra te, ina de qua te)innemškihmerilDo- kustufen(stopnje1,2in3).Pripisanjuizvi- dovsoradiologomvpomočmamografske klasifikacije,kiopredeljujejopoimenovanje spremembinomogočajopoenotenjeizvi- dov.Poznamoštevilnemamografskeklasi- fikacije, odkaterih stanajbolj znani kla- sifikacija BI-RADS (Breast Imaging and ReportingDataSystem)Ameriškegazdru- ženjazaradiologijo(AmericanCollegeof Radiology,ACR)inklasifikacijaEusoma(4). Takokotvvečiniostalihdržavspresejal- nimiprogramizarakadojktudivSloveni- jiuporabljamomodificiranoklasifikacijoBI- -RADS,kijebilaprvičizdanaželeta1993. Trenutnojevuporabidopolnjenapetaiz- dajaomenjeneklasifikacije,kiopredeljuje enotnoterminologijozapoimenovanje spre- memb.Uvajasedemkategorij(0–6),ska- terimiocenimo,kakovelikajeverjetnost,da gre pri bolnicizamalignobolezen,inpred- laganadaljnjeukrepe(6–10). STRUKTURa MaMOGRaFSKEGa IZvIDa In di ka ci ja za prei ska vo Mamografskiizvidnajbivsebovalkratek opisindikacijezamamografskopreiskavo, kijelahkopresejalna,diagnostična(npr.po- novnoslikanjelezije,odkritevsklopupre- sejanja,slikanjezaocenokliničnotipnele- zije)alipajoopravimo,dabisledili(angl. fol low-up)žeodkritimbenignimlezijamali malignomom(6, 11). Go sto ta Gostotodojkedoločimogledenarazmerje medmaščobniminžleznim(oz.fibroglan- dularnim)tkivom.Vprejšnji(četrti)izdaji klasifikacijeBI-RADSjebilaocenagosto- teosnovananaodstotkužleznegagledena maščobnotkivo,vnajnovejši(peti)izdajipa temeljinasubjektivnioceniradiologa.Če dojkinistaenakegostote,gostotoocenimo gledenadojkozvečjogostoto.Ločimošti- rikategorijezaocenogostotedojke(slika 1) (6–8): • tipA:dojkistamaščobnestrukture –pre- vladujemaščobnotkivo(najvišjaobčut- ljivostpreiskave), • tipB:dojkistapretežnomaščobnestruk- ture –prisotnasorazpršenapodročjažlez- negatkiva, • tip C: dojki sta zmerno goste žlezne strukture –heterogenagostotažleznega tkiva,kilahkozakrijemanjšespremembe, in • tipD: dojki sta goste žlezne strukture (močnoznižanaobčutljivostpreiskave). Gostotadojkesespreminjagledenastarost inmenstruacijskicikel –vmladosti,med nosečnostjoindojenjemsodojkeobičajno gostejšeinmamografskoslabšepregledne, vpomenopavznemobdobjupasemamo- grafska občutljivost dojke povečuje (12). 332 ValentinaAhac,MajaMaroltMušič Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da Checkainsodelavcisovretrospektivniana- lizi vvzorcu7.007ženskzopravljenopre- sejalnomamografijo v letu 2008 vNew Yorkuugotovili,daimagostožleznostruk- turodojk74%ženskstarosti40–49let,57% ženskv50.letih,44%ženskv60.letihin le36%ženskv70.letih(13).Zopredelitvi- jogostotedojkenapotnegazdravnikaopo- zorimo,kakšnajeverjetnost,dasmovizvidu izključilipatološkespremembe –npr.ma- lignaobolenja. Po memb ne najd be Priporočanjumamografskegaizvidasmo pozornipredvsemnaspremembe,kibi lah- kopredstavljalemalignaobolenja;tosotu- morske formacije, kalcinacije, strukturne motnjeinasimetrija. Tu mor ske for ma ci je Tumorske formacije so tridimenzionalne strukture,kisovidnevdvehprojekcijahin imajo konveksen rob (slika 2). Če spre- membovidimoleveniprojekciji, jopo- imenujemo asimetrija (11, 12). Glede na trenutnoizdajoklasifikacijeBI-RADSopi- šemo(2, 6–9, 11): • velikost (izmerjeno v najdaljši osi ter vosi,pravokotninaprvo,spikulacijpri tumorskihformacijahsspikuliranimro- bomnevključimo), • obliko(ovalna,okrogla,nepravilna;vnaj- novejšiizdajinivečopisanelobulirane oblike,kijosedajnavedemokotovalno oz.vprimeruvečkotdvehlobulacijkot nepravilno), • rob(ostroomejen,prekrit(zdrugimispre- membami ali normalnim žleznim tki- vom),mikrolobuliran(majhneundulaci- je),nejasenoz.slabodefiniran,spikuliran oz.zvezdast)in • gostoto(določimovprimerjavizžleznim tkivom:večjegostote,enakegostote,niž- je gostote,vsebujemaščevje). Na maligno dogajanje posumimo pred- vsemprispremembah,kisovelike(večje spremembeimajovečjostopnjomalignosti), nepravilneoblike(malignev81%),zzabri- sanimrobom(malignev33%),mikrolobu- lirane,neostroomejene(malignev44%)ali spikulirane(malignev96%).Ostroomeje- nespremembesomalignevmanjkot2% (14, 15).Boljsumljivesotudispremembe, kisovečjegostotevprimerjavizokolnim tkivom,medtemkosospremembenižjego- stotezeloredkomaligne(11).Vretrospek- tivniraziskaviWoodsainsodelavcev,vka- terisoanalizirali348zbiopsijoopredeljenih tumorskihmas,jebilo70,2%tumorskihfor- macijvečjegostotemalignih,medtumor- skimiformacijamienakeinnižjegostotepa jebilomalignihle22,3%(15). 333MedRazgl.2019;58(3): Sli ka 1.Kategorijezaocenogostotedojk.TipA:doj- kajev celotimaščobnestrukture(A).TipB:dojka jepretežnomaščobnestrukture(B).TipC:dojkaje zmernogostežleznestrukture(C).TipD:dojkaje gostežleznestrukture(D). Kal ci na ci je Kalcinacije,vidnenamamografskihslikah, soposredniznakpatološkihprocesov,kot sovnetje,okužba,benignealimalignele- zije.Kalcinacijesonajvečkratbenigne,lah- kopapredstavljajotudiprviznakmalignega dogajanja.Kar90%netipnihduktalnih kar- cinomovin situ jediagnosticiranihsamona podlagiprisotnostimikrokalcinacij(16, 17). Vizviduopišemomorfologijo,razporeditev, velikost (izmerimonajdaljšo linearnodi- menzijo),pridruženenajdbeinlokacijokal- cinacij(6, 11). PoaktualniklasifikacijiBI-RADSkal- cinacijegledenamorfologijorazvrščamo vdveskupini(11): • tipičnobenignekalcinacije(kožne,žilne, grobe(tipkoruznegazrna),velikepaliča- ste,okrogle,robne,distrofične,kalcijevo mleko,kalcinaciješivov)in • kalcinacijesumljivemorfologije –pove- čanotveganjezamalignost(amorfneoz. 334 ValentinaAhac,MajaMaroltMušič Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da nejasne,grobeheterogene,drobne(fine) pleomorfne,drobnelinearnealidrobne linearnorazvejane). Verjetnost,dagrezamalignespremembe, jeprigrobihheterogenihkalcinacijah13%, priamorfnih27%,pridrobnihpleomorfnih 50%inpridrobnihlinearnihalilinearno razvejanih78%(7). Polegmorfologijejepomembnatudi raz- poreditevkalcinacij,kije(odnajmanjdonaj- boljsumljivezamalignom)lahko(slika3) (11): • difuznoraztresena(naključnarazporedi- tevvcelotnidojki), • regionalna(zajamejo> 2 cmtkivadojke), • vgruči oz. skupini (vsaj pet kalcinacij znotraj1cmoz.večkalcinacijznotrajnaj- več2 cm), • linearna(vravničrti,odlaganjevizvo- dilu)ali • segmentna(odlaganjevizvodilihinnji- hovihvejah). Sli ka 2. Levadojka,slikanav kraniokavdalni(angl.left cra nio cau dal, LCC)inv mediolateralnipolstranski (angl.left me dio la te ral ob li que, LMLO)projekciji.Levadojkajemaščobnestrukture(tipA).V zgornjemzu- nanjemkvadrantulevedojkejevidnanepravilnaspikuliranatumorskaformacijavelikosti35mm×29mm, kiimav primerjaviz okolnimtkivomvečjogostoto.Histološkojebilpotrjeninvazivniduktalnikarcinom. Kalcinacije, pri katerihposumimo,da so maligne,sopredvsemdrobneinlinearno razvejanealipatiste,kisovskupinahoz. gručahalipleomorfneoblike.Večje,grobe, okroglekalcinacijezgladkimrobomindi- fuzno razpršeno razporeditvijo običajno nisosumljive(17). Struk tur ne mot nje Ostrukturnimotnjigovorimo,kojenormal- naarhitekturadojkeporušenabrezmamo- grafskovidnemase(npr.prisotnosttankih ravnihčrtalispikulacij,kisegajoiztočke, fokalna retrakcija, izkrivljeni robovi pa- renhimaitd).Predstavljalahkokarcinom, brazgotinskotkivoalipooperativnespre- membe(slika4).Strukturnamotnjajelah- koprisotnatudikotpridruženanajdbaob tumorskiformaciji,karzvišaverjetnost,da grezamalignespremembe(11).Pozitivna napovednavrednoststrukturnemotnjeza malignomje74,5%.Manjverjetnogreza malignespremembe,čestrukturnomotnjo odkrijemonapresejalnimamografijivpri- 335MedRazgl.2019;58(3): Sli ka 3.V levidojkisovidnedifuznorazpršenegrobekalcinacijebenignegavideza(A).V projekcijizgornjih kvadrantovlevedojkejevidnagručapleomorfnihkalcinacijpremera78mm.Histološkojebilapotrjenakom- binacijain situ ininvazivnegaduktalnegakarcinoma(B). merjavisstrukturnomotnjo,odkritovsklo- pudiagnostičnemamografije(18). Asi me tri ja Asimetrijajeopredeljenakotenostranska zgostitev žleznega tkivabrez značilnosti maseinjelahko(slika5)(5, 11): • asimetričnopodročje,vidnolenaeni pro- jekciji, • fokalna (vidna na dveh projekcijah in zajemamanjkotčetrtinodojke;trebajo jeločitiodmase,vprimerjaviskaterofo- kalnaasimetrijanimakonveksnihrobov, jeslabševidnainobičajnovsebujetudi maščobnotkivo), • globalna(enakokotfokalna,vendarza- jemavsajčetrtinodojke)ali • razvijajoča(novonastala,večjaoz.boljevid- na vprimerjavispredhodnopreiskavo). Vvečiniprimerovjeasimetrijanespecifič- nainobičajnanajdbaprizdravihženskah, včasihpalahkopredstavljatudisekundar- ni znakmalignega dogajanja (celokupno 336 ValentinaAhac,MajaMaroltMušič Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da Sli ka 4. Levadojka,slikanav kraniokavdalni(angl.left cra nio cau dal, L-CC)inv mediolateralnipolstran- ski(angl.left me dio la te ral ob li que, L-MLO)projekciji.Levadojkajepretežnomaščobnestrukture(tipB). V zgornjemnotranjemkvadrantulevedojkesovidnekirurškesponke(pooperativnespremembe)instruk- turnamotnjaz grobimikalcinacijamiv maščobninekrozi. Sli ka 5.Desnadojka,slikanav kraniokavdalni(angl.right cra nio cau dal, R-CC)inv mediolateralnipolstran- ski(angl.right me dio la te ral ob li que, R-MLO)projekciji.Desnadojkajemaščobnestrukture(tipA).V spod- njemnotranjemkvadrantudesnedojkejevidnaasimetričnazgostitevvelikosti5mm. tveganjevsehvrstasimetrijzamalignom znaša1,8%)(2, 19).Najboljsumljivavrsta asimetrijejerazvijajočaasimetrija,kijesi- ceropisanaredko(<1%),vendarverjetnost zamalignomdosega12,8%napresejalni mamografijiin26,7%nadiagnostičnima- mografiji(19, 20). Po seb ni pri me ri Posebniprimerisomamografskenajdbe,ki sodovoljznačilne,dajihnitrebapodrobne- jeopisovati(slika6)(6, 11): • bezgavkavdojki, • kožnalezija(npr.kožnoznamenje,brada- vica)in • solitarnirazširjenvod(redkoprisoten). Pri dru že ne najd be Pridruženenajdbenamamografijisonajdbe, kijihvidimovpovezavissumljivinajdbami, kotsotumorskeformacije,asimetrijeinkal- cinacije.Semspadajo(slika7,slika8)(5, 11): • uvlečenakoža, • uvlečenabradavica, • zadebelitevkože(> 2mm), 337MedRazgl.2019;58(3): Sli ka 7.Desnadojka,slikanav kraniokavdalni(angl.right cra nio cau dal, R-CC)inv mediolateralnipolstranski (angl.right me dio la te ral ob li que, R-MLO)projekciji.Prikazanadojkajepretežnomaščobnestrukture(tip B). Namejispodnjihkvadrantovdesnedojkejev zadnjitretjinividnanepravilnaspikuliranatumorskaforma- cijavelikosti30mm,kiimavečjogostotokotokolnotkivo.Kožadesnedojkejev spodnjihkvadrantihza- debeljena.Parenhimdesnedojkev zunanjemspodnjemdeludesnedojkejezadebeljen.Histološkojebil potrjeninvazivniduktalnikarcinom. Sli ka 6. Desnadojka,slikanav mediolateralnipol- stranski(angl.me dio la te ral ob li que, MLO)projek- ciji.Desnadojkajepretežnomaščobnestrukture (tip B).V projekcijizgornjihkvadrantovdesnedoj- kestavidnidvedobroomejeni,okrogli, lobuliranifor- maciji z  vidnimmaščobnim hilusom – bezgavki v dojki. • zadebelitevtrabekul(zadebeljenefibroz- nesepte), • aksilarnaadenopatija(bezgavke> 2 cm, kinevsebujejomaščobnegatkiva), • strukturnemotnjein • kalcinacije(kotpridruženanajdba). Lo ka ci ja najdb Privsehpomembnihnajdbah,kijihopiše- movmamografskemizvidu,moramoopre- delititudinjihovolokacijo.Lokacijolahko določimogledena(slika9)(11): • lateralnost(levaoz.desnadojka), • kvadrant (zgornji/spodnji, zunanji/no- tranji), • smerurinegakazalca, • globino(sprednja,srednja,zadnjatretjina) in • oddaljenostodbradavice. Pri mer ja va s pred hod ni mi ma mo graf ski mi po snet ki Primerjavaspredhodnimimamografskimi posnetkijepomembnavvsehprimerih,ko namamografijinajdemospremembe,zaka- 338 ValentinaAhac,MajaMaroltMušič Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da Sli ka 9.Kvadrantidesnedojkenakraniokavdalni(angl.right cra nio cau dal,R-CC)innamediolateralnipol- stranski(angl.right me dio la te ral ob li que,R-MLO)projekciji. Sli ka 8.Levadojka,slikanav mediolateralnipolstran- ski (angl.left me dio la te ral ob li que, L-MLO) projek- ciji.V leviaksilijevidenskupekokroglih,povečanih bezgavk,kimeripribližno5 cm(aksilarnaadenopa- tija)injemamografskosumljiv,sajkaženapato- loškebezgavke.Histološkojebilpotrjenzasevek slabodiferenciranegakarcinoma,kateregaizvorani bilomogočenatančnodoločiti. tere težkoopredelimo,alisobenigneali maligne(5, 6).Odsotnostdinamikejepo- membenkriterij,kigovorivpridbenignosti. Vtakšnihprimerihvizvidzapišemo,dasmo opraviliprimerjavospredhodnomamograf- skopreiskavo(pripišemotudinjendatum). Zaželenojetudi,dasevizvidzapiše,čepri- merjavanibilaopravljena(6). Konč na oce na Nakoncumamografskegaizvidagledena mamografskenajdbedoločimokategorijo poklasifikacijiBI-RADS(0–6),skatero oce- nimo,kakšnajeverjetnost,dagrepribol- nicizamalignespremembe,inpredlagamo ustrezneukrepezanadaljnjodiagnostikooz. obravnavo(tabela1)(6).VSlovenijiuporab- ljamoprirejenoklasifikacijoBI-RADSbrez kategorije4c. ZaKLJUČEK Poročanjemamografskihizvidovgledena klasifikacijoBI-RADSjepomagalopristan- dardizaciji oz. poenotenju terminologije, omogočilolažjespremljanjeinprimerjavo mamografskihizvidovterizboljšalotudiko- munikacijoznapotnimzdravnikom.Lažja jetudimožnoststatističneobdelavemamo- grafskihizvidov,karomogočavečjinadzor nadnjihovokakovostjointakotudiboljka- kovostnoobravnavobolnic(21). 339MedRazgl.2019;58(3): Ta be la 1. KategorijepoklasifikacijiBI-RADS(Breast Imaging and Reporting Data System)(6). Ka te go ri ja Ukre pa nje ver jet nost za ma lig nom 0 nepreglednost dodatnadiagnostičnaobravnavaa / 1 normalenizvid rutinskomamografskosledenje 0% 2 benignespremembe rutinskomamografskosledenje 0% 3 verjetnobenignespremembe sledenjev krajšemčasovnem ≤ 2% intervalu(npr.pošestihmesecih) 4a zmernoverjetnemalignespremembe odvzemtkivnegavzorcab > 10do≤ 50% 4b boljverjetnomalignespremembe > 50do< 95% 5 zeloverjetnemalignespremembe odvzemtkivnegavzorcab ≥ 95% 6 z biopsijopotrjenemalignespremembe kirurškaekscizija,čejemožna / a npr.pregledstarejšihslik,dodatnemamografskeprojekcije,ciljanapovečava,ciljanakompresija,UZdojk b npr.tankoigelnabiopsija,debeloigelnabiopsija,vakuumskadebeloigelnabiopsija LITERaTURa 1. ŽgajnarJ.Smernicediagnostikeinzdravljenjarakadojk.Ljubljana:OnkološkiinštitutLjubljana;2018. 2. Dora –državnipresejalniprogramzarakadojk.Presejanjezarakadojk.DORA;c2018[citirano2018Jun18]. Dosegljivona:https://dora.onko-i.si/presejanje_za_raka_dojk/ 3. Thomassin-NaggaraI,TardivonA,ChopierJ.Standardizeddiagnosisandreportingofbreastcancer.DiagnInterv Imaging.2014;95(7–8):759–66. 4. KutnarV.Nadzorkakovostidelaradiološkihinženirjevpripresejanjuv programuDORA.Bilten:glasiloDruštva radiološkihinženirjevSlovenije.2017;34(1):4–10. 5. RenerM,VargazonT.Mamografskaklasifikacija.RadiolOncol.2004;38(Suppl1):S59–68. 6. AmericanCollegeofRadiology.ACRBI-RADSatlas:breastimagingreportinganddatasystem.5thed.Virgina: Reston;2013. 7. RaoAA,FeneisJ,LalondeC,etal.A pictorialreviewofchangesintheBI-RADSfifthedition.Radiographics. 2016;36(3):623–39. 8. SpakDA,PlaxcoJS,SantiagoL,etal.BI-RADS®fifthedition:a summaryofchanges.DiagnIntervImaging. 2017;98(3):179–90. 9. BalleyguierC,AyadiS,VanNguyenK,etal.BI-RADSclassificationinmammography.EurJRadiol.2007;61 (2):192–4. 10. ObenauerS,HermannKP,GrabbeE.ApplicationandliteraturereviewoftheBI-RADSclassification.EurRadiol. 2005;15(5):1027–36. 11. ZonderlandH,SmithuisR.BI-RADSformammographyandultrasound2013.Radiologyassistant;2013[ci- tirano2018Jun18].Dosegljivona:http://www.radiologyassistant.nl/en/p53b4082c92130/bi-rads-for-mam- mography-and-ultrasound-2013.html 12. MušičMaroltM,HertlK,KadivecM,etal.Rentgenskainultrazvočnaanatomijadojke.RadiolOncol.2004; 38(Suppl1):S51–7. 13. CheckaCM,ChunJE,SchnabelFR,etal.Therelationshipofmammographicdensityandage:implicationsfor breastcancerscreening.AJRAmJRoentgenol.2012;198(3):W292–5. 14. BermentH,BecetteV,MohallemM,etal.Massesinmammography:whataretheunderlyinganatomopatho- logical lesions?DiagnIntervImaging.2014;95(2):124–33. 15. WoodsRW,SisneyGS,SalkowskiLR,etal.Themammographicdensityofa massissignificantpredictorof breastcancer.Radiology.2011;258(2):417–25. 16. HenrotP,LerouxA,BarlierC,etal.Breastmicrocalcifications:thelesionsinanatomicalpathology.DiagnInterv Imaging.2014;95(2):141–52. 17. MuttarakM,KongmebholP,SukhamwangN.Breastcalcifications:whicharemalignant?SingaporeMedJ. 2009;50(9):907–13. 18. BahlM,BakerJA,KinseyEN,etal.Arhitecturaldistortiononmammography:correlationwithpathologicout- comesandpredictorsofmalignancy.AJRAmJRoentgenol.2015;205(6):1339–45. 19. YoukJH,KimEK,KoKH,etal.AsymetricmammographicfindingsbasedonthefourtheditionofBI-RADS: types,evaluation,andmanagement.Radiographics.2009;29(1):e33. 20. PriceER,JoeBN,SicklesEA.Thedevelopingassimetry:revisitinga perceptualanddiagnosticchallenge.Radiology. 2015;274(3):642–51. 21. BurnsideES,SicklesEA,BassettLW,etal.TheACRBI-RADSexperience:learningfromhistory.JAmCollRadiol. 2009;6(12):851–60. Prispelo31. 8. 2018 340 ValentinaAhac,MajaMaroltMušič Po ro ča nje ma mo graf ske ga iz vi da