Urtnlk 2* Maribor, sobota 9. avgusta I9ltt. Stev. 179 Političen list. Ce Naročnina znaša: lauljanjcm na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. četrtletno K 16-50. pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Delajmo! Zadnji zbor zaupnikov mariborskega okrožja je naglašal nujno potrebo, da se poglobi in razširi organizacija jugoslovanske demokratske stranke. Dočim je Slovenska ljudska stranka zlorabljala tudi popolnoma narodne priredbe i in shode v svoje strankarske namene, smo mi postopali vedno in povsod pošteno in nepristransko ter pri tem zelo, zelo zanemarjali svojo lastno or-gamzacijo. Ni nam žal za delo, ki smo ga storili za narodno stvar, za ustvaritev naše mlade, svobodne države. Če smo si pa že enkrat ustvarili državo in če smo pri Ustvaritvi tudi sodelovali, torej moramo gledati, da bo ta država tudi uspevala. Uspevati pa'more le tedaj, če jo vodijo trezni možje, ki imajo za seboj zaupanje naroda. jugoslovanska demokratska stranka je dozdaj kot edina na Slovenskem pokazala, da hoče resno delovati pri na-daljnem razvoju države. Socialno de- mokratična stranka kaže že od prvega trenotka vse drugo, samo ne ljubezen do države. Komaj se je porodila, in že jo hočejo uničiti. Socialni demokrati naši so stopili v direkten stik z bolj-ševiki, priredili dvodnevno stavko edinole v namen, da pride do neredov, ki bi jih ta ali ona antantna država mogla izrabiti ter zasesti še ostali del Slovenije. In ko so v ministrstvu spoznali veliko nevarnost, ki preti naši državi, so zahtevali, da z vsemi sredstvi nastopi proti tej boljševiški propagandi. In tedaj sta dr. Korošec in Gostinčar raje odstopila, nego se pridružila zahtevi po strogemu nastopu proti elementom, ki hočejo uničiti državo. In če hočemo, da Imamo uspehe med narodom, tedaj je treba narodu razložiti, kaj hočemo mi in kaj hočejo nasprotne stranke. Narod moramo pod-učevati, ne samo politično, marveč tudi prosvetno. Dober, temeljit političen in prosveten pouk je temelj vsaki politični organi- st r m i š k i: Doma. Se vam je že kedaj kaj prida sanjalo? Ne mislim tistih sanj, ki človeka izmučijo do mozga, iz kojih se prebudi prepoten, v strahu in grozi, ko se trudi, da bi se prebudil in še v polsnu vzdihuje, da bi le res ne bilo. Tiste sanje mislim, ko ti sedi v zglavju angeljček-varuh in ti po zimi popravlja gorko odejo čez razgaljena pleča, po leti pa s palmovo vejo ali celo z belo lilijo brani nadležnim muham, kadar ti hočejo ukrasti prijetni spanec. Tiste sanje mislim, iz katerih se zbudiš s sladkim nasmevom na ustih in še v polsnu izgovarjaš koprneče besede: »Nazaj, nazaj!« Tiste sanje, iz katerih pride, ko si se do dobra predramil, spoznanje, da so le enkrat tisti zlati časi bili, da so zdavnaj minuli in da jih ne bo nikdar več nazaj. Otročja leta! Tako le se mi je zadnjič sanjalo: Binkoštni ponedeljek je bilo. Doma na j Strmici okoli hiš pometeno, vse nedeljsko- I svečano razpoloženo. Za Hribom je mežikalo izza ^snežnobelih oblačkov jutranje solnce, kakor pastirček, dremajoč med drobno, čedo na trati okoli njega prežvekujočih ovčic. La stovka je čviga-čvagala pod žlebom nad hišnimi vrati, na vrhni veji naše hruške-ušperne je pa prepeval rumenokljuni kos v črnem fraku s čistim altom svojo večno lepo pesem o ljubezni in pomladi. zaciji. Mi imamo dovolj inteligence. In naloga te je, da prevzame to nalogo ter prične nemudoma z delom. Politično orientiran človek ne bo šel niti v socialnodemokratično niti v Slovensko ljudsko stranko, marveč se bo rad pridružil Jugoslovanski demokratski stranki. Bližajo se volitve. Tedaj bodo pa odločevale številke. Do tistega časa mora biti pa naša armada že pripravljena, kajti v zadnjem hipu loviti vojake, ne pomenja zmage. Vsled tega je dolžnost vsakega dobro mislečega Jugoslovana,-da dela za organizacijo Jugoslovanske demokratske stranke in da pridobiva novih somišljenikov. \J vsaki vasi in vasici naj se ustanove krajevne organizacije, ki se bodo potem strnile v mogočno četo. Odlašati pa ne smemo niti ure, kajti nasprotne stranke delajo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi, dovoljenimi in nedovoljenimi, dostojnimi in nedostojnimi. Naš bojni klic pa bodi: vse za Jugoslavijo! Z eno besedo, vse je bilo mašno. Okoli osmih zjutraj. Oče so ravno vsto pili, prihajajoč od prve maše, v hišo. Drugi so se pa odpravljali k deseti na »žegnanje« k naši podružnici pri Sv. Duhu. Jaz pa k maši nisem mogel. Čevljar Jerneje mi je bil namreč napravil pretesne, skoraj za pol palca prekratke čevlje, ki so me bili na levi nogi do krvi ožulili, ko sem moral prejšnji dan proti Fari k večernicam. Ze v naši Ravščini sem jih bil sezul in spravil v grm. Nazaj grede sem jih obesil čez rame, doma namazal s salom, potem pa v sveti jezi porinil v podpeček. Razun tega se mi je bila narodila na desni peti otiska, tako, da res nisem vedel, katero nogo bi si obvezal, po kateri bi krevjal. Tak seveda nisem mogel k maši. Ljudje so se tedaj odpravljali, naša mati seveda kar spotoma, tekali sem ter tja, na-ročavali in izpraševali, oče pa otepali za vogalom bele javorjeve mize iz velikanske ribniške sklede zabeljene žgance in jih z veliko slastjo pomakali v kislo zelje. »Le jej, stari, ni treba puščati. Anžetu sem že posebej ocvrla žganec, da bo imel kaj za dojužnik. So kaj oznanili v cerkvi? Bo drugi teden kaj maše v Ravnah ? V petek bi imela biti za rajnko mater. Ješprenj sem | pristavila, pa kar v svinjski lonec, kračo in kože sem tudi že pridejala. Se bo že samo kuhalo, samo prilij večkrat, da se ne prismodi. štrukeljc? in kolačke sem spekla. Morda pride ravenski ujec v goste. Ta vsaj prinese otrokom rožičev. Studenska Marjeta zna tudi prikrevsati; da bi jo le ne bilo; samo jedla bi. Živino je Andrejc napojil. Anže naj pa krave požene malo na pašo. Voli so trudni, jim pa vrzi šop detelje v jasli. Kapina bo treba menda prekovati. Sivca je na desni !vaga odrgnila. Izpral bi mu z arniko. Bom že molila k sv. Roku za zdravje živince, pa k sv. Froljanu, da bi nas obvaroval časnega in večnega ognja. Ne slišiš, stari, si gluh?« »Amen. — Kako naj odgovarjam, ko imam še žgance v ustih, pa tudi na vrsto ,ne pridem zlepa. — S kaplanom serrrv govoril. Pravijo, da je naš mali brihten. Če bi ga dali v ljubljanske šole. Ti, mali, poženi krave malo v gmajno pred ulico. — Kdo gre pa od Hriba sem? Mramorska Reza«. »Greste? Še. niste odpravljeni? Ne bom čakala, grem okoli po cesti, čez Krajič bo prevelika rosa. Vreme bo pa lepo. Hvalju!« In tako so ljudje odhajali, v gručah in posamezno. Ostala sva z očetom sama. Levo nogo sem si obvezal s hodneno zaplato, otisko na desni peti, kjer se mi je začelo že zbirati, sem pa namazal s petrolijo, da je malo pohladilo. Hlače sem imel do kolen zavihane, še od včeraj. Pioec, ta moj zvesti spremljevalec po vseh skrivnih in očitih potih, z žebljem prikovan na vrvici, je bil privezan na hlačni gumbnici. Za naramnico je bila prišita zadaj hlač oprta, stkana iz domače preje. (Dalje prilil. Odstop Bele Kuna in jugoslovanski socialni demokrati. „Naprej" pretaka solze, ker je Bela Kun sramotno zbežal, opeharil ogrski proletariat za par milionov ter ga pustil na cedilu. O Kunovi državi pravi glasilo socialdemokratične stranke, da je bila to država, ki je bila organizirana na socialističnem temelju, z razvito socializacijo, z radikalno razdeljeno zemljo, ki je sedaj od kmetov obdelana in ne več od peščice veleposestnikov, z globokimi socialnimi reformami na vseh poljih. Vse drugače pa piše graški „Ar-beitervville", ki pravi: »Kakor država, je tudi delavski razred iz-Sel brez uspeha iz te epizode. Da so en del meščanstva uničili in sekirali — in le manj premožni del, kajti bogati so se znali „ravnati" tudi pri večjidel korumpirani rdeči gardi — še ni tolažba za to, da so morali delavci trpeti več lakote in pomanjkanja nego prej kedaj na Ogrskem, ki je bila vedno boljše preskrbljena. Da je ostala kričaško v desettisočih dekretih od ignorantov in hohštaplerjev naznanjena ^socializacija" le na papirju, je znano. Pod „diktaturo proletariata" so morali predvsem proletarci molčati, revolucijska sodišča in popolno zatretev časopisja so skrbela za to, da se ni oglasila nobena beseda kritike, do trenotka, ko je bila grozovlada tako izpodkopana, da so se mogli upati socialnodemokratični člani sovjetske vlade proti tej nastopiti. Če bo nova vlada mogla odpomoči težkemu propadu indu-strije, da cele produkcije, ter premagati pasivni odpor kmečkih ozemelj, je nejasno, vsekakor bo pa treba precej časa, da bodo zaceljene rane, ki jih je vsekala sovjetska vlada narodnemu gospodarstvu in delavskemu lazredu." O Beli Kunu pa pravi „Arbeiterwille" ironično: „Junaški Bela Kun se je dal na Dunaju internirati, namesto da bi se bojeval na barikadah!" Tako piše torej (glasilo nemških socialnih demokratov „Arbeiterwille" v ne deljski številki in pride torej do zaključka, da je bil zadnji čas tudi za ogrsko de- ci lavstvo, da je padla boljševiška vlada. Glasilo jugoslovanskih socialnih demokra tov pa slika boljševiški režim na Ogrskem kot vzor socialne države in grozi celo državi, ko pravi: „Nočemo zaenkrat omeniti vlogo, ki jo je igrala pri stvari Jugoslovanska vlada, bodisi s tem, da je žrtvovala svoje čete in podpirala slavno szegedinsko vlado, bodisi drugače. Pri tem protirevolucionarnem podjetju je seveda pridno sodelovala tudi ona, dasiravno le v korist antantinega imperalizma in vseBovražene Romunije. Kaj zato I Našim kapitalistom se je mudilo! Tako torej, nemški socialni demokrati so mnenja, da je bil skrajni čas, da so upropastili krvoločno grozovlado Kunovo, in pa v največ- jem interesu delavstva, naši jugoslovanski socialni demokrati pa menijo, da se je našim slovenskim kapitalistom mudilo in da so vsled tega naj-brže vplivali na jugoslovansko vlado, da je DODl&Pdk ______ nnrrcl/iim n nrnlAtariatn pomagala — ogrskemu proletariatu Političen pregled. T3 —_________________________ k A Odgovor Nemške Avstrije. Sla in t Germ a in« 6. avgusta. Državni kancler dr. Renner je na dan, ki ga je določila ententa V i»WV fl?mSko-avstrijske mirovne delegacije iz- ročil mirovni konferenci not«, ki Vsebuje Hg B.rdov Anioti, Hladnik Pavel, Stn.hsack nni _ sit i jJ 'slP- Ceper A ojz, M roit Janko, Vodišek Viktor, LiOtZU, naj ntkdo ne zamudi! Oniaken Franc, Pavčič Franjo, Menard Karl, J Černe Anton, Vrečko Jabob, Frischkowitz Maks, Bregar J^ško, Vujja Franjo, Schoper Dragoijjj idaiibor, du. 9. avgusta lil*. I-uii;,-ui Ciril Exler Maks, Vuketic Simon, Belinger 1} eter, Koželj Janko, Mikša Štefan. Pri-pismiška šola je nastanjena v ženskem učiteljišču na Tappeinerjevem trgu. iz službe južne železnice so odpuščeni višji revidenti: Jeniček, Opelka, Masonitz, Biichljr, Mayer, Sekner, Koffler; revidentj: Schulz, Kottnig, Scherr, Schneider; adjunkti: Hofer, Gold, Pristavec, Hail; opraviteljica: Gnllus; nadsprevodniki: Hlavacsek, Kogler, Jeltsch; vlakovodje: Gefidis, Moser, Zanda, Jauschnig, Marki, Posch, Ress, VValder, Haider; skladiščniki: Voit, Weber; pisarniki: Maver,Stark; premikalni nadziratelj Brunner; nadpremikača Hofmeister in Rechbauer;sprevodniki: Foggensteiner, Linzinaver, Paulfeit, Prelterer.Zeritsch; skladiščni sluga: Matschek; skladiščni delavci: Lorber, Schmolzer, Mo-sauer, Steinberger,Sattler, Czerny in Matschek. Socialne demokrate zelo boli, da so pris.i v trgovski gremij tudi Slovenci in daje pre! sodnik Slovenec. Trgovski gremij je interesno zastopstvo trgovstva in je torej po-pohon a pravično in dosledno, če dobe tudi slovenski trgovci primerno zastopstvo y tej korporaciji. Mi se z boljševiško navdahnjenim dopisnikom »Napreja« ne bomo prerekali, ker Sm<> za svoje delo odgovorni vsem drugim, nego pa njemu. Vemo, in smo prepričani, da delamo v prid naroda in pa države, ki smo h' jo komaj priborili, ne pa tako kot oni od drž c plačani elementi, ki hujskajo proti obstoju države. Nevkusno. „Sloyenski gospodar" dela za reklamo s tem, da predbaciva Jugoslovanski de nokratski stranki, da komaj čaka, da bi ovrgla sv. zakon ter vpeljala razporoko. S to fra :o so prišli že pred dvema mescema na shodu v Račjem, kjer so o tem agitirali tudi po hišah. Mi smo mislili, da se je časopisje Slovenske ljudske stranke od časa, odkar je Šušteršičev^ politika žalostnega spomina napravila bankerot, mučilo nekoliko boljšega tona in da te bo v političnem boju posluževalo poštenih Sredstev. Toda zmotili smo se. Prišli so v isti tir. Naj nam eden izmed vseh pripadnikov slovenskega naroda pove, kje in kdaj je delala Jug■ -.lovanska demokratska stranka za razporoko in pa proti zakonu. Nočemo navajati slučajev, ko so gospodje iz nasprotne stranke delali proti *>v. zakonu s tem, da so ga faktično kršili, ker utonimo, da tak boj za naše sedanje resne čase ui spodoben, pa tudi ne umesten. Zatorej, gospodje, otresite se že enkrat Šušteršič-Peganovega Žaur.i. Vendar I Slovenska ljudska stranka se briga za vse drugo, samo za to ne, za kar bi Se morala. Stolna cerkev v Mariboru je vsaj po mših mislih slovenska last. Iu cela Slovenska ljudska stranka S poverjenikom za „nauk in bogočastje" ni mogla toliko doseči, da bi se v tej cerkvi molilo tudi slovenski. In zdaj so načeli pokati kanoni. Zadnje „Male Novice" pišejo namreč pod naslovom : „ Nekaj o slovenščini v mariborski stolnici", sledeče: V javnost hvalevredno povedano in najnovejše dejstvo je, da so začeli pri naši stolni cerkvi nameščeni mlajši g. duhovniki one molitve po tihi sv. maši moliti v materinskem — slovenskem jeziku. Doslej je val-petovala v stolnem hramu božjem pri vseh opravilih poleg ritualno predpisane latinščine v govoru, molitvi ter petju — blažena nemščina. Pelo se je doslej v tej cerkvi jugoslovanski ob preobilici udeležencev samo dvakrat. Kako lahno ganljivo so doneli ti glasovi po obširnih prostorih, so pa našli tudi odmev v srcih vseh poslušalcev. Od že omenjenega rajskega petja naprej pa je utihnil in zamrl jugoslovanski glas v tej cerkvi. GoVoti, tnoli, poje in navdušuje se za nauk in kato-liško krščanski živelj v nemškem jeziku, in Še \ to ne kristjanom, ne ljudem, ampak skoro le gluhonemim stenam. Piiznamo, da zaslu-žij i tudi Nemci v Mariboru božjo besedo v svojem jeziku in to tudi v stolnici. Saj uživa nemško mestno prebivalstvo celo v slovenski frančiškanski baziliki svoje pravice v dvakratni nemški pridigi vsako nedeljo ter praznik. Naša dolžnost pa je, da si dovolimo na to odgovorno mesto vprašanje: Ali je ta cerkev, ki glavari izključno slovenski škofiji, samo za mariborske Nemce ali tudi za Slovence iz mesta in sploh cele Škof. vladikovine? Bi li ne bilo sedanjim novim razmeram prikladno, ne, božje in človefko pravično, ako bi -se zjutraj, ali pri poznem opravilu, pa tudi pri popoldnevnem krščanskem nauku privoščila slovenskim poslušalcem, ki se udeležujejo vseh pobožnosti v pretežni večini, beseda božja v — slovenščini ? Koliko slovenskih škof-ljanov poseča vsako nedeljo in praznik stolno cerkev, kjer pa udarjajo na njih narodna ušesa nerazumljivi zvoki pri nas v Jugoslaviji ne več uradno priznanega jezika. Povsod v Mariboru je že obhajala naša mila slovenska beseda svoj slovesni vhod, le v naši od slovensko narodne duhovščine oskrbovani stolnici se jej trdovratno zakrnjeno zapira in menda celo prepoveduje vsak javni izgovor ter odmev. Če bi slučajno prestopil kak pobožen Francoz ali Italjan od teh v Mariboru bivajočih misij cerkveni prag stolnice, bi pač lahko mirne vesti sporočil konferenclarjem v Pariz: Maribor je res nemška last, saj gospodari v cerkvi slovenskega vladike že po večmesečnemu zasedenju Maribora od Jugoslavije izključno le — nemški jezik. Prizadeti, posluhnite naš oporinin, podelite tudi mariborskim Slovencem v stolnici materinske pravice, katere zahtevamo in tirjamo po božjem in človeškem pravu I Dovolj žalostno, če so se še le zdaj spomnili na to. Vprašamo pa, kdo pa upravlja te molitve v nemškem jeziku. Ali imamo v Mariboru sploh kakega nemškega duhovnika? Malo več narodnega navdušenja in pa odločnosti, pa bo šlo. Vendar bi pa radi vedeli, kdo so oni prizadeti, ki nočejo in nočejo dovoliti slovenski jezik tudi v naši stolnici. Upamo, da se bodo gospodje nekoliko okorajžili ter napravili v tem oziru red, da se ne bo treba škandalizirati kakemu pobožnemu Francozu ali Italijanu, ki pride slučajno v mariborsko stolnico. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od 28. julija-do 2. avgusta) je iskalo delo 84 moških in 51 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 51 moških in 35 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 41. Od 22. februarja 1919 do 2. avgusta 1919 je iskalo delo 2831 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2940 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 585. Delo iščejo pisarn, moči (118), trgov, pomočniki in prodajalke (111), natakarji in natakarice (45), peki, mlinarji, mesarji (34), železostrugarji, kovači, kurjači, strojniki, rudarji, krojači, šivilje, ekonomi, tov. delavci, služkinje, sobarice, kuharice itd. V delo pa sprejme posredovalnica stavbne ključavničarje, mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, pleskarje, usnarje, oglarje, 2 ženski pisarn, moči, 2 odgojiteljici, služkinje, sobarice, kuharice. Iz sodne dvorane. Tatinska družba iz Razvanja pred sodiščem. Ključavničar Franc Mandl in delavca brata Karl in Ivan Pliberšek so se morali zagovarjati zaradi vloma pri čevljarju Vinku Majerju v Razvanju, katerega so izvršili v noči 6. aprila t. 1. Tistega dne, bila je nedelja, je Vinko Majer obiskal s svojo ženo in sinom več gostiln v Razvanju. Ko je njegov sin ob 10. uri zvečer zapustil dom, je bilo še vse v redu, ko pa se je Majer ob 1. urj popolnoči vrnil s svojci domu, je našel hišna vrata napol odprta, v sobi pa je bil velik nered in je bilo takoj jasno, da so jih Obiskali tatovi. Zjutraj je našla Ana Majer na koncu hiše žepnt robec, ki ga je tat izgubil na nasprotni strani ob cesti pa njej ukradeno ročno torbico, v kateri se je nahajal zavitek temnomodre svile. Zmanjkalo je več moških in ženskih oblek, blago za ženske jopice, salonska obleka, moški in ženski čevlji, podplati, srebrna ženska ura itd., tako da je Vinko Majer cenil škodo na 5500 K. Pozneje pa se je skazalo, da škoda ni tako visoka, ker je na pr. Majer cenil siaro salonsko obleko na 1000 K, ki je bila po mnenju sodnega cenilca vredna samo 200 K. Vendar je bila škoda zelo visoka, ker so tatnvi Majerju in njegovi ženi odnesli vso boljšo obleko in čevlje. Kot te tatvine sumljiv je v prvi vrsti prišel vpoštev brezposelni 20 letni ključavničar Franc Mandl, ker je bila Majerjeva hiša z vetrihi odprta in ker se je 6. aprila zvečer nahajal v gostilni skupaj z Majerjem; med 10, in 12. uro pa je naenkrat izginil in se šele črez delj časa vrnil v gostilno. V Mandlovi družbi sta pila tudi oba brata Karl in Ivan Pliberšek, katerih starejši, Karl Pliberšek je z Mandlom zapustil gostilno in se ni več vrnil. Pri osebni preiskavi Franca Mandla so se v njegovi nedeljski obleki našli trije zavitki enake svile, kakoršna je bila ukradena Maierju, in dva vetriha, eden velik in eden mali. On je sicer trdovratno tajil, pa to mu ni nič pomagalo, orožniki so ga aretirali z obema Pliberšekoma vred. Ko se je našlo še nekaj druge ukradene obleke, je Mandl končno priznal, da je v družbi s Karlom Pli-beršekom izvršil vlom pri Majerju, dočim je mlajši Pliberšek ostal v gostilni na straži, da opazuje, če bi morda Majer šel prezgodaj domu in da svoje tovariše o tem pravočasno obvesti, da ne bi bili zasačeni. Po tatvini se je Mandl vrnil v gostilno in je z Majarjevo ženo celo — plesal. Pri glavni razpravi sta Mandl in Karl Pliberšek priznala tatvino, Ivan Pliberšek pa je tajil. Ker sta njegova tovariša zanj ugodno govorila, je bil oproščen, Franc Mandl in Karl Pliberšek pa sta dobila vsak eno leto težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsak mesec in s temnico vsakega četrt leta. Oba sta se pritožila proti kazni, ker se jima je zdela previsoka. A najbrž jima pritožba ne bo dosti koristila. N Zadnje vesti« M »• -< * ---------------------------------- (Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Sestava nove vlade. Beograd, 7. avgusta. Regent presto’o-naslodnik Aleksander je poveril danes sestavo nove vlade dosedanjemu ministru za prosveto dr. Ljubi Davidoviču, članu demokratske zajednice. Aretacije boljševikov. O s j e k, 7. avgusta. Tu se vedno na- daljujejo aretacije boljševikov. V zadnjih dneh so aretirali Jakšiča, Golovaca, tajnika med-strokovne organizacije Josipoviča in Adolf Stumpfa. Splošna stavka v Trstu in Furlaniji. Berlin, 7. avgusta. „Lokalanzeiger" poroča iz Lugana: Splošna sta\ka v Trstu se je razširila tudi na Furlanijo. V Trstu so aretirali vse delavske delegate, ki so bili, po številu okoli 400, zbrani v Ljudskem domu, med njimi tudi tržaškega poslanca Olivo. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. Opravilna številka E 535|‘2|19I9. Dražbeni oklic. Vsled sklepa 7. dne 14. julija 1919, pro-dad6 se dne 9. avgusta 1919 dopoldne ob 9. urf v Mariboru, Grajski trg št. 1 na javni dražbi: razno galanterijsko blago, obuvaio, posoda, prodajainiška oprava, pohištvo itd. Reči se smejo ogledati pol ure pred dražbo. Okrajna sodnija v Mariboru, oddelek IV, dne 8. avgusta 1919. H Narodno gospodarstvo. >< | »Čemu toliko zdravnikov, da se reši nekaj, jI kar se rešiti ne da?« j Koliko časa gredo žepne ure? Uiarji Ustanovitev podružnice Nemsko-av- trdijo, da je to odvisno od tega, kako človek Z Strijskega urada za trgovski promet v. nj0 ravna. Mnogi menijo, da je treba vsaj en-Ljubljani. Za olajšavo in spopolnitev kompen-; krat na leto, drugi p:i vsako drugo leto nama- zacijskih pogodb med kraljevino Srbov, Hrva-1 zati uro z oljem. Vsi pa se strinjajo s tem, da tov in SlovencSv in Neniško-avstrijsko republi-jje treba uro naviti vsak dan ob istem času. ko se je v Ljubljani ustanovila podružnica g tem dobi pero stalno prožno silo, ki pa se Nemško-avstrijskega urada za trgovski promet, i pr; vsaki najmanjši brezbrižnosti menja in s katera podružnica ima nalog s Centralno upravo za trgovački promet sa inozemstvom v najožji stiki delovati na brzo in natančno izvršitev starih kakor tudi za pripravo novih pogodb. Ustanovitev gornjega urada se je zvršila s sporazumom in dovoljenjem celokupne narodne Vlade v Beogradu in deželne vlade v Ljubljani kakor tudi v smislu antante, posebno Amerike, katere države delujejo na to, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev zadostno s potrebnimi industrijskimi izdelki in Nemška-Avstrija pa z neobhodno potrebnimi živili in surovino preskrbi, ker današnja valuta nikakor ne pride v poštev kot protivrednost tako važnega in potrebnega blaga za omenjene dežele Razumno je, da je dobava surovin in vseh drugih predmetov pri antanti zelo težavna, ker manjka potrebna kreditna podlaga, tako da se zamore temu stanju samo na ta način odpomoči, da si državi nasprotno pomagate z menjavo blaga. Trgovaeka uprava ima že delj časa ekspozituro na Dunaju in je z ustanovitvijo podružnice Nemško-avstrijskega urada v Ljubljani spopolnjen namen prvotne organizacije. Za olajšavo dobave kompenzacijskega materijala si omisli omenjeni Nemško-avstrijski urad razstavo kompenzacijskih predmetov. Pisarne, se nahajajo na Resljevi cesti št. 1, II. nadstiopje. Promet za stranke in pojasnila od 10. do 12. ure dopoldne ob delavnikih. tem ura trpi. Doba njenega življenja je različna in je zavisna od boljše ali slabše njene sestave. Nedavno tega je popravljal urar ure, ki je bila skoraj 125 let neprestano v porabi in je bila vkljub temu še dosti dobro ohranjena. To je pa vsekako izjema. Srednje dobre ure gredo, če previdno ravnamo ž njimi, 30 do 40 let, včasih tudi 50 let, da celo 70 let, a povprečna doba je 50 let — skoraj kakor pri ljudeh. MALA OZNANILA. Koncert v restavracij, Maribor* Grajski trg št. 1 vsak torek, četrtek in soboto. vsakokrat ob 18. uri. Začetek Seno! Kupim vsako množino sena za kr. voj. oskrbo-vališče v Mariboru, ter plačam isto takoj po kakovosti do 30 K za 100 kg. Edm. Konjedtc, Maribor Koroška cesta 80. 3—2 »Mariborski delavec*4 S Razne novice. Sodba glasovitih mož o ženi. Možje se trudijo podati pravo sodbo o ženi; naj sledi nekaj izrekov znanih učenjakov. Jean Paul jako ceni ženo, ko trdi: »Žena je po navadi zadnji prijatelj, ki človeku ostane v nesreči.« Nekoliko manjša je hvala raažarskega pisatelja Jokaia: »Živi dvoje vrst žen: takih, ki imajo srce in ljubijo samo enega, in drugih, ki nimajo srca in ljubijo sto mož,« Uničevalna je kritika grškega modrijana Aristida: »Ne morem ti, prijatelj moj priporočiti nobene. Če je lepa, te bo varala; če je grda, ti ne bo ugajala. Ako je uboga, te bo uničila; če je bogata, ji boš suženj. Duhovita te bo prezirala; če je neizobražena, boš zdehal dolgočasja; pri hudobni boš imel živ pekel.« Da je slepi pesnik »Izgubljenega raja« John Milton imel ostre sodbe o ženskah, najbrž ni tako znano. Tako je rekol nekoč lordu Buckinghamu, ker je pesnikovo sopi ogo primerjal roži: »Po barvi je ne morem poznati, ker sem slep, pa po trnju bi res mislil, da imate prav.« Ko so mu rekli, naj da svojo hčer učit tujih jezikov, je menil: Ženska ima že enega preveč.« Madeže, posebno od sadja in črnila, izje najbolj mleko, bbdisi da je kislo ali sladko, surovo ali kuhano. Posebno priporočljivo je mleko za pranje svile, nežnih vezenin, volnenih bluz. Mleko ne škoduje barvi, če se namoči vezenina le za četrt ali pol ure in izpere potem rahloma in hitro. Madeže je treba namakati dalje časa. Volnene stvari izpiraj z mlačno vodo. Z mlekom prano blago postane zelo lepo Zadnja prošnja slavnega zdravnika. Ko je svetovnoznani zdravnik dr. J. P. Fran ležal na smrtni postelji ter videl okrog sebe nekaj zdravnikov, ki so se z raznimi sredstvi trudili, da mu pomorejO, se je dvignil in jim je z naporom rekel: »Gospodje, zahvaljujem se yam za vašo veliko vnemo, ker vem, da mi vse najboljše želite. Toda dovolite, da vam povem zgodbico. V bitki pri Fonteneju je nekega francoskega vojaka zadelo deset krogel. Stal je še nekaj sekund pokonci, potem pa se je zgrudil, rekoč: »Čemu toliko krogel, da ubijejo enega samega človeka?« Tako vprašam jaz vas: cr u. Dicalni efrni ' »Hammond« model 12, jako r ISalfll 511UJ, prikladen za trgovce, se proda. Ogleda se lahko v upravništvu. 2—1 Ulanar Pr>den ir zanesljiv dobi takoj dobro službo ! niapec pri 3. Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 3—2 1 Vinogradtio posestvo z inventarjem fn letošnjim pridelkom za -to.ooo k. Naslov pove uprava. 3-3 j se prodaja v Mariboru v sledečih tr- Izurjene Čevljarje Sff^boVo0^^! govinah in tobakarnah: nlica- ^3|Weixl Vilko, Glavni trg I kiAeliAH' Glavna -trafika, Glavni trg I. mariDOrSKI DBOSKOPortner Jožef, Schmidov trg 2 y ■ i e®*t?r , . ... ! Mahalka J., Gosposka ulica Najvežje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji, j Czadnik Stoina uIica u ” ” n T X «n«n Specijalna trafika, Grajska ulica V soboto, dne 9. do 12. avgusta 1919 Modra svetilka Drama v 5 dejanjih. Po romanu. V glavni ulogi Henica Porten in Rudolf Biebrach. Albert izmišljeni Max Veseloigra Opozarjamo, da ta program ni za otroke I Predstave se vrše sedaj ob y418. In %20. uri zvečer. V nedeljah in praznikih ob %15. 16., 18. in 20. uri. Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezija „ „ SchOn, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ iurko Marija, Koroška cesta .ackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., ITlagdalena, Franc ]ož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor m Mestno hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, je imela koncem leta 1918 vlog................. K 80,000.000 in rezervnega zaklada......................... « 2,500.000 ££ Sprejema vloge vsak delavnik. ^ - . • • - " Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu, obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. —-■■■ «■> ■ ^ (g4»j* TUkoras sstfrajui. OstgOVPFBl Bredilk: Fr, Voglar. Tl*k*rn*: Karl Rabit*** r M*ribori,