LETO XXXIII. — Številka 6
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
5. februarja 1981 Cena 5.-^- šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
»«i;

TEDIMIKU

■

Koroška: spet nov rekord brezposelnih
stran 2
Jubilejna predstava ODRA 73
stran 4
Nov začetek za izobražence?
stran 5
•	Svetovni list »Le Monde«, ki
•	izhaja v Parizu, je pred kratkim
•	v nedeljski prilogi objavil na
•	prvi strani prozni odlomek Lipu-? ševega »Krika«. Francoski pre-
•	vod je izšel po nemškem prevo-2 du, ki ga je naredil znani av-
•	strijski avtor Peter Handke. { Handke nas je opozoril na to 2 številko »Le Monda«, časopisa
•	s svetovnim formatom. »Le 2 Monde je eden redkih časopi-
•	sov, ki ga berejo v vseh delih 2 sveta«, piše Peter Handke, »za-w to je objava teksta koroškega 2 Slovenca poseben dogodek za
•	slovensko kulturo in njen ob-q stoj«. Posebej Peter Handke 2 opozarja na dejstvo, da je bil
•	tekst objavljen na tako vidnem
•	mestu.
S Handkejem se strinjamo v 0ceni, da je objava proznega teksta koroškega Slovenca v svetov-nem časopisu dogodek, ki ga ne ^ioremo podcenjevati in predstaviš tudi pomembno manifestacijo slovenskega jezika in seveda veliko mednarodno priznanje kulturnemu ustvarjalcu med koroškimi Slo-^er>ci. Nanje opozarja tudi Le Mon-de v predgovoru k Lipuševem tekstu. Na jugu Avstrije, na Koroškem manjšina s slovenskim jezi-’°m, piše Le Monde. Med koroškimi Slovenci je nekaj pesnikov, kot Je Lipuš, ki je v Jugoslaviji zelo 2nan, v Avstriji pa ga praktično ne Poznajo. Zato se naj bralci Le 0nda ne čudijo, če je moral Peter
Handke prevesti delo v nemščino, saj so tudi predniki Handkeja Slovenci. »Jezik moje matere je bila slovenščina« citira Le Monde dobesedno Handkeja.
Ob izrednem dogodku, ko je beseda koroškega slovenskega pisatelja Florijana Lipuša prodrla v vse kontinente sveta, ne moremo mimo ugotovitve, da pomeni dejstvo tudi škandal za Avstrijo, ki zagrinja zaveso molka nad slovenske kulturne ustvarjalce. Ne bi radi ponavljali vprašanja, kdaj se bo kak koroški list odločil za slično objavo. Koroške liste ničesar ne obvezuje. Morda pa se bodo ob tem dogodku spomnili svojih obveznosti
odgovorni uredniki televizije in radia, ki jih zakon obvezuje do informiranja.
Preko Le Monda bo sedaj ves kulturni svet informiran o »kulturni izolaciji«, v kateri živijo koroški Slovenci. Kot se je zgodilo že ob sličnih primerih, bodo sedaj skušali avstrijski konzulati v inozemstvu v raznih pismih časopisom »popravljati« dejansko sliko. Vsem lahko odgovorimo s preprostim dejstvom: kateri avstrijski časopis se je kdajkoli odločil za slično objavo? V kateri od številnih oddaj ORF-a, ki so namenjeni kulturi, so predstavili dosedaj kulturnega ustvarjalca in ali kulturno skupino koroških Slovencev?
Dobrla vas:
Ljudstvo se je vzdignilo! EL edina za ljudsko iniciativo
Že nad 140 dobrolskih občanov je pismeno protestiralo pri občini proti naselitvi podjetja Kostmann v Dobrovi, ki hoče tja prevažati kamenje z Obirskega in ga tam mleti oz. drobiti. Negativno oceno so poslali občini v tej zvezi tudi Urad za gozdarstvo (Forstamt) in gradbeniški zagovornik (Bauanwalt) okrajnega glavarstva Velikovec ter Zveza za zaščito narave. Kljub temu pa je skušal dobroiski župan Hafner tudi na občinski seji, dne 30. 1. 1981, pregovoriti občinski svet, da bi odobril prenamembo nad 5 ha gozda Dobrove v področje za lahko industrijo.
Tinej Wastl, občinski odbornik EL-Dobrla vas, je bil ponovno edini verodostojni zastopnik interesov ljudstva, ki je s podpisi jasno protestiralo proti nasilnemu posegu v Dobrovo z naselitvijo podjetja Kostmann. Wastl je poudaril, da ne bi samo povzročilo mletje kamenja neznosen hrup, prah in s tem onesnaženje narave, temveč bi kvarno vplivalo tudi na tujski promet, ki se vedno bolj razvija v občini Dobrla vas in pomeni
ner, sam iz Sinče vasi, je podkrepil nujnost naselitve podjetja Kostmann v Dobrovi s pritožbami sosedov kolodvora v Sinči vasi, ker jih moti hrup, kadar Kostmannovi tovornjaki pretvorijo kamenje na vagone.
Velik zagovornik naselitve podjetja Kostmann je tudi FPÖ; ÖVP prav tako, vendar bolj prikrito.
Wastl je opozoril tudi na dejstvo, da vodita dve javni poti skozi Kostmannov gozd in vpra-
Interese prizadetih zastopa dr. Matevž Grilc (levo z županom Hafnerjem)
precejšen donos občanom in občini. Prav tako bi sledila podjetju Kostmann še druga podjetja. Tako bi ta del Dobrove spremenili v industrijsko področje. Wastl je pozval župana, da naj zastopa interese svojih občanov in ne bogatih posameznikov. V svojem zagovoru je navedel župan Hafner zanimive misli. Za njega negativne ocene nimajo velike vrednosti. Glede odloka o krčenju (Rodungsbescheid) je Hafner trdil, da ocena Urada za gozdarstvo okrajnega glavarstva Velikovec ni merodajna, kajti odlok o krčenju izdela referent Muri, podpiše ga pa okrajni glavar Scheiber in ta je menda že obljubil, da ga bo podpisal. Haf-
šal župana, kako more že pred sklepom obljubljati prenamem-bno zemljišča. Župan se je samo izmikal.
V uri vpraševanja je Wastl stavil županu dve vprašanji. V prvem je hotel vedeti, zakaj kupuje občina mizarsko opremo izven občine, ko imajo v občini svoja mizarska podjetja in trgovino za pohištva. Hafner je odgovoril, da so domača podjetja predraga. Z drugim vprašanjem je Wastl želel vedeti podrobnosti o srednje- in dolgoročnem načrtu za izgradnjo cest in poti. Tu je župan moral priznati, da dolgoročnega načrta nima, o srednjeročnem, ki traja do 1990, pa tudi ni navedel nič konkretnega.
»Tuje dete« v Šentjakobu
Kulturnikom v Šentjakobu je uspelo po dolgem molku preteklo nedeljo spet enkrat navdušiti svoje rojake, ki so se v razveseljivem številu odzvali vabilu SPD »Rož« v farni dom, kjer je Popravil3 igralska skupina v režiji pečniškega žup. P. Stickerja igro »Tuje dete«. Tako po vsebini kot tudi po sceni (pripravil jo je znani slovenski scenograf Saša Kump) je igra za Šentjakob v Rožu nekaj docela novega, saj se na neprisiljen način loteva vprašanj značajnosti v današnjem času, problema nezakonskega otroka ter tudi problema korupcije. Pri vsem tem pa vsebuje igra celo vrsto prizorov in besednih iger, ki naravnost pretresejo slehernega ter ga zbudijo k smehu. Hvaležna
premierna publika je igro z navdušenjem sprejela, nekateri so še na poti domov citirali stavke iz igre in se pozno v noč krohotali. Lep uspeh šentjakobske igralske skupine z režiserjem Petrom Stickrom na čelu! Stari odrski lisjak, Besednik »Miklove Zale« Franc Isop po igri: »Tako uglajeno že dolgo ni bilo.«
Igra se vrti okoli mlade gledališke igralke Manje (Margit Lesjak je s to vlogo prvič stala na odru), ki hoče vlogo nezakonske matere preizkusiti tudi v življenju. Kar trije ženini sumijo drug drugega očetovstva navidezno spočetega otroka Manje, starši (Milica Zwitter in Ludvik Serajnik) so iz sebe, prijateljica Zina (Danica Gabriel) posreduje
»zdravico« za splav (Pepca Lederer) itd. Ženine so odločilno podali Janko Zwitter, Flori Aich-holzer in Karli Krautzer. Nadalj-
nji vlogi sta podala Ursula Aich-holzer in Marjan Sticker zelo živahno, šepetal pa je predsednik SPD »Rož« Franci Janežič.
Več o vsebini igre NT noče odkriti, saj bi bilo lepo, če bi jo podali z vsemi presenečenji tudi še na kakem drugem odru.
2/politika				m:				5. februarja 1981
								
ITALIJANSKA NOVINARJA		TRST: SLOVENŠČINA		WAGNER ODGOVARJA KEL		PRIDE DAVEK NA 13. IN 14.		SLOVENSKA SKUPNOST
SPET NA SVOBODI		NEZAŽELENA		Mamila v koroških šolah še		PLAČO?		PRI SZDL
Začasno so v petek Italijan-		Razlaščanje slovenske zem-		niso problem, je dejal dežel-		Začelo se je nepredvideno.		Na povabilo Socialistične
ske oblasti izpustile na svo-		Ije blizu Trsta je trenutno		ni glavar Wagner v svojem		Novi državni sekretar za fi-		zveze delovnega ljudstva se
bodo oba novinarja, ki sta v		najbolj pereče vprašanje slo-		rednem radijskem nagovoru.		nance, ekonom Seidel, je v		je 26. januarja mudila v
rimskem političnem tedniku		venske narodne skupnosti v		Od približno 106.000 učencev		televiziji mimogrede razmiš-		Ljubljani delegacija Sloven-
»L’ Espresso« objavila dolg		Italiji. Proti nasilnemu razla-		v koroških šolah je prišlo v		Ijal o novih davkih in omenil		ske skupnosti (SSk). Delega-
intervju z zastopniki terori-		ščanju so protestirale tudi		stik z mamili uradno dosedaj		možnost obdavčenja »božič-		cijo SSk je vodil predsednik
stične organizacije Rdeče		najpomembnejše tržaške sin-		241 šolarjev. Zato problema		ne« in »dopustniške« plače.		Andrej Bratuž in jo je sprejel
brigade. Zaprli so jih pred		dikalne organizacije, ki so na		ne gre napihovati, pa tudi ne		V valu ogorčenja, ki ga je		predsednik SZDL Mitja Ribi-
dobrim mesecem po nalogu		velikem tržaškem trgu »Uni-		bagatelizirati, je dejal Wag-		sprožila opozicija, se je		čič. Mitja Ribičič je poudaril,
državnega tožilca, ki jima je		ta« priredile množično pro-		ner. Wagner je tudi priznal,		sprva oglasil tudi sindikat in		da SSk zastopa v pluralistič-
očital, da direktno podpirata		testno zborovanje. Na pred-		da doseže brezposelnost po-		ostro protestiral proti name-		nem sistemu interese slo-
Rdeče brigade ter se branita		log slovenskih organizacij		zimi na Koroškem visok od-		ri. Zdaj sta se oglasila tudi		venske manjšine v Italiji, de-
z lažnimi podatki, ker nista		naj bi spregovoril na zboro-		stotek, ki gre na račun nerav-		klubski vodja SPÖ v parla-		legacija SSk pa je predstav-
hotela povedati policiji, kako		vanju tudi slovenski govor-		novesja turistične ponudbe		mentu Heinz Fischer in		nike SZDL predvsem sezna-
sta prišla do intervjuja. Oba		nik, vendar so nastop Slo-		med poletjem in zimo, isto		kancler Kreisky ter predlaga-		njala s problemi globalne za-
novinarja sta začasno izklju-		venca in slovenske besede		velja za področje gradnje. S		la novo varianto obdavčenja.		ščite in razlaščanja zemlje
čena tudi iz novinarske zbor-		preprečili krščanski demo-		tem je Wagner moral odgo-		Oba si predstavljata, da bi		okoli Trsta. Obe delegaciji
niče, kar pomeni po italijan-		krati in Lista za Trst. Oster		voriti na očitke KEL-a, ki je		obdavčili omenjeni plači od		sta se domenili o konkretnej-
skem pravu prepoved izvaja-		protest proti ukrepu sta vlo-		kot prva opozorila na neva-		gotovega zneska naprej, me-		ših oblikah sodelovanja, zla-
nja poklica.		žila SSk in SKGZ.		ren razvoj.		ja bi bila 30.000 šilingov.		sti na ravni informiranja.
Koroška vodi pri brezposelnih — KEL zahteva zdrav načrt pri reševanju gospodarskih vprašanj
Kljub vsem zvenečim trditvam koroških politikov je Koroška slej ko prej na repu gospodarskega razvoja v Avstriji in spet vodi na lestvici brezposelnih, je dejal glavni kandidat KEL Karel Smolle po prvem zasedanju Koroške enotne liste v novem letu. Po najnovejši statistiki socialnega ministrstva je Koroška spet dosegla nov rekord brezposelnosti. V decembru je bilo na Koroškem 7,6 odstotka brezposelnih — v Avstriji znaša poprečje 2,8 odstotka.
Resno se je treba vprašati, zakaj odgovorni v deželi ne ukrenejo končno nekaj, je dejal Smolle, ki je posebej omenil vest nemške tiskovne službe Našega tednika, da so resno ogrožena tudi obstoječa delovna mesta. Tako bodo predvidoma odpustili iz službe nekaj sto
delavcev v dveh velikih lesnih podjetjih. Odgovorni v deželi pa kljub tem dejstvom zapirajo oči in nimajo nobenega koncepta za globalno rešitev ter se kvečjemu vadijo v krpanju perečih vprašanj. Manjka celovita rešitev, ki se začne pri načrtnem urejevanju prometnih poti in konča pri regionalni gospodarski pogodbi, ki vključuje pospešeno izmenjavo blaga preko meje.
Smolle je opozoril v izjavi tudi na dejstvo, da se mora nad 10.000 Korošcev voziti na delo izven dežele. Z lepimi besedami, kot jih je bilo slišati pred kratkim v gospodarskih pogovorih nekega društva, ki stoji blizu gospodarski zbornici, pa problemom v deželi še dolgo ne bomo kos, je dejal glavni kandidat KEL Karel Smolle.
Zadnje čase so bile take izjave sicer bolj redke, vendar jih tisti, ki so jih spravili v svet, nikdar niso zanikali. Tudi ne ob očitnih dejstvih in nekaterih izjavah zveznih politikov. Po predavanju mednarodno priznanega strokovnjaka za manjšinsko in mednarodno pravo dr. Theodorja Veiterja (v ponedeljek, 26. januarja 1981, na celovški univerzi), ki je dokazal, da člen 7 Avstrijske državne pogodbe ni rešen, so se oglasili spet vsi trije poglavniki koroških deželno-zborskih strank, deželni glavar Leopold Wagner (SPÖ), namestnik deželnega glavarja Stefan
Knafl (ÖVP) in deželni svetnik Mario Ferrari-Brunnenfeld (FPÖ).
Njihove izjave so znova potrdile, da vodilni koroški politiki s svojimi strankami trmasto vztrajajo pri svoji politiki, naperjeni proti uresničitvi člena 7 ADP in s tem proti osnovnim življenjskim interesom koroških Slovencev. Wagner npr. trdi, da je ADP na Koroškem izpolnjena, kar pa seveda ne velja za celo Avstrijo. Tu bi bilo treba, da bi tisti, ki kaj takega trdi, to tudi dokazal in objasnil, kaj je izpolnjeno in kaj ne. Prav gotovo
KER OBLASTI NISO DOVOLILE DVOJEZIČNE SKUPINE:
Lastni dvojezični vrtec v Celovcu
Lastna iniciativa staršev je prinesla priznanja vredne rezultate. To potrjujejo poročila, ki jih je podal odbor društva »Naš otrok« na občnem zboru v sredo, 21. januarja 1981, v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu. Po enem letu slovenskega pouka za šoloobvezne otroke na prostovoljni podlagi z učiteljema mag. J. Urankom in Reziko Iskro je bilo jeseni 1977, je dejala predesednica Marija Šikoronja, ustanovljeno društvo »Naš otrok«, ki si je zastavilo cilj, da pomaga utrditi slovensko besedo in kulturo ter z dvojezično vzgojo tudi politični temelj za razumevanje med narodoma v deželi in to že v otroških letih.
Ker šolske oblasti, kakor je poročal na občnem zboru tajnik mag. Janko Merkač, niso dale prostora udeležencem slovenskega pouka ne na Slov. gimnaziji, ne na kakšni
drugi šoli v Celovcu in je celovška občina odklonila zamisel, da bi v enem od mestnih vrtcev ustanovili dvojezično skupino, je društvo »Naš otrok« ustanovilo lastni
otroški vrtec. Po društvu poimenovani vrtec je odprl vrata sedmim otrokom 11. oktobra 1978. Toda že čez nekaj mesecev je bilo vseh 25 mest zasedenih.
•	Kot sta povedala predsednica S in tajnik društva, je javnost —
•	posebno časopisje in radio ter
•	televizija — ustanovitev in delo
•	vrtca zelo pozitivno sprejela.
•	Vrtec vodi od ustanovitve na-
•	prej dvojezično kvalificirana
•	vrtnarica Marija Moser. Prejšnjo J pomočnico Anico Zablatnik je
•	nasledila pred letom Zalka Man-
•	dele. Po informacijah upravne-
•	ga odbora obiskuje »slovensko 0 šolo«, za katero sta zadolžena
•	učitelja Rezika Iskra in Danilo
•	Prušnik, v poprečju 25 otrok iz
•	Celovca in okolice. Po poveča-
•	nju prostorov je v vrtcu zdaj 35
•	otrok. Jeseni 1980 je bil usta-
•	novljen še otroški zborček, ki
•	ga vodi Lenčka Küpper.
V počitniških mesecih imajo vrtnarice možnost, da izpopolnjujejo svoje znanje in izkušnje s hospi-tacijami v ljubljanskih vrtcih. To je društvu uspelo organizirati skupno z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji. Probleme dvojezične vzgoje in vodenja dvojezičnih vrtcev razlikuje na znanstveni podlagi posebna skupina okoli dr. Saxerja. Društvo »Naš otrok« ta projekt zelo podpira in želeti je, kot se je izrazil član odbora dr. Pavel Apovnik, da bo sodelovalo tudi Slovensko šolsko društvo, ki upravlja otroški vrtec v Šentprimožu in ki ga sta na občnem zboru zastopala odbornika Milena Gröblacher in Franc Picej. Sploh bi bili potrebni pogostejši razgovori in stiki med obema društvoma, je bilo povedano.
Da zahtevajo vse dejavnosti društva, posebno upravljanje vrtca, precej finančnih sredstev, je jasno.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Občni zbor KSŠ v Celovcu
Čeprav Klub slovenskih študentov v Celovcu obstoja že od leta 1975 naprej, o njegovem delovanju ni bilo velikokaj slišati. Glavni cilj občnega zbora je bil, da se to stanje predrugači in da se delovanje na novo poživi.
Novi odbor sestavljajo:
Predsednica:	Tatjana Messner-
Zeichen
Podpredsednica: Tatjana Feinig
1.	tajnica: Marija Jurič
2.	tajnica: Ingrid Čertov Blagajnica: Danica Potočnik Kulturna referentka: Jožica Čertov Časnikarska referentka: Andreja Hartman
Predsednica Šikoronja in odbornika Apovnik ter Merkač
pa ni izpolnjen člen 7, izpolnjena tudi niso vsa tista določila, ki govorijo o prepovedi nacistične dejavnosti in udejstvovanja nacističnih ustanov (npr. Waffen-SS).
Kot dokaz, da je ADP izpolnjena, našteva Knafl dvojezični pouk na osnovnih šolah, slovenske radijske oddaje, posojilnice, slovenska društva in drugo. Vendar Knafl zamolči, da so te stvari Slovenci imeli že pred podpisom ADP, da je bilo šolstvo do leta 1958 urejeno veliko bolje (obvezna dvojezična šola) in da je vsak zakon, namenjen koroškim Slovencem, ki so ga sklenili po letu 1955, Slovencem le jemal.
Oblasti so torej izrabile nekaj, kar je bilo zapisano in sprejeto v prid koroškim Slovencem (pa tudi štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom), v njihovo škodo, kadar so se lotile »reševanja« teh določil. Vedno so našli nekaj, kaj naj bi jih »objektivno« odvezalo dolžnosti iz mednarodne pogodbe, teme-
lja neodvisnosti države Avstrije, kljub temu, da je avstrijski parlament sprejel brezpogojno vsa določila vseh članov ADP.
Kdor prebere določila člena 7 in z njimi primerja danes, skoraj 26 let po podpisu ADP, zakonski položaj koroških Slovencev, najde Zvezno gimnazijo za Slovence kot edino svetlo točko.
Kot enega izmed primerov za neizpolnjevanje člena 7 ADP je Veiter navedel njegov 5. odstavek, po katerem je jasno prepovedana dejavnost vseh organizacij, katerih dejavnost je naperjena proti obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zanimiv je odgovor, ki ga je dal Ferrari-Brunnenfeld v tej zvezi celovški Kleine Zeitung (22, 28. 1. 1981, str. 6): »Na Koroškem ni nobenih takih dejavnosti, in tudi KHD se je vedno izrazil za sodelovanje (Kooperation) z narodno skupnostjo«. Zanimiv predvsem zato, ker je Ferrari sam imenoval v zvezi z odst. 5 čl. 7 koroški heimatdienst.
Dom v Tinjah je v januarju vabil na štirinajstdnevne izobraževalne dneve. Vabilu se je odzvalo 24 fantov iz Roža in Podjune. Letošnji izobraževalni tečaj je bil nadaljevanje lanskoletnega. Na sporedu so bila zgodovinska, politična in gospodarska predavanja. Tečajniki so si v okviru izobraževalnih dnevov ogledali tudi celovški planetarij ter mlekarno. Prav tako je bilo poskrbljeno za kulturo — obiskali so dramo Ivana Cankarja »Hlapci« v Ljubljani. Za razvedrilo je bil v Tinjah tudi plesni tečaj, za katerega so si fantje »svoja« dekleta morali »izposoditi« iz šentrupert-ske šole.
Helmut Smolnig, eden od udeležencev, je o izobraževalnih dnevih dejal, da so bila gospodarska, politična in zgodovinska predavanja, ki se tičejo ko-
roških Slovencev zanimiva in informativna. »S programom sem bil zelo zadovoljen in ni mi žal, da sem si vzel za te dni dopust. Informacije, ki smo jih dobili,
so za -vsakega izmed nas zelo važne, od tečaja smo res mnogo odnesli. Tečajniki smo po poklicu kmetje in delavci in drugod nam take vrste predavanj ne nudijo; zato sem vesel, da so tinjska vrata odprta tudi za nas,« je dejal Herman Smolnig.
Z velikim zanimanjem so tečajniki poslušali predavanje o sedanjem stanju in pomenu slovenskih zadrug na Koroškem, o tej temi je bilo največ razprav, kar je tudi zasluga predavatelja — dr. Mirta Zwittra, poslovode-čega podpredsednika Zveze slovenskih zadrug. O problemu narodnih skupin v Evropi je referi-ral dr. Vospernik. Poslušalce je seznanil s trenutnim položajem manjšin v Evropi. Na podlagi pravic, ki jih uživajo ostale narodnostne skupnosti, so si tečajniki lahko ustvarili sliko o pravicah, ki jih »uživajo« koroški Slovenci. Zelo posrečen je bil referat, ki ga je imel Miha Zablatnik — »učimo se izražati tako, da nas bo vak razumel«. Ob teorij so tečajniki imeli tudi praktične vaje.
Na programu so bila še raznovrstna druga predavanja o zdravju, književnosti, praktičnem pravorečju; predvajali so slovenske filme. V prostem času in po večerih pa so udeleženci tečaja diskutirali o raznih problemih. Tudi družabnosti ni manjkalo.
... spoprijeli z najrazličnejšimi temami družbenega življenja
V 14 dneh so se udeleženci...
Martin Pandel, soorganizator in sovoditelj tečaja je dejal, da je smisel le-takih izobraževalnih dnevov ta, da se kmetom in delavcem posreduje splošna izobrazba, ker drugod nimajo tako usmerjenih tečajev, ki se nanašajo predvsem na slovensko narodno skupnost na Koroškem. Tako pa se le seznanjajo z vsakodnevnimi političnimi, gospodarskimi in drugimi problemi. Mlade je treba pripraviti na delo, ki jih čaka doma, v društvih, v družini, občini ipd. Poudariti
je treba, da se ne smejo sramovati, ako pismene slovenščine ne obvladajo stoodstotno in se zato razgovarjajo v svojem narečju.
Splošna želja tečajnikov pa je bila ta, da bi se v Tinjah nudilo še več jezikovnih tečajev za slovenščino. Pandel je poudaril, da se bodo izobraževalni dnevi na vsak način nadaljevali, ker se prav posebno mladina hoče v splošni izobrazbi izpopolniti, da bo zrela za diskusijo in pravilno argumentacijo.
Udeleženci 2. izobraževalnega tečaja
Pavel Perč — Šteben
Izobraževalnih dnevov v Tinjah sem se udeležil prvič. Moji prijatelji in znanci so mi ta tečaj priporočali — in ne obžalujem, da sem jih »ubogal«. Predavanja in ekskurzije so bile zelo dobre. Skratka, program je bil odličen. Mene osebno je najbolj zanimala zgodovina koroških Slovencev. V Tinjah imamo tudi možnost, da se tečajni-
ki medseboj spoznavamo, in pogovarjamo o raznih stvareh. Izobraževalni dnevi so mi bili zares všeč in vsakomur polagam na srce, da se naslednjih izobraževalnih dnevov udeleži. Sam se borh nadaljevanjem tega tečaja še udeležil, ker se mi zdi, da je splošna izobrazba za mladega človeka zelo važna.
Jozej Komar — Metlova
V Tinje sem prišel zaradi tega, ker sem bil z lanskoletnim programom zelo zadovoljen. Izvedel sem mnogo
novega. Letošnji program pa se mi je zdel še bolj zanimiv in pester, zato sem rade volje spet prišel. Vsa predavanja so se mi zdela zelo dobra; prav posebno pa me je zanimal pomen in sedanje stanje slovenskih zadrug na Koroškem. Zanimivo je bilo slišati, kako slovenske zadruge delujejo in kako »avž-vajo«. Predavanje slovenskih pesnikov in pisateljev je bilo prav tako odlično, saj je važno, da spoznamo slovensko literaturo. Obisk gledališke predstave je bila dobra zamisel. Posebno me veseli, da sem spoznal druge mladince, s katerimi sem se kaj kmalu
spoprijateljil. Še vnaprej bom rade volje prišel v Tinje ter tečaj priporočal tudi drugim.
Marko Gregorič — Čepiče
Sem na tečaju že drugič. Lani so me prigovarjali domači in znanci, letos pa se nisem pustil več »prositi«,
ker sem sam že težko čakal, kdaj bom spet lahko šel na izobraževalne dneve. Lani
sem mnogo profitiral ter sem dobival raznovrstne informacije. Letos smo se podrobneje baviii s stvarmi, ki smo jih lani slišali bolj površno, bolj splošno. Predavanje o pesnikih in pisateljih se mi je zelo dopadlo, ker sem na tem področju doslej bil le malo informiran. Odlično je bilo predavanje, ki ga je imel ravnatelj dr. Vospernik o narodnostnih manjšinah v Evropi. Nakazal je njih položaj. Tako sem razmere drugih manjšin lehko primerjal s stanjem koroških Slovencev. Ker se mi godi pri tvorjenju slovenskih stavkov bolj težko, sem bil zelo vesel, da so organizatorji povabili tudi predavatelja, ki nas je učil, kako se naj izražamo, da nas bo vsak razumel. Važno je, da seznanjamo s stvarmi, s katerimi smo
pravzaprav vsak dan konfron-tirani, zato izobraževalne dneve vsakomur toplo priporočam.
Jozej Hašej — Kokje
Letošnji program se mi je zdel še bolj informativen in kakovosten, zato sem se odločil, da se udeležim tečaja tudi letos. Posebno me je zanimalo gospodarsko stanje koroških Slovencev. Predavatelj pa je po moje preveč segal nazaj v preteklost — mene osebno pa bi bolj zanimalo sedanje stanje in bodočnost, kako bomo delali naprej. Za koroške Slovence je bolj važno vprašanje, kaj je treba izboljšati, kaj opustiti
in kako je treba gospodariti, da bomo Slovenci uspešni. Splošen pomanjkljaj je bil tudi to, da so predavatelji premalo segali po konkretnih primerih. Mi pa bi želeli vedeti, kako naj postopamo in kaj lahko doprinesemo k iz-
boljšanju raznovrstnih situacij, ki se tičejo Slovencev na Koroškem. Čudil sem se, zakaj ni bilo ustreznih predavanj za kmete, saj je bila večina udeležencev v Tinjah po poklicu kmet. Izobraževalnih dnevov se bom še udeležil ter povabil tudi druge, ki jih do sedaj še ni bilo.
Joži Hribar — Obirsko
Vsebinski program je bil zelo zanimiv. Mene je poseb-
no zanimalo predavanje o slovenskih zadrugah, informacija o gospodarskem položaju Slovencev. Bilo pa je preveč zgodovine, premalo se je omenilo trenutno, najnovejše stanje slovenskih zadrug. Manjkale so tudi misli za bodočnost. Na splošno bi rekel, da je bilo za to in ono zanimivo temo premalo časa, ker je bil program zelo obširen in natrpan. Izobraževalni dnevi pa so na vsak način priporočljivi.
Jubilejna predstava odra 73 iz Pliberka
Slovenska prosvetna zveza vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem kulturnem prazniku in ob 150-letnici rojstva FRANCA LEVSTIKA
v četrtek, 5. februarja 1981, ob 19. uri v AVLI SLOVENICI, Paulitsch-gasse 5-7
Sodelujejo: Slavnosti govornik univ. prof. dr. Jože Koruza, Recitacijska skupina SPZ, operni solist Tone Kozlevčar, pianista Andrej Feinig in Hanzi Kežar ml. ter Lucija in Marija Feinig (flavta-kitara)
9. Ples »DANICE« Prireditelj: SPD »Danica« v Šentvidu v Podjuni
Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: sobota, 7. februarja 1981, s pričetkom ob 19.30 uri Za ples igrajo »FANTJE IZ PODJUNE«
Na sporedu bodo še kratki kulturni prispevki kot nastop zbora, tria Korotana in prispevek mladinske skupine.
PLES
Prireditelj: SPD »Kočna« v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: sobota, 7. 2. 1981, s pričetkom ob 19. uri
Igra priljubljeni vižar Franc Mejov-schek — Maske .zaželene.
DRUŽABNI VEČER Srečanje Loče — Kranjska gora Prireditelj: SPD »Jepa-Baško jezero« v Ločah
Kraj: pri Pušniku — gostilna Wro-lich v Ločah
Čas: sobota, 7. 2. 1981, ob 19.30 uri Nastopajo: moški pevski zbor Marjan Vodopivec iz Kranjske gore, moški pevski zbor iz Loč ter tambu: raši iz Loč.
Po kulturnem sporedu pustna veselica!
Skioptično predavanje: »UGANDA« Prireditelj: SPD »Edinost« Šteben Kraj: gostišče Juena pri Globasnici Čas: petek, 6. 2. 1981, ob 20. uri Predava: g. Vinko Zaletel
Lutkovna predstava:
TRDOGLAVČEK
Prireditelj: KPD »Planina« v Selah Kraj: farna dvorana Sele Čas: sobota, 7. 2. 1981, ob 15. uri Gostujejo: »Lutke mladje« Koroške dijaške zveze iz Celovca
Jezikovni tečaj:
SLOVENŠČINA ZA UPORABO NA URADIH
Prireditelja: Katoliška prosveta in Krščanska kulturna zveza v Celovcu Kraj: Strokovna šoa za ženske po-
Preteklo nedeljo je v Šentprimožu gostovala na mali jubilejni predstavi — gre za 10. uprizoritev — igralska skupina oder 73, ki deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku. Komedija »Poročil se bom s svojo ženo« je tako doživela nekak rekord pri uprizoritvah, vredna pa je, da jo igralci, ki jih je izvrstno naštudirala Anita Hudi, uprizarjajo še naprej. Komedija po vsebini pravzaprav ni svetovno odkritje, snov je vzeta iz sodobnih težav, ki jih srečujejo mladi zakonski pari v mestih, toda kljub temu je igra odkritje, kar je zasluga igralcev, ki z neverjetno spretno komiko občinstvo vedno spet spravljajo v smeh.
Mlad zakonski par — ki ga
spretno m nadvse komično igrata Franc Kuežnik in Krista Messner — zabrede zaradi stanovanjske utesnjenosti v zakonske težave. Seveda zvita tašča in tast rešita še zakon, čeprav sta se mlada že ločila — nastop Lojzeta Messnerja in Marije Trampusch komiko še bolj poživi, vendar za njima nič ne zaostajajo tako imenovane »stranske vloge«, ki jih suvereno in brezhibno podajajo še Krista Šumnik, Jožko Hudi, Albert Messner, Zalka Kuežnik in Matevž Nachbar. Spretna gestika igralcev in inscenacija, ki dosega nepričakovano visoko ravan, je zasluga režiserke Anite Hudi. Ob jubilejnem nastopu je treba igralcem in režiserju čestitati ob uspeli uprizoritvi, ki je v marsičem vzgledna.
Šentjakob
Pred nekaj tedni sta v Šentjakobu pogorela dva skednja, v noči na torek pa je bil žrtev ognja Motazov skedenj pod cerkvijo. Motazov skedenj je bil tako lepo urejen, da je njegovo sliko objavila Mohorjeva družba v svojem letošnjem koledarju. Pri Motazu že dolgo ne gospodarijo več; v domačem kraju se širi mnenje, da je na delu najbrž kak požigalec, saj tudi pri Knezovem skednju še ne vedo pravega vzroka požiga.
Kamen v Podjuni
Prihodnjo nedeljo bodo v Kamnu po farni maši ob 10. uri dopoldan spet priredili star podjunski običaj »metanje štručejev«, ki spominja na socialno delo podjunske svetnice sv. Liharde. Starodavni ljudski običaj privabi vsako leto stotine ljudi, ki se zberejo pod balkonom bivšega kamenskega grada.
Loče
Erika Wrolich, učiteljica na šoli v Bekštanju je zmagala na prvenstvih koroških učiteljev v smučarskem teku. Koroški učiteljski prvakinji čestitamo!
Globasnica
Nekaj veselih vesti iz Globasnice: Preteklo nedeljo je moški zbor društva pri Kordežu v Podjuni počastil Pavla Rožmana iz Globasnice, ki je slavil svojo 80-letnico. V Večni vasi sta praznovala zlato poroko Janez in Neža Fračko, v prijetni slovesnosti pri Jueni v Čepi-čah je zlatoporočenca počastil moški zbor. Še ena vesela novica iz Slovenskega kulturnega društva Globasnica: prihodnjo soboto si bosta obljubila večno zvestobo tajnik SKD Globasnica Mirko Smreč-nik in članica mladinskega odseka Bernardka Markitz iz Male vasi. Vsem društvenikom, ki te dni obhajajo vesele dogodke, iskreno čestitamo!
Žitara vas
Na Proboju je pretekli ponedeljek umrl Blaž Plautz. Blaž Plautz je bil znan kot umen in napreden kmetovalec, pa tudi kot spreten čebelar. Rad je prebiral slovenske časopise in bil vsa leta zvest naročnik Našega tednika. Čeprav je bil invalid od 1. svetovne vojne, je dočakal visoko starost 86 let. Plautzovega očeta bodo pokopali v nedeljo na pokopališču v Šentprimožu.
Galicija
25. januarja so Jožef Mochar, Furažov atej, praznovali svojo 80-letnico. Povabili so svoje najožje sorodnike. Tudi župan Jožef Wutte je prinesel darilno košaro od občine. Zelo dobro smo se zabavali in peli, da se je vsem zelo dopadlo.
Rodili so se v Šentvidski fari, pd. Mohar v Nagelčah. Leta 1933 so se poročili z Marijo Kumer v En-celni vasi. Bog jima je podaril tri otroke, Mici, Joži in Rozi. V vojni so veliko prestali. Bili so 4 leta pri vojakih in 4 leta v jetništvu v Rusi-
ji. Tam so tudi težko zboleli. Ker so znali slovensko, so se lažje zgo-vorili z rusko zdravnico in je zato še posebno gledala na njega, da so hitreje ozdraveli, tako da so se še mogli z zadnjimi odpeljati domov.
Ko so se doma malo opomogli, so zopet prijeli za delo in najprej postavili novo hišo, po par letih pa še nov hlev. Hvala Bogu so še zdravi. Radi delajo v hlevu in na polju.
Želimo, da bi jim Bog podaril zdravje, sreče in še mnogo let v krogu svoje družine.
Rožek
Pretekli teden smo pospremili k zadnjemu počitku Marijo Kircher, pd. Mativčenjo iz Spodnjih Gorič. Rajna je lani praznovala svojo 85-letnico čila in zdrava, pred kratkim pa jo je zadela-kap, ki je bila tudi vzrok nagle smrti. Mativčenja je, kot je to posebno poudaril domači župnik Niko Marktl v svojem pogrebnem nagovoru, kot ustvarjena za delo, za garanje. Do zadnjega niha svojega življenja je načrtovala s svojim sinom Banijem izgradnjo domačije in skrbela za gospodinjstvo. Pri vsem tem pa je še znala razveseliti svoje znance s šaljivimi pripovedovanji svojih spominov! Mož ji je že urml I. 1957, pred nekaj leti pa tudi sin Nandej. Rajna Mativčenja je rada hodila dolgo pot v cerkev v Rožek in je bila vzgled današnji mladini, ki kljub avtomobilu in mladostnem zdravju najde stalno opravičilo, da izpusti nedeljsko službo božjo, je naglasil domači župnik.
Veliko število pogrebcev je dokazovalo priljubljenost rajne, ki jo bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim pa iskreno sožalje.
FK
Sele
Na pretekli občinski seji v Selah so na predlog Enotne liste razpravljali tudi o loviščih, ki so jih na novo razdelili. Odslej bodo lovišča razdeljena na področja Sele-Borovnica in Sele-Fara, Sele-Srednji Kot ter Šajda. Občinski svet je soglasno razdelil področja, soglasen je bil tudi sklep o cenah. Pred sejo je občinski svet obiskal tudi dr. Tomi Partl in se občinskim mandatarjem predstavil kot okrajni sodnik v Borovljah. Dr. Partl je poudaril, da je želel tudi osebno poznanstvo z zastopniki občine, v imenu občinskega sveta pa je okrajnemu sodniku želel vse najboljše pri njegovem delu župan Hribernik. Posebej so odborniki Enotne liste razpravljali tudi o čudnem postopanju nekaterih posameznikov DSG Sele, ki so očitno mislili, da je naprava za izdelavo tekaške steze njihova osebna lastnina. Nerazumevanje večine Selanov je namreč sprožilo dejstvo, da so se nekateri kar sami zbrali ob »otvoritvi« steze. Za napravo so velik del financ soprispevali Narodni svet, Krščanska kulturna zveza in tudi odborniki Enotne liste, ki so v občini glasovali za podporo. Na vse pa so ob »otvoritvi« hitro pozabili.
klice v Šentpetru pri Šentjakobu Čas: v soboto, 7. 2. 1981, od 14. do 18. ure in v soboto, 14. 2. 1981, od 14. do 18. ure.
Vodi: dr. Pavel Apovnik
Igra: PRIZORI IZ NEMŠKIH NOČI Prireditelja: SPD »Bilka« v Bilčovsu in Klub slovenskih študentov na Dunaju
Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: sobota, 7. 2. 1981, ob 19.30 uri Gostuje: Klub slovenskih študentov z Dunaja
IGRA OD ZGUBLANIGA SINA Prireditelj: SPD »Vrtača« v Slovenjem Plajberku
Kraj: gostilna »Folta« v Slovenjem Plajberku
Čas: sobota, 7. 2. 1981, ob 19.30 uri Gostuje:	Igralska skupina SPD
»Drabosnjak« iz Kostanj
12. SMUČARSKE TEKME Prireditelj: SPD »Zarja« v Železni Kapli
Kraj: Možgan v Lepeni Čas: nedelja, 8. 2. 1981 — razdelitev štartnih številk: od 8. do 9. ure, štart: ob 10. uri
Tekmuje vsak na lastno odgovornost. Avtomobilisti naj vzamejo s seboj tudi snežne verige.
Šentprimož — gimnastične vaje v Kulturnem domu
Vprašala sem se, čemu pravzaprav Kulturni dom, ko pa je zaprt, tako je ena izmed sodelujočih žena pozdravila zamisel, da je tedensko v Kulturnem domu gimnastika za žene. Učiteljica na šentprimoški ljudski šoli, Anica Valentinič, je prevzela vodstvo in je presenečena nad številom sodelujočih. Če je bilo na začetku okoli trideset žena, jih sedaj redno obiskuje gimnastiko nad štirideset.
Vse so pozdravile zamisel skupnih vaj, da ni nobenih generacijskih oddelkov; ob glasbi in dvojezični napovedi posameznih vaj sodelujejo vse po svojih zmožnostih.
Lutkovni predstavi: TRDOGLAVČEK Prireditelj:	Katoliška prosveta v
Šentilju
Kraj: farna dvorana v Šentilju Čas: nedelja, 8. 2. 1981, ob 10. uri (po maši)
Prireditelj: SPD »Bilka« v Bilčovsu Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 8. 2. 1981, ob 14.30 uri Gostujejo: »Lutke mladje« Koroške dijaške zveze iz Celovca
IGRA OD ZGUBLANIGA SINA Prireditelj: Farna mladina v Pliberku Kraj: farna dvorana v Pliberku Čas: nedelja, 8. 2. 1981, ob 19.30 uri Gostuje:	igralska skupina SPD
»Drabosnjak« iz Kostanj
Klubski večer s skioptičnim predavanjem
LENINGRAD - MOSKVA - KIEV Prireditelj: SPD »Radiše« na Radi-šah
Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: četrtek, 12. 2. 1981, ob'20. uri Predava: Tomaž pfJhs
KULTURNA PRIREDITEV S PLESOM
Prireditelj: SPD »Edinost« v Škofi-čah
Kraj: gostilna Schütz v Škofičah Čas: sobota, 14. 2. 1981, ob 19.30 uri
Nastopajo: Mešani pevski zbor, oktet, otroški pevski zbor in dramska skupina iz Škofič ter tamburaši iz Hodiš
Za ples igra: Dobrač-Kvintett 5. RADIŠKI PLES
Prireditelj: SPD »Radiše« na Radišah
Kraj: gostilna Taver na Radišah Čas: sobota, 14. 2. 1981, ob 20. uri Igrajo: »FANTJE IZ PODJUNE«
KONCERT
Prireditelj: SPD »Srce« v Dobri! vasi Kraj: pri llgu (Krainz) v Kazazah Čas: nedelja, 15. 2. 1981, ob 10. uri Nastopata: MPZ »Srce« iz Dobrle vasi in »Trio Korotan« iz Šentvida v Podjuni.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na osrednji koncert KOROŠKA POJE
ki bo v nedeljo, 1. marca 1981, ob 14.30 uri
v Domu glasbe v Celovcu.
Prireditve se bo udeležil tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger
Maturanti Zvezne gimnazije za Slovence vabijo na
gimnazijski ples
Igrala bosta ansambla »Pepel in kri» ter »Fantje iz Podjune»
(Orig, fidelen Unterlandler)
ki bo v petek,
20. 2. 1981, ob 20. uri v Delavski zbornici v CELOVCU

Nov začetek za »Slovenski klub iniciativa«
Nov začetek Zveze slovenskih izobražencev? Pretekli občni zbor, ki je bil 28. januarja v Celovcu, pomeni gotovo prelomnico v društveni zgodovini, ki se ne odraža samo v spremembi imena, ampak tudi v načinu dela organizacije, ki bo odslej nosila ime »Slovenski klub iniciativa«. Na občnem zboru je bil ponovno potrjen za predsednika dr. Pavel Apovnik, ki je v predsedniškem poročilu spregovoril o namenu reorganizacije društva.
Dosedanji Zvezi slovenskih izobražencev ni uspelo, da bi razvila tiste dejavnosti, ki so si je želeli odborniki in člani. Vzrokov je bilo več, glavne je strnil v predsedniškem poročilu dr. Pavel Apovnik v tri zaključke: nesrečno ime je dalo pogosto povod za neutemeljeno kritiko in plehko norčevanje, preobremenjenost odbornikov se je povezala s preživelim in nesodobnim delom ter težave, ki so nastale iz nadstrankarskega delovanja. Dosedanji odbor se je resno spoprijel z vzroki teh pojavov, tako so občnemu zboru predlagali, da organizaciji spremenijo ime. Delovanje društva pa se bo usmerilo v klubsko dejavnost, ki naj nudi v prijateljskem vzdušju družabnost in na neprisiljeni
način izobrazbo članov. V ta namen se bodo člani »Slovenskega kluba iniciativa« redno srečavali vsak prvi ponedeljek v mesecu, na rednem srečanju pa bo spregovoril referent iz lastnih vrst ali pa gost. V posebnem kulturnem servisu bo skušal »Slovenski klub iniciativa« nuditi udeležbo pri večjih kulturnih dogodkih v Furlaniji, Sloveniji in na Koroškem. V novem odboru so dr. Pavel Apovnik (predsednik), Mirko Srienc in Tomi Ogris (podpredsednika), Sonja Sienčnik (tajnica) in Mirko Kunčič (blagajnik). Po občnem zboru je mag. Ludvig Karničar na posrečen in hudomušen način spregovoril o pomembni raziskovalni dejavnosti graškega inštituta za slavistiko.



YUGOTOURS
razpisuje prosta mesta za turistične vodiče, ki bi bili pripravljeni delati v hotelih na Jadranski obali ali v drugih turističnih mestih, kjer ima Yugotours svoje goste.
Razpis velja za poletno turistično sezono 1981.
Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1.	Končano srednjo šolo;
2.	Odlično znanje nemškega jezika;
3.	Obvladati slovenski jezik;
4.	V kolikor kandidat obvlada še kak drug svetovni jezik, ima prednost pri sprejemu;
5.	Kandidat mora imeti v letu 1981 vsaj 3 do 5 mesecev prostega časa in to v roku maj — oktober.
Prijave z življenjepisom in šolskim spričevalom pošljite na naslov: Yugotours — Pfarrplatz 5/II — 9020 Celovec / Klagenfurt — Telefon 0 42 22 / 80 5 63.
Tem potom tudi obveščamo vse, ki želijo preživeti svoje počitnice v Jugoslaviji, da je izšla nova brošura Yugotours 1981 in da jo lahko dobite brezplačno na gornjem naslovu.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umet- S
nost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šol- * skem letu 1981/82 na gimnazijo, takoj po končanem prvem • semestru tega šolskega leta, v času od 9. do 27. 2. 1981, rav- S nateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi	•
za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega • semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrij- • skega državljanstva.	•
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega le- *
ta 1980/81 po oceni ljudskošolske konference sposobni za * vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo S sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.	S
3- Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi mora- • M delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo iz- J pitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo J treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1981. Sprejemni iz- J piti bodo v sredo, 8. julija 1981.	S
4. Konec maja 1981 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji uč- • ni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Na- • to bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše	o	•
sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. • 5- Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s po- S sebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.	*
6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav- • nateljem.	•
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski S Pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija S za Slovence, Ebentaler Straße 14, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ	•
dr. Reginald Vospernik I.	r.	•
!
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s
Bilčovs: Slovo od Valentina Kapusa
Po hudem trpljenju je umrl v nedeljo, 25. januarja 1981, na svojem domu v Bilčovsu Valentin Kapus, dolgoletni bilčovski mežnar in pevovodja. Ni mu bilo več dano, da bi bil doživel svojo 70-letnico.
Rodil se je rajni 30. 1. 1911 v Bilčovsu v Mežnariji. Oče, ki je bil mežnar, je padel že leta 1915 v Karpatih. Zato se je mama leta 1921 drugič poročila, in sicer h Kržeju v Brančo vas. Foltej se je izučil na llovju pri Kotmari vasi za krojača in je delal dolga leta pri Lovrencu Filipiču v Velinji vasi. Z 21 leti je začel peti v pevskem zboru. Učil je mlajše pevce in tamburaše, starejše pevce pa je učil Janko Ogris, stari Miklavž. Leta 1938 se je poročil; postal je oče štirim sinovom. Kakor številni drugi, je moral na fronto. Po vojni si je kupil v Bilčovsu zemljišče in si postavil lastni dom.
2. novembra lani, na Vseh vernih duš dan, je zadnjič orglal v domači bilčovski cerkvi. 4. novembra je šel v celovško bolnišnico, a zdravja mu niso več mogli vrniti. Vrnil se je na dom, tam hudo in voljno trpel, dokler ga ni v nedeljo, 25. januarja, rešil Bog zemeljskih muk in bolečin.
(Nadaljevanje z 2. strani) Po besedah blagajničarke Magde Wedenig s prispevki staršev in s članarino ni možno kriti niti četrtine stroškov. Kljub temu je društvo doslej vse finančne težave dobro prebrodilo. Seveda ne brez pomoči drugih, npr. osrednjih organizacij koroških Slovencev, zvezne in deželne vlade, mesta Celovec, Mohorjeve družbe in Republiškega ko-, miteja za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, ki je podaril društvu delno opremo vrtca. Vsem podpornikom je bila izrečena zahvala. Ker stroški stalno naraščajo, je društvo moralo povišati prispevek staršev. Od prihodnjega meseca naprej znaša mesečni prispevek za celodnevni obisk 750,— šil., za poldnevnega pa 470.— šilingov. Občinski vrtci v Celovcu zahtevajo malo manj, zasebni pa znatno več, je bilo navedeno v primerjavo.
Starši so na občnem zboru izko-
Rajni Foltej Kapus je bil znan daleč naokrog kot mežnar in pevovodja. Bil je narodno zaveden, globoko veren, klen poštenjak, delaven in odločen. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga je pospremila velika množica sorodnikov in prijateljev. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci duhovnikov dr. Pavleta Zablatnika, Rudija Safrana, Lovra Petričiča, Maksa Michorja, Dušana Česna, Stanka Čegovnika, Ivana Olipa, Mirka Isopa in Stanka Trapa domači župnik Poldej Kassl, ki se je rajnemu mežnarju in organistu zahvalil za dolgoletno vestno delovanje. Poslovilne besede je spregovoril tudi prejšnji ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavle Zablat-nik. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu bilčovskih pevcev in Bilke Gašpar Ogris-Martič, za Slovensko prosvetno zvezo pa je spregovoril besede slovesa predsednik Valentin Polanšek.
Domači moški in mešani zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča je zapel v slovo dolgoletnemu pevovodji in organistu, kot zadnja pesem je izzvenela na bilčovškem pokopališču »Rož, Podjuna, Zilja«...
ristili možnost za diskusijo o raznih problemih. Najvažnejši zaključek diskusije je bil, da bo treba staršem redno in večkrat dati možnost razgovora z vodstvom vrtca in da bo treba misliti na primerno nadaljevanje dvojezične vzgoje in izobrazbe v ljudski šoli, če drugače ne gre, pač na zasebni bazi.
Z majhnimi spremembami je občni zbor pod predsedstvom Nu-žeja Tolmajerja po sprejetju razreš-nice izvolil dosedanje odbornike v društvene organe. Člani upravnega odbora so zdaj Marija Šikoronja (predsednica), Rezika Iskra (podpredsednica), mag. Janko Merkač (tajnik), Magda Wedenig (blagajničarka), dr. Pavel Apovnik, dr. Rožica Pušnik, mag. Štefan Pinter, Ivan P. Lukan in Franc Wedenig. V nadzornem odboru so: Jože Wa-kounig, mag. Ana Sienčnik in Vida Neufeld. Člani razsodišča ostanejo: Brigita Prušnik, dr. Janko Zer-zer in mag. Ivica Kampuš.
Pretresljiva smrt na Obirskem
Pred 37. leti je zagledala luč sveta na Obirskem, tam hodila v šolo in bila nato gozdna delavka. S svojo materjo je hodila trdo pot za vsakdanji kruh. Ko se je poročila, so v njeni gredi — družini pognale 4 mladike, tri deklice in sinček.
V lep domek bi se bila lahko vselila sreča, a na žalost je usoda na pot družini natrosila bodoče trnje. Dobra mamica Atri je hudo zbolela, do tega so privedle tudi težke razmere. Iskala je pomoč pri mnogih zdravnikih in v bolnicah, a pomoči ni našla.
Umrla je, duhovno okrepčana z nebeškim kruhom 24. 1. 1981. Pri pogrebu na Obirskem se je velika množica pogrebcev razjokala ob bridko žalostni sliki, ki jo je predstavljal odprti grob, kamor so spuščali krsto matere
in v globino trosili bridko jokajoči otroci rdeče nageljčke.
Ob pogrebni maši, ki jo je opravil župnik Tomaž Holmar, smo slišali izredno lep življenjski nauk: Naše življenje je kratko. Zakonska zveza je velika odgovornost. Vsaka pot, ki jo hočemo in moramo hoditi, zahteva veliko — premišljenost, ker si človek usodo tudi sam kuje.
Ker je rajna bila veselega značaja in v sredini svojih otrok tudi rada prepevala, so ji ob odprtem grobu zapeli obirški pevci v slovo: Gozdič je že zelen.
Prosimo nebeškega očeta, da bi osirotelim otrokom poslal dobrega angela varuha.
Pistotnikovo Atrijo bomo ohranili v lepem spominu in naj ji bo domača obirska zemlja lahka!
Otroški vrtec v Celovcu
Ml
ZA VAS
PIŠE MIHA ZABLATNIK I
POROŠTVA KOROŠKE DRUŽBE Z O. J. ZA PROSVETNE KREDITE
'Bürgschaften der Kärntner Kreditbürgschaftsgesellschaft m. b. Haftung)
Sredstva za podporo:
Sredstva Trgovske zbornice Koroške, dežele Koroške in raznih kreditnih ustanov. Poroštveni kapital Koroške družbe z o. j. za poroštvene kredite.
Namen pospeševanja:
Prevzem poroštva za posojila in kredite, ki jih odobrijo avstrijske kreditne ustanove članom Zbornice za obrtno gospodarstvo za Koroško, v kolikor ne zadoščajo druge kreditne varnosti in bi bil to edini vzrok za odklonitev prošnje za kredit.
Prosilec:
Člani Zbornice za obrtno gospodarstvo za Koroško.
Vložitev:
Pri vsakokratni kreditni ustanovi.
Odobritev:
Odbor za odobritev oz. nadzorni odbor Koroške družbe z o. j. za poroštvene kredite.
Višina podpore:
Spodnja meja: 250.000,— šil. Gornja meja: 2,5 mil. šil.
Predpogoji za podporo:
Poroštva se prevzamejo, da se
zasigurajo gospodarsko upravičeni investicijski krediti in v izjemnih slučajih krediti za obratna sredstva (Betriebsmittelkredite), v kolikor gre za dodatne kredite, ki sledijo investicijskim kreditom, pri katerih je prevzela družba že poroštvo.
Izključeni so: prevzem poroštva za obstoječe kredite kakor za preložitev dolga že odobrenih kreditov in za kritje stroškov že prej opravljenih investicij.
Varnosti:
Kredit je treba zavarovati v kolikor je mogoče že preko kreditne ustanove. Poroštvo se prevzame do 80% kreditne vsote.
Stroški pospeševanja:
Navadna obrestna mera in dodatno enkratna pristojbina za obdelavo (Bearbeitungsgebühr) v višini 0,5% tistega dela kredita, za katerega se prevzame poroštvo. Razen tega tekoča poroštvena provizija v višini 0,5%.
Trajanje:
Do 12 let.
Lastno breme:
Primeren delež lastnega financiranja je treba predložiti.
Informacija in svetovanje:
naš tednik
Nekaj o jamah in jamarjih
Kdorkoli je že bral Valvasorjevo »Slavo vojvodine Kranjske«, bo vedel, da že Vajkart Valvasor opisuje kraške jame. Najznamenitejša teh kraških jam je vsekakor Postojnska jama. Pa tudi pri nas na Koroškem, na področju Karavank — apnenčastega gorovja — so jame. Lani se je eno takih brezen odprlo v Lobniku na Tavčmanovih ladin-kah. V Podjuni poznamo Grebinj-sko jamo (Griff ner Tropfsteinhöhle), ki obiskovalcu puhne v obraz nekaj tiste predpotopske srhljivosti, s katero povezujemo svoje davne prednike.
Če raziskovalec jam omeni v kakem pogovoru, da je jamar, potem navadno takoj dobi odgovor: »Zakaj lezeš po teh grdih in nevarnih luknjah?«
Kaj je pravzaprav jamarstvo?
Na to vprašanje se da odgovoriti na več načinov. V Speleološko-strokovnem slovarju lahko beremo: »Raziskovalec jam je vsakdo, ki se ukvarja v kakršnikoli obliki z raz-iskavanjem jam!« (Citat iz Trim-mel, Fachwörterbuch der Karst-und Höhlenkunde). Tako, sedaj so te besede načete. Človek, ki se ne ukvarja z raziskovanjem, si z njimi ne more pomagati. Kajti njim .se pridružijo še drugi izrazi kot npr.: hidrologija, biospeleologija, geologija, kraško raziskovanje, merjenje jam idr. Sedaj bo morda sklepal bralec: »Ta pa ne more biti popolnoma pri ta pravi, temu se vendar blede!« Tako pa misli zato, ker o jamah ne ve več kot to, da je morda bil v Postojnski jami, in če ni
Zmota!
Prišla med ljudi strašna je zmota — v človeški duši je nastala velika praznota.
Kje, hčere in sinovi ste, nekdaj verne, slovenske matere?
Odkar germanski kruh uživate, se svojega jezika sramujete!
O Slovenec, jaz vprašam te:
»Le zakaj ti sramuješ se te ljubeče
svoje slovenske matere?«
Zakaj svojemu narodu se vedno izmikaš in si sosedovo masko natikaš?
To pa res precej drži, kar Slomšekov rek govori:
»Kdor materin jezik zapusti, — ta tudi vero izgubi!«
Pred Bogom nekoč bomo odgovor dajali, kako smo očeta in mater spoštovali! Kdor slovenski jezik zaničuje, ta tudi svojih staršev ne spoštuje!
O preljubi večni Bog, obvaruj nas teh strašnih zmot!
Daj, da Slovenci še naprej bi živeli in tebi v čast — pesmi bi peli!
Marija Šranc
bilo razsvetljeno, da je tam spodaj bilo predvsem popolnoma temno. Sedaj bom skušal to vprašanje na svoj način razjasniti: mi jamarji delamo to iz veselja in ker s tem skušamo izvabiti naravi še marsikatero skrivnost. Takih skrivnosti in zanimivosti pa je tudi v globini zemlje dovolj in morda so ravno zato še bolj lepe in zanimive, ker jih nihče še ni videl. Lahko pa obrnemo vprašanje: »Zakaj gre ta ali oni smučati, zakaj igra nogomet?« Odgovor ni težak: To je pa čisto nekaj drugega, tu je napetost, to je za telesno vrlino in, in, in, in,... Tudi v jami je napetost, tudi telesnega napora je več kot dovolj; sedaj vidimo, da je tudi iz teh razlogov nekdo lahko jamar.
Nastanek jam in kapnikov je zelo obširna tema. Povedati pa hočem samo to, da se imenujejo kapniki, ki sotje, stalagmiti, tistim pa, ki vise s stropa kot nekakšne kamenite sveče, pa pravimo stalaktiti. Ti kapniki se spreminjajo in rastejo. Tudi jame niso nekaj stalnega, ampak se spreminjajo. Vse to se spreminja sicer zelo počasi, vendar se v tisočletjih le pokaže rezultat.
Poizkusi so pokazali, da zrase kapnik v sto letih samo od 10 do 13 milimetrov.
Zato poskuša vsak jamar, ki je povezan z naravo in njenimi čudi, da varuje in skuša ohraniti to, kar je našel. Zgodi se pa tudi, da pridejo v jamo ljudje, ki nesmiselno uničujejo to, za kar je narava potrebovala tisočletja.
Tisočletja rastejo bleščeči kapniki
Varovati tudi samega sebe
Seveda tudi jame niso brez nevarnosti in jamar mora, podobno
»Holarjeva jama« pri Železni Kapli
kakor planinec, poznati vse varnostne ukrepe. Najbolj važni predpis je: »Ne podaj se nikdar sam v jamo!« in »Vzemi s seboj dovolj luči!«
Na Koroškem poznamo veliko jam in brezen — brezno je jama, ki se spušča navpično navzdol, samo v Djpbraču jih je okoli dvesto. Na žalost so nekatere popolnoma izropane in so sedaj zares grde luknje. Najlepše jame, kar jih do sedaj poznamo, so na Spodnji šefrarski planini pod Obirjem. Te jame so mnogo manjše od Postojnske jame, v lepoti pa ji ne zaostajajo dosti. Lepe so po svoje. Nimajo naravnega vhoda in so zelo težko dostopne. Do njih se pride le po starih rovih, ki so jih rudarji skopali v preteklem stoletju pri iskanju svinčene rude. Ti rovi so pa večinoma zasuti, kar je tudi dobro, ker bi sicer tudi v teh jamah kamlu ne bilo več sluha in duha o lepih bleščečih kapnikih (slika 1).
Kapniki so lepi in bleščeči, a to samo na naravnem mestu v jami, (Nadaljevanje na 8. strani)
i>sV: >v.	-ä’Lrf\Sšk
Valentin Polanšek
Križ s križi
98.
Pouk kot tak je bil vedno manj zanimiv. Profaksi so trepetali. Čim je zatulila sirena okoli devetih že, se je začel direndaj. Vsak je pohitel, kamor je bil dodeljen za pomožen „luftšucdinst” na razne postojanke nemške oblasti. Postajal je vsak po svoje top. Vedno je vohljal, kje bi iztaknil kaj za pod zob. Hlinili so prizadetost, kako jim je žal, da niso dočakali izpraševanja tega ali onega profaksa. Škodoželjno so odobravali redne polete angloameriških letečih trdnjav, ki so spravili učne dneve v nered. Dijaki so se znašli, kjerkoli so bili. Vedno so tudi kaj uščipnili za pod zob. Marsikdo pa je spet odkril novo lepotico.
Ako so si že želeli visokega enakomernega sireni-nega tona, ki je naznanjal konec zračnega alarma, je bil to edini vzrok, ker so bili lačni.
Usodno pa je bilo za Zdravka, ko so kar na začetku novega šolskega leta vpoklicali domskega vodjo Hofarja. Dr. Reuß ga je nasledil. Tako je Ponta
uspel s svojim predlogom: Zdravko je hotel imeti zraven sebe za grupenfirerja v novem 1. b letniku.
Izkašljal se je prvič prekleto prosto in nevarno, kaj misli glede funkcije grupenfirerja. Ponta ga je poslušal. Prijateljsko in sočutno. Potem je še on vsekal: — Kaj hočeš, morava parirati. Drugače te vtaknejo za hajot-vodjo h kakšni mestni enoti. To bi bilo še slabše. Veš, da so banditi počili hajot-vodjo War-mutha letos marca?
—	Mene so šele 42. leta o božiču po sili vtaknili v tržanski ljudski šoli v hajot. Proti moji volji.
—	Za najino voljo se nihče ne briga. Povelje je zato, da se izpolni!
—	Jaz sem zato tukaj, da se učim, kar mi bo enkrat kot učitelj potrebno.
—	Jaz tudi. Skrivaj pa le še skočim v cerkev.
—	Ti hodiš skrivaje v cerkev?
Nikdar se nista tako prostodušno porazgovorila o tehtnih problemih kot sedaj. Iz iskrenega prijateljskega zaupanja je dijak končno pristal.
V novem šolskem letu je bilo vse narobe. Kolikor niso napravljali bombniki zmede, so bili ponoči partizani. Potem pogostni pogrebi padlih.
Tretjeletnike in tudi iz drugega letnika tiste, ki so bili iste starosti, so oblekli v nove uniforme skoraj temnomodre barve. Dodali so še drugo uniformo sivkastorjave barve iz tronitnika, katero je bilo treba oblačiti za pogostne orožne vaje.
In . . . izročili so vsakemu mladcu puško. Pravo težko puško tipa staroavstrijske mandliherce s peti-
mi naboji. UgnezdfU so jih morali v omarah, ki jih je bilo mogoče zaklepati. Ključ pa je moral sedaj dijak-,,folksšturmovec" nositi vedno pri sebi. Tudi ponoči z jermenčkom na roki.
Dijak in puška!
Sprva so se gledali, ko so jim v dvorišču partaj-hajma poleg mestne cerkve izročili orožje. Vsi nebogljeni so postajali. Sramežljivost in nova vrsta bojazni sta zlezli v mladostniške oči.
Zdravko je stal kot okamenel. Na drugem koncu pa Ponta. Pa še marsikdo. Tudi neznani fantje. Morda Kranjčani. Vsak je bil prizadet. Oficir je ostal tog. Njegov obraz je pisal: Sig hajl! Vsi v smrtni boj proti banditom, boljševikom in Židom!
Tako so uvedli neopazno kruto predvojaško vzgojo, kamor so doma na Koroškem civiliste mladce teh let klicali v Čajno in druge kraje. Vse se je pripravljalo, da bo udarilo v poslednjem boju! Starce pa so doma klicali in mobilizirali v vaške straže in folksšturm. S takimi „landvahovci" si je obetal SS-rajhsfirer Himmler, da bo nastala nepremagljiva domovinska fronta. Nepremagljiva? Ko je VI. armija v Stalingradu šla v franže! Ko je prav klavrno končal Afrika-korpus! Ko se je podrl tako razvpito „nepremagljivi" Atlantikwall, ko je odpovedalo tako shvali-sano Göringovo letalstvo, ko je ... ko je .. . ko je toliko. . .
O vsem tem so seveda dijaki dobro vedeli. Zato so tudi padale šale. Samo da so zvenele nekako z obešenjaškim humorjem . . .	(Dalje)
naš tednik!
od petka, 6. februarja 1981
do četrtka, 12. februarja 1981
1
PETEK, 6. februarja 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Dedič — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Medvedi so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Strategija kače — 21.15 Ljudje kot ti in jaz — 22.25 Sport — 22.35 Nočni studio — 23.35 Poročila
SOBOTA, 7. februarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Angleščina — 9.35 Francošči-na — 10.05 Ruščina — 10.35 Denar iz gnoja — 11.20 Eggenbergerski glasbe-ni koledar — 11.50 Smuk moških —
13.00	Poročila — 13.15 Umetno drsanje na ledu (EP) — 15.15 Melodija Misisipija — 17.00 Predor za modelsko železnico — 17.30 Mumins — 17.55 Za lehko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport
—	20.15 Astro Show — 21.50 Šport —
23.30	Poročila.
NEDELJA, 8. februarja: 11.50 Smuk žensk — 13.15 Knjiga — otrokov prija-telj — 13.45 Jeruzalem, Jeruzalem —
14.30	Pinokijo — 14.55 ORF danes —
15.00	Umetno drsanje na ledu (EP) —
Priljubljen ansambel iz Podjune išče nujno dobrega klarinetista!
Prijave sprejemamo pod: Tel. 04236/200515
]8.00 Klub seniorjev — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki ~~ 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Opera — La clemenza dl tito — 22-45 Poročila.
PONEDELJEK, 9. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-giajmo v lonec — 10.00 Šolska TV —
10.30	Melodija Misisipija — 12.15 Bož-la lekarna — 13.00 Poročila — 17.00 ^ni. dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna iberica —
8.25	ORF danes — 18.30 Mi, družin-ska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 9-30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob po-nsdeljkih — 21.05 Detektiv Rockford ~ 21.50 Večerni šport — 22.20 Poroči-
TOREK, 10. februarja: 9.00 Poročila 9-05 Am, dam, des — 9.30 Anglešči-na 10.00 Šolska TV — 10.30 Tarzan ln črni demon — 11.40 Ptice pod vodo 12.10 Edgar iz Tamarake — 13.00 počila — 17.00 Am, dam, des — 25 Tudi veselje mora biti — 17.55 lahko noč — 18.00 Kurir kraljice — ' ■25 ORF danes — 18.30 Mi, družin-1qa 0c}daja — 19.00 Avstrija v sliki — 19-30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — -15 Slike v ogledalu — 22.05 Videote-a — 23.35 Poročila.
_SREDA, 11. februarja: 9.00 Poročila p 9 05 Tudi veselje mora biti — 9.35 francoščina — 10.05 Kaj bi lahko po-al? — 10.35 Teci za mano, da te uja-rnem — 12.00 Argumenti (pon.) — f8-00 Poročila — 17.00 Družina levov - 17-30 Wickie — 17.55 Za lahko noč _	* 18.00 Robinovo gnezdo — 18.25
jj’RP danes — 18.30 Mi, družinska od-°aja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30
ča^ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Nan a se na naslov: »Naš tednik«, Cel' furt Viktrin9er Ring 26. 9020 Klagei „fr ~~ Telefon uredništva, oglasnec “odBlka in uprave 72 5 65. Naš zastoj "'K za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišč 'V' 81-000 Ljubljana, tel. 22207. Naro na znaša letno: za tuzemstvo 180,-
I •>.2a Jugoslavijo 200.— din, za ost no*ltn0,zemstV0 300-- šil. (po zrač tp.f ' 830.— šil.). — Lastnik in izdaj.
Narodni svet koroških Slovence Odgovorni urednik: Borut Somme sv t«' ~.Tisk: Ofsettiskarna Družb ■ Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringr Ring 26.
Čas v sliki — 20.15 Kako nizko sem padel — 22.05 Šport — 22.25 Poročila.
ČETRTEK, 12. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mož z zlatimi revolverji — 12.15 Bela hiša — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Zgled proti volji — 21.35 Bog v Latinski Ameriki —
22.30	Večerni šport — 23.20 Poročila.
PETEK, 6. februarja: 17.25 ORF danes — 17.30 Šolska TV — 18.00 Knjiga
—	otrokov prijatelj — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Najhitrejša miš Mehike — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sodeželani iz kamene dobe — 21.15 Politika ob petkih — 22.20 Iz dnevnika moške device — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 7. februarja: 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Mrtvi na dopustu
—	2i.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Colorado — 23.05 Sammy & compani
—	23.55 Poročila.
NEDELJA, 8. februarja: 11.15 Stereo koncert — 16.55 ORF danes — 17.00 Dames — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kraj storitve — 21.45 Šport — 22.00 Firer je naredil red —
23.00	Poročila.
PONEDELJEK, 9. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanost danes —
18.30	Orientacija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.30 čas v sliki — 20.15 Edgar iz Tamarake — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Malopridneži — 0.00 Poročila.
TOREK, 10. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Arheologija biblije —
18.30	Galerija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ho-
Penzion na Klopinjskem jezeru išče oskrbnico od 15. junija do konec septembra. Pismene prijave: »Vestna« na upravo NT.
roskop — 21.03 V prejšnjih časih — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 11. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Thomas Bernhard — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ure nežnosti — 23.50 Poročila.
ČETRTEK, 12. februarja: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika —
19.00	Kavbojka od včeraj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dražba — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
LJUBLJANA
PETEK, 6. februarja: 8.45 TV v šoli
—	10.00 Zimski šolski spored — 14.55 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.20 Olimpiada smeha — 17.45 Domači ansambli — 18.15 Obzornik — 18.25 Kaj so čustva — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Prešernova proslava — 21.00 Naša krajevna skupnost — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju
—	22.00 EP v umetnostnem drsanju
SOBOTA, 7. februarja: 7.50 Poročila
—	7.55 Vrtec na obisku — 8.10 Sebastijanova babica — 8.25 Zbis — 8.40 Tovarišija — 9.10 Pisani svet — 9.50 Dokumentarna oddaja — 10.20 Od refleksa do logike — 10.50 Trsje in blato
—	11.50 Ljudje in zemlja — 12.45 Poro-
čila — 15.35 Mladinski film — 17.10 Poročila —	17.15 Košarka:
Partizan : Crvena zvezda — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Prva sobota — 21.00 EP v umetnostnem drsanju — 23.00 Poročila — 23.05 Najeti morilec
NEDELJA, 8. februarja: 8.35 Poročila
—	18.40 Petrov dojenček — 9.30 Maček pod čelado — 10.35 TV kažipot —
10.55	Slalom za moške — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.40 Slalom za moške —
15.00	Poročila — 15.05 Igre na snegu
—	16.05 Športna poročila — 16.15 Košarka: Ježica : Partizan — 17.45 Družinski dnevnik — 19.00 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna
—	19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Veliko mesto — 21.00 Propagandna oddaja
—	21.05 Portret delavke — 21.35 V znamenju — 21.55 Športni pregled
PONEDELJEK, 9. februarja: 8.45 TV v šoli — 10.00 Zimski šolski spored —
14.55	TV v šoli — 17.20 Poročila —
17.25	Minigodci v glasbeni deželi —
17.35	Človekovi prijatelji — 18.00 Odnosi na sestanku — 18.20 Spekter —
18.35	Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi
—	19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ecce Homo — 20.40 Kulturne diagonale — 21.20 V znamenju
—	21.35 Besede in glasba
TOREK, 10. februarja: 9.25 Veleslalom za ženske — 12.55 Veleslalom za ženske — 14.55 Šolska TV — 15.55 Veleslalom za ženske — 17.10 Poročila
—	17.15 Lolek in Bolek — 17.25 Večer kolumbijske folklore — 18.00 Mali svet
—	18.30 Obzornik — 18.40 Zimski pohod na Stol — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Skupno —
21.00	Propagandna oddaja — 21.05 Zgodba o vitezu Des Grieuxu in o Ma-non Lescaut — 22.05 V znamenju — 22.20 Ansambel klasičnega baleta
Petek, 6. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Sobota, 7. februarja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 8. februarja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 9. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Koder pesem brate druži... (Prešernove ljubezenske pesmi).
Torek, 10. februarja:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10.—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno. — Popevke.
Sreda, 11. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z mešanim zborom »Rož«. — Literarna oddaja: F. Eller.
Četrtek, 12. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
SREDA, 11. februarja: 9.55 Veleslalom za moške — 11.00 Slalom za ženske — 12.55 Veleslalom za moške —
14.00	Slalom za ženske — 15.25 Veleslalom za moške — 16.40 Slalom za ženske — 17.40 Poročila — 17.45 Z besedo in sliko: Letni časi — 18.00 Velike razstave — 18.30 Obzornik — 18.45 Galerija opernih značajev — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Mama, živ sem — 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 Sodobniki — 22.15 V znamenju
ČETRTEK, 12. februarja: 9.00 TV v šoli — 10.00 Zimski šolski spored —
16.35	Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Tovarišija — 18.10 Mozaik kratkega filma — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka
—	19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Energetika — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 625 — 21.45 V znamenju
PETEK, 6. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Naši pesniki — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Naše zgodbe — 19.30 TVD —
20.00	Dokumentarna oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba — 21.40 Predstavljamo Vam ...
SOBOTA, 7. februarja: 17.20 Glasba narodov — 17.50 Iz sporeda TV — 18.20 Maček pod čelado — 19.30 TVD
—	20.00 Innsbruck: EP v umetnostnem drsanju
NEDELJA, 8. februarja: 15T)0 EP v umetnostnem drsanju — 18.00 Nedeljsko popoldne — 19.00 Risanke —
19.30	TVD — 20.00 Glasba ob osmih
—	21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Effie Briest — 23.05 Festova kronika
PONEDELJEK, 9. februarja: 17.10 TVD v Madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pravljica — 18.15 Znana, neznana Jugoslavija — 18.45 Telesport —
19.30	TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Družina Polanieckih — 22.35 7 + 7 — 23.35 Festova kronika
TOREK, 10. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Književni klub — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Razvoj popularne glasbe
—	20.55 Zagrebška panorama — 21.20 Čas podvigov — 21.50 Festova kronka
SREDA, 11. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 Košarka: Gibona: Partizan — 19.00 Rezerviran čas —
19.30	TVD — 20.00 TV drama — 21.35 Zagrebška panorama — 21.55 Izviri — 22.25 Festova kronika
ČETRTEK, 12. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Jelenko — 18.15 Znanost — 19.45 Življenje na Bulvarju — 19.30 TVD —
20.00	3-2-1 . . . gremo! 23.00 Poročila — 23.05 Festova kronika

c
f.
Kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejme za šolsko leto 1981/82 učenke v
Kmetijsko-gospodinjsko strokovno šolo
NAMEN ŠOLE je, učenkam pogloboti izobrazbo dosedanjega šolanja.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (Politehnični letnik). Sprejema pa tudi dekleta, ki si želijo ustvariti lastno družino in nimajo znanja v kuhanju, šivanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v tej šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju in
ročnem delu ter na razne tehnike v likovnem področju, je dana možnost dekleta usposobiti za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
VZGOJNI CILJI — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
V	naši šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V	slučaju, da učenka 8. šolsko stopnjo ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO!
PRIJAVE SO MOŽNE ŽE SEDAJ VKLJUČNO DO KONCA FEBRUARJA 1981,
in sicer: po teleofnu 0 42 32/796 pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šoie!
9100 VÖLKERMARKT/VELIKOVEC, Klosterstraße 2
«
Inaš tedniki
»Čim več mladih naj sodeluje«
Težišča njegovega dela so: priprava slovarja slovenskih pravnih izrazov, lektorat na graški univerzi, radijske oddaje s pravnimi informacijami, tečaji slovenščine, predavanja o raznih pravnih temah, sodnijsko tolmačenje, spraševanje pri šoferskih izpitih v slovenščini. Poleg tega pa zastopa koroške slovenske izobraževalne ustanove v »kuratoriju centra za izobraževanje odraslih«. Že po tem ga vsakdo spozna, višjega svetnika dr. Pavla Äpovnika, po poklicu sodelavca v oddelku za kulturo pri koroški deželni vladi.
NT: Kje vidite cilj svojih tečajev za slovenščino in koga hočete nagovoriti?
Apovnik: Nagovoriti hočem v prvi vrsti odbornike prosvetnih društev, ki imajo največ stikov z uradi. Zato je tečaj tudi zgrajen tematično tako, da obravnavamo npr. prijave občnih zborov po zakonu o društvih, prijave kulturnih prireditev po zakonu o prireditvah itd.
NT: Kako skušati zajeti zastavljeno tematiko vsebinsko?
Apovnik: Tu skušam povezati dva vidika. Prvič hočem posredovati predpise o teh zadevah, drugič pa formuliramo jezikovno obliko takih vlog na teh tečajih v skupinah, v obliki vaj.
NT: To je konkretno uveljavljanje dvojezičnosti. Kje je po trenutnih zakonskih predpisih tudi uradno možna dvojezičnost?
Apovnik: Na deželni ravni tam, kjer je urad deželne vlade
prva instanca, npr. prošnje za deželne subvencije. Tu je odgovor s strani urada dvojezičen, če je prizadeto društvo iz okrajev Velikovec, Celovec-dežela in Beljak-dežela. Dvojezičnost je tudi možna na območju 13 občin; na vseh ostalih občinah pa je kritika upravičena, ker je tam vprašanje dvojezičnosti še odprto.
NT: Zdaj pa drugam. Kakšne cilje si je zastavil novoimenova-
ni »klub iniciativa«, katerega predsednik ste?
Apovnik: Cilj tega kluba je povezovanje vseh, ki so zainteresirani na razpravljanju o kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanjih in so tudi pripravljeni iskati rešitve za posamezne probleme. Poudariti pa hočem, da realizacija teh predlaganih rešitev ne more biti v okviru kluba, temveč samo v obstoječih organizacijah, katerim bi te misli posredovali. Gojiti hočemo v klubu tudi zelo važno družabnost. Izobraževanje naj poteka na neprisiljen in sproščen način.
NT: Kako pa napreduje delo pri pripravi slovarja slovenskih pravnih izrazov?
Apovnik: Delamo od sredine I. 1978 naprej; sodelujeta tudi tolmača dr. Prunč in Karl Smolle, pridobili pa smo še nekaj sodelavcev, ki jih moramo pa plačati poteka na neprisiljen in sproščen način.
NT: Delo je gotovo zelo težavno in zamudno. Kdaj pa mislite, da ga boste končali?
Apovnik: Zastavili smo si cilj, da bi do konca I. 1982 bil izdelan manuskript za ta slovar. Do tedaj pa je še mnogo dela in napora, ker delamo strogo sistematično in po znanstvenih metodah.
NT: Ob koncu ostane še vprašanje po Vaših željah?
Apovnik: Želel bi, da se bi čim večje število mladih ljudi vključilo v tako delo.
NT: Hvala za pogovor.
FK
3. tek za Rožanski pokal bo v Selah
DSG Sele prireja skupno z Našim tednikom 3. tekmovanje za Rožanski pokal v soboto, 21. februarja, v Selah. Start bo ob 14. uri na stezi na Šajdi (blizu Terkla). Prijave sprejemajo uro pred štartom in pri Terklu. Proge bodo na 10 km, 5 km in 2,5 km.
Tekmovalni modus za Rožanski pokal
Rožanski pokal, ki ga je izdelal slovenski umetnik Valentin Oman, se bo podelil najboljšemu tekaču. (Ženskam in moškim).
Za dosego Božanskega pokala je treba upoštevati sledeče točke:
•	Rožanski pokal lahko zma-
•	ga vsak, ki tekmuje na dol-
•	gih progah (nad 10 km).
•	Pokal dobi najboljša ženska
•	in najboljši moški
čas
1.	Hermann Sobe	45:51,00
2.	Dieter Huber	46 : 54,27
3.	Willi Tschemernjak49 :10,97
4.	Marko Zwitter 50 : 00,74
5.	Klaus Koppandi 50 : 25,60
6.	Robert Bien	50	: 35,60
7.	Volti Waldhauser 51 : 38,66
8.	Josef Štručki 53 : 04,24
9.	Valentin Krautzer	53:14,79
10. Alfred Bien	53 : 26,27
Po vsakem teku se razdelijo točke od prvega do desetega mesta
Upoštevajo se maksimalno tri najboljše uvrstitve V slučaju, da imata po štirih tekih dva tekmovalca enako število točk, se bosta podelila dva pokala.
Po prvem teku za Rožanski pokal v Ločah so se med prve deset uvrstili sledeči tekmovalci:
točke za pokal 25 20 15 11 7 5 4 3 2 1
ženske
1. Heidi Wächter	2. Erika Wrolich	3. Nežka Pinter
Nekaj o jamah in jamarjih
(Nadaljevanje s 6. strani)
kamor tudi spadajo. Če prinesema tak kapnik na primer na površino, zgubi naravno vlago in od naravne lepote ne ostane več dosti. Zato jih raje pustimo v jami. Če že kdo res hoče s seboj odnesti suvenir-spominček, naj ga pobere na tleh in naj ga ne odkrhne. Na tleh jih leži dovolj, odpadli so pri kakšnem potresu.
Jamarstvo pa ni samo raziskovanje že znanih jam. Velikokrat samo hodimo po gorah ali pa lezemo po kakšnih čereh in iščemo jame. Če najdemo špranjo, jo po možnosti razširimo, posebno, če se iz nje čuti prepih. Tako je že marsikdo našel jamo.
V	zadnjih letih sem nad Belo pri Železni Kapli v Holarjevih Vrancah našel nad devet jam. Od teh je samo Holarjeva jama bila že od nekdaj znana. Nima kapnikov, je pa v sprednjem delu po svoje lepa. Na stropu so namreč vdolbine izprane najbrž od nekdanjega delovanja vode. Te vdolbine so modre z belimi pasovi in so podobne obokom v cerkvi (slika 2).
V	preteklem letu sem tu našel tudi jamo, iz katere je pihal mrzel zrak, (čuti se že kakih pet metrov pred jamo). Imenoval sem jo »Zijal-ka pod Vrancami«. Ni pa še skoraj nič raziskana.
Najbolj imenitna jama na tem območju pa je »Uranusova jama«.
V njej ni kapnikov v tem smislu, je pa tu gorsko mleko. Je to apno, ki pa se zaradi pomanjkanja prepiha ni moglo strditi, zato je ostalo čisto mehko. Deloma je že tudi bolj strnjeno in tvori razne oblike. Te oblike so po stropih in stenah in so podobne skuti (slika 3). Tudi v že davno znani »Marijini luknji« pod Sedelcem na območju Rapol-dovih čeri moremo najti to mleko. Naši predniki so imenovali ta naravni pojav Marijino mleko. Dajali so ga bolni živini in ta je baje res ozdravela.
Nove jame
Zgodi se pa, da se po dolgem dežju nenadoma pojavi kje kakšna luknja. To se je lani zgodilo tudi na Tavčmanovih ladinkah v Lobniku nad Železno Kaplo. Po sebi so taki pojavi popolnoma normalni. Ni dvoma, da je to brezno kot druga staro lahko stotisoč ali še več let. Morda je tu nekoč žuborel potoček, ki se je preusmeril drugam. In ko so kmetje začeli trebiti gozd in delati njive, so v marsikatero luknjo navalili kamenja in jo zasuli s prstjo. Dež in mokro vreme pa sta skozi čas napravila svoje in ta luknja se je zopet odprla.
Še lani smo to luknjo pokrili z betonskim pokrovom, tako da ne more nihče telebniti vanjo.
Kogar pa zanima ta jama, pa še zmeraj more vanjo.
Jamar se mora najprej po vrvi spustiti navpično v globino, potem pa v presledkih poševno navzdol. Jama je dolga kakih sto, globoka pa 65 metrov. Kapnikov tu ni, pač pa se je našla ilovica z ogljem. Morda je to celo premog. Analiza te mase bo to šele pokazala.
Jama živi
Včasih slišimo, da so jamb brez življenja, toda to ne drži. Rji nas sicer ni čudne človeške 'ribice kakor v Postojnski jami. V naših jamah pa žive razni hrošči, pajki, jamske kobilice in razne stonoge. Tu prezimijo in tudi podnevi se radi zatekajo sem v zavetje netopirji in različni nočni metulji. Tudi medved, ki je bil nekoč doma, se je rad zadrževal v jamah. Še sedaj moremo najti kakšno medvedovo kost-Našli pa smo tudi kosti divje mačke, kozoroga in gamsov. Da jame niso tako grozne, kot si to marsikdo predstavlja, je razvidno že 12 dejstva, da je celo pračlovek živel v njih. Naš Zveličar Jezus se je rodil v jami, ki je bila preoblikovana v hlev.
Mnogo sem povedal o jamah ih o jamarjih, toda to še zdavnaj ni vse. Morda si bo sedaj marsikdo mogel predstavljati, kako obsežno in zanimivo je to področje. Drugi' krat pa mogoče še kaj drugega> npr. kako poteka jamarjem dan. Da je tak dan lahko vesel in sproščen, je samoumevno. Saj je jamarstvo le konjiček, ki ga vsakdo zajaha samo tedaj, kadar ga to veseli.
Oto JamelniK