36. številka Ljubljana, v torek 12. februvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »vefier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., *a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na tlom računa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Materijalna svoboda. u Sodili neso oni blagi možje, ki so sodelovali pri postavi proti oderuštvu, katero so proglasili kot največji uzrok splošnemu socijalnemu obubožanji, da ne bodo iskalo ono in našlo brez truda sredstvo „in fraudem legis", da ogoljufa ali da ae zvijačno ogne tej blagi postavi, zaščiteljici siromaštva. V istini, prišlo se je nekoliku v okom z oderuško po stavo javnim pijavkam kmetsvu, ki so posojevale pri jasnem dnevu za breznosne obresti novce našim kmetovalcem, a ustvarila je ona bolj bogato žetev onim parasitom, pol kupcem, pol mešetarjem in skrivnim upnikom, ki love danes obupnega kmeta v svoje pogubljivo zavetje ter ga oskubijo pod plaščem milosrčnosti do nagote. Ti svetovalci in pomočniki v sili nastanjeni so navadno po malib mestih, po trgih in večjih farnih vaseh. K njim hodijo najraje iskat naši kmetje pomoči, saj so oni tako prijazni in dobrotljivi, saj niti natančno določenih obrestij, niti plačevalnih obrokov ne zahtevajo. Za tri križe na polo belega papirja, ali za jeden podpis dobe oni novcev, blaga, žita in vsega česar zahtevajo — ti ja do novine. — In kako veselo življenje je v teh hišah kmetske pomoči. V jeseni, ko je omlačeno žito, dobi ondu kmetic za svojo setev, ki tedaj tako „prave cene" nema obilo zapeljivega in nepotrebnega blaga. In ko pozneje potrka davkarski iztirjevalec na duri, roma zopetj— žito, ostalo Žito nbrez cene" k prijaznemu kupcu, kar na račun, da poravna on, ki je tudi učen na postave, davke in sitno gospodo. Po zimi jemlje se dalje na račun blago pri njem, saj on sili vedno in sili in grozi, kako se bode podražilo to ceno blago spomladi. Zadnji mernik žita, zadnje tele iz hleva roma spomladi v kupčevo hišo. In tedaj migne kupec v nedeljo popoludne kmetu v bvojo prodajalnico in žganjarijo na „račun". Skrivno knjigo vzame raz polico in dolge litanije dolga čita strmeče mu kmetu, dolga, ki mora biti poplačan kmalu — wnajzadnje" do „novine". Desnico položi dolžnik na čelo. Saj je vender znosil vso žetev kupcu in dobil je nekaj pisanega blaga in sem in tja kupo pijače in zdaj ne zadostuje vse to, zdaj se iztirjuje že do novine. Natančno mu izračuni kupec potem, kako slabo ceno imelo je žito v jeseni in po zimi, in kako drago je zdaj. In kmetic mu potoži posled, da je prazna njegova kašča in da je setev pred d uri mi. Zopet se prijazno smehlja kupec in ponudi pozneje samega „usmiljenja" kmetu njegovo brezceno žito v kup nazaj za v nebo kričeč drag denar. Kmet misli in premišlja. S Čim naj plača žito? „Saj bode zorelo zopet v poletji", omeni kupec. Razjasni se kmetiču obraz. Prav imate. Zastavim vam za Beme za setev za potrebo pred novino svoj pridelek, pol pridelka, ker je sila, huda sila. Desnica udari odprto dlan, kup je končan. Prodal je skudelo leče za bodočo žetev, j Tako se tolaži kmet lato za 'etom, nekaj let. A neko poletje pobije toča, neko jesen pade zgodaj slana Žetve ni, pridelka ni. In mestni kupec ni več prijazen. Vinarja ne upa na bodočo žetev. Tedaj pa pride birč v hišo in odžene živino in kliče posestvo na boben. Gorje trikratno Bor je 1 Opisali smo vsakdan se ponavljajočo dramo kmetskega posestva njega prvo veselo dejanje in njega tragičen zaključek, rodoljubi pa naj premišljajo in delujejo na to, kako odstraniti to pereče zlo. Slavni zgodovinar Ranke pravi: „Die politische Klugheit besteht nicht so sehr in der Erhaltung des Bestehenden, als itn Vorvr&rts • bewegen und "VVachsthum". Naš glaven nalog je, ne samo množiti pomočke proti obubožanji kmetov, temveč tudi asimilovati sedanje pomočke njegovim potrebam. Liberuis. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 8. februvarja. Znana je vsakemu količkaj izobraženemu človeku prevelika korist dobro razvite trgovine. Ona ne bogati le posamičnika, ampak ves narod, kateri izvršuje pogoje, potrebne v to svrho. Trgovina velika razvila se je sedaj v svetu po širnem svojem črteži. Veletržec, in teh je mnogo, kupuje blago v silni množini, prodajoč ga na debelo. Vsacemu teh podjetnikov ni mogoče urediti si potrebnih shramb. Stavba taka dokaj velja in potem se često prigodi, da odda veletržec vse svoje blago v kratkem zopet drugemu. Prostori so mu potem prazni in kapital, katerega je porabil v stavbo, vsaj nekaj časa mrtev. Pričeli so torej zidati velika javna skladišča, to je prostore velikanske, v katerih se more za primerno plačo shranjevati blago. Večinoma napravljajo se taka poslopja tik, ali vsaj blizu železnice in zve-žejo ž njo. Vzrok temu je pač umeven. Posebno velikanska in primerno sezidana so skladišča na Angleškem. Cele četrt ure hodi se tu mej samim žitom, tam mej samimi kožami i. t. d. V Avstriji, tako na Dunaji, imeli smo do sedaj to uredbo v jako ponižni meri. Uvidela se je potreba, urediti stvar pošteno, kakor treba. Postava o skladiščih se je priredila in se sedaj obravnava v državnem zboru. Generalna debata se je končala hitro, kakor sem poročal zadnjič in danes pričela se je debata specijalna, ki je prav živahna, kakor zahteva resni predmet. Koj po sedmih prične dr. Smolka sejo. Ministri so navzočni: grof Falkenhavn, dr. Pražak, dr. Dnnajewski, grof SchOnborn, marki Bacquehem in vitez Zaleski. Koj prvi paragraf postave razvnel je več poslancev. § 1. glasi se: „Javna skladišča so podjetja, ki shranjujejo v kupčijskem zmislu vsled posebne koncesije blago na tuje račune in so pooblaščena izdajati indosilne listke skladiške. Tobaka in soli ni dovoljeno shranjevati v javnih skladiščih. Javnih skladišč se v mejnih krajih v obče ne sme zidati." Prvi oglasil se je poslanec Lienbacher k stvari. Bil je precej kratek. Govoril je proti določbi postave, da se prepoveduje urejati v krajih mejnih skladišč. S tem škoduje se zelo dotičnim krajem. Taka nejednakopravnost je neumestna in neopravičena. Predlog mu je, da se 3. odstavek prvega § opusti in prosi posebnega glasovanja o tem. Za njimi govori dr. Pscheiden, tiho in jedva umevno, kakor po navadi. On opozarja na izraz „v obče" v tretjem odstavku navedenega paragrafa. Torej se građenje skladišč v mejnih krajih ne prepove odločno, a vender ne prepušča prosti volji, določba v posebno korist dotičnim krajem. Vladni zastopnik, sekcijski šef, Baumgartner priporoča prvi § postave tak, kakoršen je, razlagajoč zlasti 3. odstavek § 1. Poslanec dr. Kronawetter naglasa v daljšem govoru, da je ta § napravljen iz vegastega stališča LISTEK. Andrija Kačić Miosić. O dvestoletnioi njegovega rojstva. Plodna zemlja PomeranBka, I Gorica još suviše Banovina, a i Krajnska Slavnog puka vazda bifio. Njihova je didovina Srbeka zemlja i Rusia, U istinu još starina Tataria i Prusfa. Milovan (Kačić MioSić). Ko sem se pred kakimi petnajstimi leti vozil po železniški progi Žakanj - Zagreb — bilo je poleti — ustupil je na neki postaji še pred belim Zagrebom k meni v vagon umazan drvar, ki se je vračal iz hrvaških gozdov v svojo domovino Dalmacijo. Ta drvar bil je kaj revno oblečen. V jedni roki držal je sekiro, s katero je sekal hrvaške hraste, v drugi roki pa je imel v robci zavito debelo knjigo. In ves obraz se mu je zasvetil od veselja. Povprašal sem ga, kaj če mu ta knjiga, a on je dejal: „E, gospodine, to su naše pjesme, čitat ću jih doma dijeci i ženi i susjedom". Istina, to so bile Kači-čeve pesni, ki si jih je revni drvar kupil za jeden goldinar, in da si je toliko svoto odtrgal od trdega zaslužka, pač je najboljši dokaz, kako priljubljene so Kačičeve pesmi po kršni Dalmaciji. Zdaj, ko se ves narod hrvaški pripravlja, kako bi najdostojneje proslavil dvestoletnico rojstva Kači-ćevegu; zdaj, ko mu rodoljubi postavljajo spomenik v staro8lavnem Dubrovniku in ko vsa mladina jugoslovanska na Dunaji, na Čelu jej društvo „Zvonimir", praznuje danes dvestoletnico pesnikovega rojstva, spomnil sem se zopet doživljaja z revnim hrvaškim drvarjem. In ker je neumrli franjevec Kačić v svojih pesmih vsaj opomnil tudi našo domovino Hlovensko in ker se vsaki slavi bratskega nam naroda vselej radi pridružujemo kot iskreni bratje, bode umestno, mislimo, da i mi podamo cenjenim čitateljem kratek životopis pesnika Kačica in da jih tako seznanimo z važno pesniško dobo, katero dično zastopa pesnik KaČič v hrvaški književnosti. Ko je ugašala dubrovniška republika ter je ž njo že takorekoč potamnela slava dubrovniških pesnikov, nastala je izza tega črna tema po Dalmaciji. Slo- vanska zavednost, s katero je Gundulić elektrizova celi dve stoletji, ponehala je in stara mlačnost za narodne stvari vrnila se je zopet v izobražene kroge. V jeziku hrvaškem so le še peli nekateri neznatnejši pesniki, ki niso, kar se tiče narodnega smera, hodili po častnih stopinjah svojih vrlih prednikov. Vsa „noblesa" v Dalmaciji dihala je italijanskim duhom in v govoru rabila le italijanščino. Mislili so takrat, kakor misle danes mnogi pri nas, da je smeti le pesmi peti v slovanščini, a da je nečastno tudi govoriti slovanski. K tej narodni nevolji v Dalmaciji pridružila se je še druga nevolja. Jezuvitje, ki so si pridobili upliv, ne baš neznaten, v narodnih stvareh, italijanili so ter se trudili pokončati dični spomin na stare pesnike dubrovniške.*) Vender to protivno delovanje ni ostalo brez ugodnih nasledkov na hrvaško književnost. Dalmacija je imela v XVIII. veku dva moža, ki sta se moški potegnila za čast hrvaške knjige in ki sta srečno odbila protivno delovanje. Jeden je bil tujec, Francoz Bručre Derivaux, ali kakor se je sam zval po hrvaški, Bruerović. Ta Bruerović prišel je leta 1774. 8 *) To, žal, da zgodovinsko resnico navajamo le radi resnice, da pojasnimo občasni položaj v Dalmaciji. fiskalnega, varujočega zlasti misel, da so skladišča naprave v dobiček, katere je treba dobro obdačiti. Izustil je govornik mnogo praznih besedij, a vzbudil večkrat živo veselost. Predlog njegov, ki ni brez jedra, kako naj se premeni 1. § postave, glasi se: Javna skladišča so zavodi, katere napravijo občine, dežele, ali okraji, imujoč redarstvo tržno in skrb za oprovizacijo, ali katere napravijo druge osobe vsled posebne koncesije, v shranitev blaga na ptuje račune, imajoč pravo v izdavo indosilnih listov skla-diških. Levica mu pridno odobrava. Poslanec dr Menger polemizuje z dr. Pschei-den-ora, porabljajoč prav malenkostno nekatere ne-domejene izjave zadnjega. Poročevalec dr. vitez Bilinski naglasa, da je smoter paragrafa koristiti prebivalstvu. Pri glasovanji se ovrže predlog Kronavvetrov in § 1. vzprejme se nespremenjen. § 2. postave glasi se: „Javna skladišča mogo po koncesiji (§ 3) napraviti prosta shranišča, da hrane vnanje blago, za katero se carina ni plačala, tako dolgo v mejah carinskih, da se ž njim zgodi, kar treba, to je, da se plača carina zanj, da se odpošlje, ali zopet nazaj odvozi, da hrane* blago, ki se izvozi iz mej carinskih varujoč njega narodnost, tako dolgo, da se odda prosti kupčiji, ali uvozi v meje carinske nazaj; da hrane blago, za katero se mora plačevati davek, v mestih s svojo užitnino, tako dolgo, da se vplača davek, ali zopet odvede iz mesta; da hrane blago, za katero se plačuje davek, v domačiji tako dolgo, da se ovo izvrši, ali pa blago spravi v tujino. Prosta shranišča, označena v odstavkih a—c sme se v obče i v krajih napraviti, v katerih je glavni urad carinski, ona označena v odstavku d i v krajih, v katerih je davkarija. Na uprave in opravljanje prostih shranišč ne uplivajo samo določbe te postave, temveč tudi ukazi dohodkni in določbe finančnih oblastev, kateri se kot pogoji koncesijam že prej urede, ali pa gele pozneje." O tem § postave stavilo se je več predlogov. Najdrzniši je predlog, ki ga je stavil poslanec Tausehe. Resolucija se glasi: „Visoka vlada se poziva, da prevdari, kako bi se uredilo, da bi javna skladišča zalagala po poljedelcih vojaštvo z žitom." Resolucija se vzprejme. Paragraf 2. postave se sprejme in obravnava konča. Prihodnja seja v torek 12. t. m. ob 11. uri dopoludne. Na dnevnem redu: dopolnilne volitve v posamične odbore in nadaljevanje današnjega reda. Seja je stoprav v torek, ker hoče Smolka, da ima budgetni odRek dovolj časa v svoje obravnave. Ta odsek zboruje pridno in se pripravlja za ostre seje budgetne debate. V budgetnem odseku, ki razpravlja sedaj uprav deležni promet „zidanja železnic", potezajo se naši gg. državni poslanci z vsemi silami za naše železnice- Trgovinski minister obljubil je, da se bode na dolenjsko železnico, ki je v resnici potrebna, posebno oziralo. Stroški znašajo efektivno 9'85 mil. gld. Deželni donesek je '/a milijona in dodatki raznih interesentov 400.000 gld., _ skup torej '.»00.000 gld. Kar se tiče lokalne drage Kamnik-Lj ubij a na, omenja minister, da so prosilci kon- Francoskega s svojim očetom, ki je bil francoski poslanik v Dubrovniku, v Dalmacijo; naučil se je dobro hrvaški in ker je videl Slovane v Dalmaciji v nevolji, bolelo ga je, da se krvni bratje slovanski odtujujo rodu svojemu. Jel je pridno pisati in delovati za Hrvate, da bi tako rešil poštenje slovanske narodnosti v Dalmaciji. Videl je, kako se dalmatin sko meščanstvo izneverja Slovanstvu, in zato je stopil v meščanske kroge ter se je trudil pridobiti in ogreti jih za narodno stvar. Pa če tudi ni ustvaril velikih književnih del, v kulturni zgodovini slovanski ohranil in zagotovil si je pošteni tujec Bručre Deri-vaux časten in hvaležen spomin. Drugi mož bil je naš skromni franjevec Andrija Kačić, kateri je imel večje srce za narod, nego pošteni kavulir francoski, in zato si je svojega delovanja področje dokaj razširil. Bil je človek ves unet za dobro svojega naroda in Bi je postavil za sveto nalogo probujati ves prosti narod po Dalmaciji. Sreča je hotela, da Kačić n« zgrešil prave poti. Rodom iz Brista, dovršil je modroslovne in bogoslovne nauke v Pešti, potem je bil profesor modroslovja v samostanu Makarsko zvanem, pozneje cesije zopet znižali svoje terjatve zaradi izdaje pri-joritet. O tem se še obravnava, ko se stvar uredi in ovira odstrani, dovoli se koncesija. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. februvarja. Državni zbor ima ta teden le dve seji, da bode imel budgetni odsek več časa za delo. — V budgetnem odseku se pa nadaljujejo posvetovanja o budgetu našega ministerstva. Sklenila se je resolucija, da se ohrani velika realka v Steveru. Pri tej prilki so slovanski poslanci pokazali, da neso Nemcem zavidni za njih učdnice, kajti vsi so gla sovali, da naj se ohrani ta zavod. Nemci se pa le jeze, da GauČ ni zatrl vseh čeških učilnic, katere je namerjal. Poslanec Menger se je pri naslovu „ljudske šole" pritoževal, da se učitelji grajajo, če se le toliko zanimajo za politiko, kolikor zahteva njihova državlianska dolžnost. Ta pritožba je le preveč opravičena in to najbolj čutijo slovenski učitelji na Štajerskem in še v nekaterih druzih kronovinah. Gospod Menger je le prepozno se te stvari domislil, kajti ko so njegovi pristaši imeli vladno krmilo v rokah, se je posebno učiteljem ne-nemške narodnosti v tem oziru mnogo slabše godilo nego sedaj. Po inozemskih listih se še vedno mnogo piše o smrti cesarjeviču Rudolfa. Povsod se obžaluje prezgodnja njegova smrt. O načinu njegove smrti se pa širijo razne govorice, ki se ne ujemajo z oficijalnirai poročili. Govori se o dvoboji in druzih stvareh. Nekatere vesti so jako romantične. Ker pa vsak list skoro hoče kaj druzega vedeti, se vidi tem poročilom, da neso resnična, temveč le plod žive domišljije časnikarskih dopisnikov. Nekateri listi pa r< gistrujejo to, kar se je po Dunaji govorilo, kajti ob tacih prilikah se navadno širijo različne govorice, ki se na razne načine olepšavajo. Vedno jasneje je, da velike agitacije proti vojnemu zakonu na Ogemkem ne veljajo le stvari sami, temveč da bi nekateri ž njimi radi omajali stališče sedanji vladi. Tisza že dolgo ni posebno priljubljen in si je dosedaj ohranil večino le s tem, da so vsi vladni organi hudo pritiskali pri volitvah. Sedaj pa volilci silijo Tiszove pristaše, da naj glasujejo proti nekaterim določbam vojnega zakona. Tisza že sam čuti, da se mu majajo tla pod nogami in je baje pripravljen privoliti, da se § 14 vojnega zakona nekoliko spremeni, če tudi se je bil izjavil, da odstopi, ako bo ne bode vsprejel vojni zakon nespremenjen. Posebno hud upor ima vlada pričakovati v gospodskej zbornici. Tiszi je že bila jedenkrat gospodska zbornica dala hudo brco, ko je zavrgla vladno predlogo glede* mešanih zakonov. Podobno brco bi utegnil dobiti tudi sedaj in to tem prej, ker je tudi grof Julij Andrassy mej nasprotniki njegovimi. Vitanje države. Govori se, da bode Mijatović dobil nalog, da sestavi novo n■*!».«• k o ministerstvo, TavŠanovič bode pa ravnatelj tobačne režije. Radikalci bi z Mija-tovičevira ministerstvom najbrž ne bili prav zadovoljni. Kralj pa morda zanj tudi prav ne mara, ker je naklonjen kraljici Nataliji. Zaradi tega ni verojetno, da bi se vest o Mijatovičevem miniRterstvu obistinila. Vlada italijanska je nameravala v Rimu zgraditi več novih javnih poslopij. To je privabilo mnogo delavcev v Rim. Ker s» pa dotična dela ne bodo začela, ker v državnih blagajnicah ni denarja, so delavci začeli razsajati. Ker je v Rimu sedaj uad 20.000 delavcev, ni čuda, da so izgredi bili resni. Po nekod je tolpa tudi ropala po prodajal-nicah. Nemiri bi pa ne bili tako hudi postali, da je vojaščina o pravem času posegla vmes. Vlada se bogoslovja v Šibemku in naposled papeški poslanec za vso Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Kot papežev poslanec imel je nalogo potovati po rečenih pokrajinah, s čimer je pridobil narodu in knjigi največ koristi in slave. Na teh potovanjih po jugoslovanskih deželah seznanil se je bil namreč Kačić z bujnim narodnim pesnišvom. Kaj je bilo naravneje, nego to, da se je Kačić, ki je ves gorel za blaginjo naroda svojega in ki je bil človek dobrega srcu, uveril sam na tem potovanju, da so narodne pesmi ona čudotvorna moč, katera, predočujoč na rodu njegovo slavno zgodovino, ne daje, da propade, nego da ga spominja njegovih svetinj: vere in narodnosti. To dvoje, kar je človeku najdražje, ima baš v tradicijonalni pesniški književnosti najpo-gumnejše in najvernejše zastopnike in zagovornike. Uvidel pa je tudi, da je v narodnih pesmih preveč raztresena zgodovina Jugoslanov in da bi dobro bilo, ako bi kdo to zgodovino zbral ter jo podal narodu v celoti. Kačić je torej namerjal izpolniti praznote ter sestaviti delo, v katerem naj bi se zrcalila vsa preteklost Hrvatov, Srbov in Bolgarov od najstarejših dni pa do njegovih. Namerjal je torej podati narodu zgodovino, pripovedovano cel« v pesmih. Iu je nadejala, da bode že policija sama naredila red in zatorej ni dolgo poklicala vojakov na pomoč. Boulangistični listi odobravajo povelje Iran-coNkega polkovnika Senaida ter naglašajo, da je polkovnik ravnal kot vojak in domoljub. Njegovo povelje našlo bode močen odmev onostran Vogez. Jako je pa mnoge osupnilo, da je general Rin dobil hišni zapor, ker je v prostozidarski loži imel političen govor. General je v svojem govoru se odločno izrekel proti Boulangerju in za vlado. Vojni minister Frevcinet pa neče dopustiti, da bi se častniki menili v politiko. NemSkl narodni liberalci so se jako zamerili Bismarcku, ker ga ueso zagovarjali v državnem zboru, ko so ga napadali pristaši svobodomiselne stranke pri debati o Gefckenovi zadevi. Vladni listi jih sedaj zaradi tega hudo obirajo, kajti kancelar sam se zaradi svojega slabega zdravja ne more udeleževati vseh jako dolgih državnozborskih sej, da bi se zagovarjal. — Iz p save oflcijoznih listov se vidi, da je kancelarja kaj hudo razjezilo, da so se Ricbter in tovariši predrznih take zanj neugodne stvari praviti V kratkem snide se v Berolinu Samojaka konferencija. Kakor tazna izvestija zatrjujejo, je uj>anje, da se bode mej interesovanimi vlastmi doseglo sporazumljenje. To je tudi verojetno, ker s to konferenco hoče le Nemčija nekako pokriti svojo blamažo. Bismarck bode stavil take predloge, da bode gotov, da jim Angleži in Američani pritrdijo. Nemški listi bodo pa potem pisali o velicib uspehih kneza Bismarcku, če tudi bode imel prav za prav le neuspehe. Zvršila se bode ravno taka komedija, kakor se je zastran Karolinških otokov, ko je papeževo mzsojevanje imelo le namen Nemce izvleči iz zadrege. Dopisi. Z Dolenjskega 8. februvarja. [Izv. dop.J Kako bolestno so utripala naša srca, čutili smo kakor da nam nekdo kaj trga iz njega, ko smo se v torek popoludne zavedali, sedaj ga izročajo zemlji; sina cesarjevega! Da, britka žal zadela nas je, ki se menda ne bo ublažila. Plakale so matere za Njegovo mater, plakale so žene za Njegovo ženo, solzili so se očetje za Njegovega očeta. Vse, vse je žalostno, vsi narodi, vsi stanovi, tudi najpripro-steji kmet izdihnil je: »Nesrečnik, zakaj si nam to storil ? I Sedaj lahko umejemo bol, ki je prešinila Nemčijo o smrti Friderika III. Sveta je tuga na grobu molečih za dušo pokojnikovo, greh je dirati jo z brezsrčno roko, s kruto besedo. Takoj moram preklicati prejšnjo besedo, da so žaloval" vsi stanovi, jeden ne žaluje, in ravno tisti, ki naj širi bratovsko ljubezen in upanje v ljubezen stvarnikovo, to ho nekateri naši duhovniki. Strmel sem in srdil sem se, odreveneli so mi udje, čuvši poročilo za poročilom, kako se oni ponašajo v tem jednem slučaji. Tam nekje v Ložkem okraji je župnik s piiž-nice slikal samomorilca. Nek dekan v Kočevskem sod. okraji se je branil maševati za pokojnika, dokler je le mogel. Vprašal sem nekega kmetica od Novomeške strani, kako se je pri njem vršil spomin. Odgovoril mi je: „Saj se ne sme zanj maševati, ker se je sam usmrtil" 1 Vprašal sem ga, mu je li znano, da so se že služile maše za take samomorilce, ki so mašo plačali, pritrdil mi je. Dekan in častni kanonik v Ribnici, g. Martin Skubic presegel je vse druge, kar se tiče (da govorim mirno), jjp4T Dalje v prilogi. ' M to je delo : „Razgovor ugodni naroda slovin-s kog a",*) po naše: „ Tolažba ugodna naroda slovanskega". Ta tolažba bila je prvič tiskana v Benetkah leta 1756. V predgovoru pravi Kačić, da je te pesmi izdal za „siromašne težake i pastire". Da, za prosto in najprostejše ljudstvo. Kakor nekdaj Izrajelcem mana, tako dobro došla je ta tolažba Hrvatom j>o Dalmaciji, ne samo težakom in pastirjem, zakaj ves narod segal je toli hlastno po tej knjigi, da se je morala večkrat pretiskavati in da je v letih 1756.—1851. doživela dvanajst izdaj (Benetke, Jakin, Dubrovnik, Zader, Dunaj, Zagreb). Čitatelj zveda iz „Razgovora" celo o bajeslovnih poročilih, segajočih 2000 let pred Kristusovo rojstvo, o vsej zgodovini srbskega naroda, o vseh njegovih kraljih, junakih in uskokih ter o bojih s Turki. Koliko gradiva! Vse to je Čul Kačić od naroda; ni torej čudo, da je segal v dno srca narodu. Kdo ne čita rad svoje zgodovine? Kačić je čul narod peti, ali on sam nam pesmi ne podaje, *) Naj Se omenimo „Korabljico" (ladjico), to ao pri-poveBti iz starega ziikona, katero so danes narod zelo rad čita. Potem: Elementa peripatetica inxta menteiu subtilis Mirni doetoris JoanniB Dihih Scoti". Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 36 12. februvarja 1889. breztaktnega vodenja. R»s je, beseda je izgovorjena, in ne umaknem se. Čujte Slovenci ! Uda je v gostilni dru ba Ribničanov, mej n,inii dekan. Govorilo s* je o podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Kur nekdo predlaga, naj se napravi društvena ve selica. Na to diug oporeee, dH se to ne spodobi zaradi smrti ceanrjevičeve. Tu se osorno oglasi ru-deče opasani dekan: „Čemu se je pa ustrelil1* A besedo mu pristriže c. kr. sod. pristav z rekom: „De mortuis nil nisi bene". A veselice ni bilo. Vrli Ribničanje vedeli so bolje mgo njihov dekan, kaj jim je storiti. Razobesili so mnogo trnih zastav. A čudom so se čudili, ko so videli, da so iznad nekaterih h š, v kojih je uplivna beseda dekanova, zastuve skoro ostentativno zopet izgin:lo. Kdo je to storil. Zmanjkalo je zastave tudi s šole. S svojega nagiba šolski vodja tega ni storil. K Breči je bil v ponedeljek vodja okrajnega glavarstva v Ribnici in takoj je strogo ukazal, vse one zaslave, „ki Ni bile ostentativno umaknjene, zopet razobesiti1*. Vs kaže na dekana. Vi, vi gospod dekan zahtevate s svojimi sodrugi in Schw a r z en at ei n ona naj vara vlada izroči ljudsko šolo?! Bodete li vi učili deco našo ljubiti cesarja in domovino?! Oj da, učili bi. jo rudi prisegati zvestobo Rimu, a cesarju še le potem, ko bi jej prišlo dovoljenje iz Rima. Vsled viš.ega ukaza „par ordre de Mufti" maše vali ste vender za. ljubega pokojnika, toda storili ste to vrlo. Maševali ste ob osraej uri, da se šolski otroci maše niti udeležiti niso mogli, kakor jim je bilo ukazano. G. uradnikom pa ste naznanili mašo ravno četrt ure poprej, tako, da so jo vsi zamudili in konečuo, opravilo bilo je tako, kakor za vsak« ga najslabšega kočarja. Lepo, vrlo lepo! Govoril bi tudi o našem vladiki, toda bodi, posledice itak m izostanejo* Se vem nekaj gospodov, kopih vedenje je slično ■ onem u i ribniškega dekana, a sem bolj milosrdni nego om, ki naj usmiljenje propovedujejo, zato jih ne imenujem. Konečuo pa mi je še z zadovolj tvom zabeležiti, da vender neso vsi jednaki, da so mej njimi častne izjeme. Pojdite se učit v Sodražico in k Iv. Gregorju. Na svidenje! Ego. I/. Celovca 11. f-hiuvarja. [Izv. dop.] O svojem času, ko je umrl nemški cesar Viljem, poročal, sem Vam, kako gorko ao naši Celovški liberalni Nemci izražali s\oja sočutja in kako so takrat j adi ko val i zaradi izgube nemškega cesarja. Prilepili so bili po vsem mestu grozno velike plakate in telegrame, s katerimi so naznanjali njegovo smrt, ihteli po ulicah, gostilnah in kavarnah za groznim udarcem; priiedili so v ta. namen posebno .Trauer-veraainmlung", katero so ■ se: udeležili župan Celovški in deželni glavar, z uradniki, dve pevski društva poiooštevilno iu h kateri so > povabili tudi vsa liberalne Župane iu občinske odbornike iz vse Koroške, da bi bili kot zastopniki ovojih okrajev priča volikej proti-avstrijskej demonstraciji. Liberalni nemški časniki pisali so obširno o cesarja Viljema življenji in smrti,, in v Leonovi bukvami v Gelovci bila je isti čas razstavljena podoba nemške cesarske 10 dovine s'podpisom : „Unser K a\a er.haua". — Tako je bilo takrat, poudarjam še jedeukrat, ko je umrl nemški cesar. — Vse drugače bilo je sedaj, ko je a smrtjo preJjubljenega nam cesaijevica kakor narod poje ; veuder jih podaje po narodnem načinu. Po vsebini nh Kačić narodni pesnik, kajti narodni, pesnik ne išče takih predmetov, kakeršne nam opeva Kačić. Toda po načinu pripovedovanja, kako je Kačić predmet ulil v pesmi, moremo ga primerjati najboljšemu srbskemu slepcu. O tem ne bi narodni pevec pel, o čemer Katic poje, ali na. isti način hi pel, Kar ae tiče oblike, obdržal je Kačifr narodno, merilo (deselerec) in je le nekoliko poslcočnic, ki so poj6 v kolu, zložil v osmercu. Razlikuje pa se od narodnega pevca v tem, da je pesBtn razdelil v 4 kitice, kajti te razdelbe no jioznajo narodna pesem. V tem oziru je posnemal Guudul ći, a Guu-dulič Italijane. Nadnlje n.ma naredna pesem rime. Ne izogiblje ji bo sicer, in kjer se usili rima narodnemu pesniku, dobro mu je došla in rabi jo. Narodni pesnik ne išče rime. Kačić p« jo upotreb-Ijuje, kjerkoli jo le more. Kač:ć ne ponavlja verzov, kar je značajno v narodni pesmi, i u su dosledno izogiblje epski obširnoati Iz lepih narodnih pesmi, ki jih je čul peti, po Bosni in Hercegovini, uveri! se je Kačić, da se v njih prepeva le zvečine slavna preteklost Srbov. Rudolfa zadel vso Avstrijo grozni udarec. Nikjer ni bilo videti onih znakov žalovanja, kateri so se pojavljali za časa smrti ranjkega starega Viljema, Videl si sedaj vsakdanje navadne obraze, in naši Celovčani ao si prav po domače pripovedovali razne izmišljene anekdote o smrti cesarjevičevi. Na dan pogreba imel je Celovec čisto navaden obraz — Iz vseh krajev širne naše avstrijske domovine se poroča, kako in na kak način so dajali razni narodi na dan pogreba duška bolesti svoji, tukaj pa je bilo popolnoma pozabljeno, kaj se godi na Dunaji. Prodajalniee bile so vse brez izjeme do zadnje odprte, nie>sto navadno in črne zastave, kolikor jih je vihralo, bile so lehko prešteti, kajti videli smo jih izobešenih le prav malo, in sicer na državnih poslopjih, cerkvenih stolpih, mestni hiši in na hišah grofa Goesa ter kneza Rosenberga. — V stolnih ulicah, kjer stanuje zloglasni „schriftleiter" prusko-nemško-liberalnih „Freie Stimmen", ni bilo videti zastave, pač pa so se kovali „Sensations'-telegrami, ki bo se potem po mestu in po gostilnah ter kavarnah prodajali po 2 kr. in pri tej priliki čule dostikrat jako čudne, gotovo vse drugo več, nego lojalne opazke. Taki bo naši Nemci, to je ona stranka, ki hoče biti vedno najbolj lojalna in ki vedno ter pri vsakej priliki s prstom kaže na nas Slovence ter nas nazivlje panslaviste in Rose tudi tedaj, ako zahtevamo le samo ono, kar nam po postavi gre in kar so si oni že zdavnej brez vsega truda pri borili. — Slovenci po vseh pokrajinah pokazali so ao tudi pri tej priliki dobre avstrijske patrijote. Skrajna breztaktnost očitati pa ae sme našim Nemcem samim, kajti take pruske zalege, kakeršna se nahaja tukaj v Celovci, zaman jo je iskati drugod. Pa vsaj ni čuda. Dijaki, ki obiskujejo tukajšnje srednje šole, osobito oni iz realke, smejo svobodno nositi Bismarcka na verižici pri uri, obiskovati smejo nemške shode ter jim je sploh dovoljeno gibati se v onih krogih, v katerih se prav mnogo govori in predava o velikej Nemčiji. Da vzraste iz tega semena gotovo sad, veliko-nemkega duha napolnjen, je žalostna istina: in to vse „zur Verherr-lichung des grossen deutschen Reichesl" Konečuo naj Vam tudi še naznanim, da so se dne 4. februvarja čitale vsled ukaza mil. g. knezo-škofa dr. Kalina v Celovci, kakor tudi po vseh drugih farnih cerkvah koroške dežele maše zadušuice po ranjkom našem ubogem prestolonasledniku Rudolfu. — Bog mu daj Biečno večnost! T* Beneikega 8. februvarja. [Izv. dopis.] Vi, dragi Slovenci, in vsi Avstrijnnci z vami, žalujete po velikej izgubi, po nepričakovani t-mrti ce-sarjeviča Rudolfa. Prežnlostna novica je vse bolj ali rneuj neprijetno iznenadila. Mnogo se čita o tej smrti po časnikih ; več pa po italijanskih nego po vaših. Da pa neprijatelji Avstrije iu nje slavne cesarske i od bine, posebno framasonstvo, si o tej priliki mnogo prizadevajo, da očrue, to se razume samo po Bebi. Sploh Italijani neso nikdar bili in tudi ne bodo prijatelji Avstriji, kakor kažejo skoro vsakdanje demonstracije, ki se tu pa tam ob raznih prilikah pojavljajo, in pri katerih ne smejo sevedu< primanjkovati vsakovrstni barbarski vzkliki, posebno taki, ki neso vam preveč prijazni, n. pr. Abasso f Avstria! Viva Oberdauk! — Morte al colonello Čutil je, da o njih vedo Dalmatinci mnogo več, nego o svojih pradedih, kateri so tudi bili slavni Da bi Be torej oddolžil Dalmaciji, pel je Kačić tudi o domačih sinovih, o Hrvatih in Srbih po Dalmaciji in Hrvaški; popravil je, kolikor je znal in mogel, vse nehistoričnosti, ki se nahajajo v narodnih pesmih, in se je v obče toli prikupil vsemu, narodu po Dal . maeiji, da so se njegove pesmi udomile po kmečkih k očali, po rokodelskih delarnicab in pri revnih težakih in pastirjih. To pa je ueprecenjena zasluga, stalna zasluga, zarad katere se še danes spominja Kučića ves jugoslovanski svet; to je velika zasluga, zarad katere 1 odemo omenjali slavno ime pobožnega in domoljubnega fraujevca Andrije Kučića Miošića, duk'er bode Jugoslovanov in dokler bode sin druge Jugosla\ije iinel v čislih pravo vero in narodno zavednost, s katerima se bojuje stoletja za „k.rat ča.stni i slobodu zlatnu." Iz tega uzroka odziva se o dvestoletnici pesnikovega, rojstva jeduorodnim pobratimom preko Sotle tudi narod slovenski z nebeSkoradostuim klicem in ponosom: Slava pevcu Blavne preteklosti jugoslovanske in narodne zavesti ! Slava franjevcu Andriji Kaiću! Anton Trst. n jak. austriaco! itd. O Rudolfovi smrti Italijani (ne govorim o Italiji ohcijalni) neso skazali posebnega sožalovanja. Kaj jim mari? Za časnikarstvo zanimivo je le to, da se je zopet kaj novega, nenavadnega pripetilo, in da se morejo zopet brez posebne težave veliki in mali listi z novicami napolniti, in tako čitateljem po njih hlepečim ustreči. Niti misliti si ne morete vsega, kar se pravi o cesarjevičevi smrti. Fantazija je prestopila vse meje, izmislila vsakovrstne romantiške kombinacije in ljubezenske spletke, tako da poštenim se že studi čitati kaj jednacega. To je pravo veselje za časnikarje, najlepša priložnost, da se skažejo z vzletom svoje vroče fantazije in da se pobahajo s svojim pripovednim talentom. Le malo častnih izjem je mej njimi Sicer pa vse to nesnažno besedičenje k nam ne dohaja, ker italijanske časnike ž njim napolnjene ustavljajo, kakor se sliši, na vaših poštah prej nego se razdelijo naročnikom, in tako je prav! Naj veča pozornost naših resnih listov se je zdaj nbivilu na državne ekonomične razmere. Finančna ekspozicija ministra Perazzija ni nič kaj \ esela, ter je vse neprijetno iznenadila in zadnji up potrla. CriBpijeva vlada ne more vzdržati mizerije, ki se Čedalje bolj Širi po Italiji. Pričakovati si ne moremo prav nič dobrega. Neredov, demonstracij, kričanja, pretenja in druzega jednacega že tako ne manjka. Lakota je huda in slepa, in sila kola lomi. A tudi pošteni in mirni državljani ostro povzdigujejo glas proti vladi in jej po pravici očitajo njeno pogubno nespretnost. Vsled ogromnih in nespametnih stroškov se zahtevajo vedno novi davki. Ti pa bo že marsikateri provinciji izpili krv skoro do kaplje in jo obožali ; in vender ni še dovolj. Zato pa tudi ljudje so čedalje bolj nepokojni po nekaterih krajih, druge kraje pa v ogromnem številu zapuščajo in se preseljujejo v Ameriko, ali kamor si bodi, iskat boljše sreče. A vlada hodi trmasto po svojej poti, ne da bi se kaj zmenila za to. Bolje, nego blagostanju dežele, ona služi frama-sonskim nameram; ostalo naj gre, kakor more. Kako velik upliv ima framasonstvo v Italiji, se že iz tega vidi, da mej 50 sedaj vnovič izvoljenimi senatorji, jih je 32 iz višjih iramasonskih krogov, kateri so bili že prej, nego od kralja, v velikej framasonski seji pretečenega meseca izbrani in priporočeni. Naj dodam še nekaj bolj zasebnega. Beneški Slovenci so te dni izgubili vrlega česti lega moža, Šentpeterskega Župnika Mihaela Muči ća. Preminul je 4. dne t. m. v 75 letu svoje starosti. Kako je bil čislan in ljubljen, pokazalo se je pri pogrebu njegovem, katerega se je vkljub neugodnemu vremenu udeležilo blizu 4, tiseft ljudij! Bil je bistre glave in dobrega srca mož, skrben in neutrudljiv dušni pastir. Tudi kot Slovenec je bil posnemanja vreden. S sodelovanjem druzega pravega Slovenca, č. gosji. Petra Podreškega (Podreka), sedanjega Ronškega kaplana, je priredil iu izdal prepotreben katek-zom za beneške Slovence, ki duhovnikom prav dobro služi. Priporočal je skrbno svojim bogoslovcem materinski jezik, kateri je, žalibogl pri nas preveč, da ne nčem popolnoma, zanemarjen. Še to. Pišem iz Vidna. Viden je glavno mesto širne friulske provincije (pod katero spada 3G tisoč beneških Slovencev), z okolu 30 tis č stanovnikov, precej čedno in se čedalje bolj lepša in napreduje. Od prvega dne tekočega leta je krasno razsvetljeno z električno svetlobo. Podjetje in naprava je vse v domačih rokah pod firmo Volpe- Maligna ni. Mesto tej firmi plačuje 42 tisoč ftankov na leto, ravno toliko, kolikor prej za plin. Tudi zasebniki se morejo služiti nove luči. Svetilnim, ki daje za osem luči, stane samo 3 centesime na uro Za/lovoljnost z. novo napravo je splošna. Neki vtčer pa, sedaj pri zadnjem, je njgloma po nekaterih ulicah temno postalo, tako da se ni. videlo, kam iti.. Lucije zmanjkalo za tri ali štiri večere. Nezgod in škode se je nekda veliko pripetilo. Vse to pa zaradi nekih potepuhov, mordu nalašč plačanih, kateri so bili i otrgdi komunikacije mej svetilnicami iu centralnim električnim strojem. Škodn je to napravilo rez tri tisoč frankov podjetju, za to je pa obečalo 100O lir nagrade onemu ki bi ovadil omenjene potepuhu. x. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega listu zajdenilo je c. kr državno jiravdništvo zaradi uvodnega članka „Slova uska vzajemnost v sie da n j ost i in v bod o6n osti ,*• posne tega po novem ruskem listu „Slavjanskija Izvestija" iu zarmli notice »Slovenec", v kateri smo odgovarjali na Slovencev sobotni napad. Nesmo priča kovali te zaplembe, kajti članek bil jo tiskan tudi v drugih neku nfis k o v a ni h avstrijskih listih in mislili smo, da nam je vsaj časnikarska polemika dovoljena. Proti zaplembi uložili bodemo ugovor. Današnja številka ima dve straui priloge. — (G o s p. Josip Zelen i k) odgojitelj na Dunnji, pristopil je pri zadnjem večeru slov. kluba podpornemu društvu za slovenske visokošolco na Dunaji kot ustanovnik podarivši svoto petdeset goldinarjev. Presrfna hvala vrlemu rodoljubu. — (Gospod Luka Svetec,) c. kr. notar, deželni poslunec in posestnik v Litiji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske vseučibščnike ua Duuaji kot podpornik. Srčua mu hvala! — (V Mariboru) bil je včeraj shod nem ških volilcev, ki so proglasili dr. Kokoschinega iz Gradca kandidatom za državni zbor. — (Društvo .Slavij a") imenovalo je v seji dne 7. februvarja z velikim naudušenjem vladiko Str os s m ay er- j a svojim prvim častnim članom. — (Ak ad. d ruš t v u „Slaviji") došlo je od njega preuzvišenosti vladike Strossmavei-ja ua stopiio pismo: Slavnomu akad. liter, družtvu „Slaviji" u Gradcu Sa radošću razabireiu. da su se djaci svili slavenskih plemena nalazeći se na vel.kili školah u Gradcu složili u jedno akndemičko družtvo u „Sla viju", sa tom liepom namisli i nakanom, da goje slavensku uzajamnost, da šire medjusobnu sit gu i ljubav izmed jednokrvne braće i da uče jezik ter literatom ostale svoje braćo. — To valja, to jedino će nam pomoći; jedino tim načinom moći ćtjmu na predovati i ostati svoji. Odatle nikomu štete i ne pravde, a nama velike koristi; jer to zahtjeva Bog i pravica božja, kojoj je liajv« ći grieh, kada brat ua brata reži, a naiveće opet veselje, kada se bruća miluju i ljube. Samo na pred moja gospodo! Žalim veoma, Što nemogu sa izdašnijom pod porom slavnomu družtvu u pomoć priteći; uli naše su prilike u financialnom i materialnom pogledu takove, da je upravo čudo što smo živi. Šaljem medju tim svotu od 30 for. pak molim slavno družtvo, da i taj mali darak primi sa onim ljubavlju, s kojom bi možda kud kamo veči dar primio. Ako je i malen, a on je začinjen pravom ljubavlju. Bog blagoslovio! Bog unapredio slavno družtvo! Sa bratskom ljubavlju S tro 88 m ay e r m. p , bi »k u p. U D Jakovu dne 1. veljača 1889. — (Gospoda Josipa Gorupa) imenovala je občina Velika Dolina svojim častnim občnnom. — (Z Dunaja.) Govori se, da bode generalnim nadzornikom pehote na mesto pokojnega cesarje viča imenovan Fzm baron Kuhn, ali pa vojvoda Vrtemberški. — (Na Ljubljanski gimnaziji) je v 1. semestru skoro tretjina vseh učencev dobila dvojke. Gautsch bode vesel, ker dobi Orar za 5000 do G000 goldinarjev več šolnine v drugem semestru. — (Poroka.) Včeraj dopoludne j j v Ve-len j i pri Celji poročil se g. J. Kranjec, lastnik umetnega mlina pri Št. Juriji, z gospndičino Svito Blavo BrataniČevo, katera je lani o priliki izleta Celjske čitalnice v Velenji preskrbela sijajni vspre jem in izletnike pozdravila s prisrčnim nagovorom. GoBpodičina Svitoslava je jedina hči gospe Marije Brata nič, roj. Dre v, glavue dedičinje po pokojnem A. Dreo-tu. — (Č aKt ni m občanom) izvoljen bil je gospod Josip Goru p dne 6. februvarja v občini Št. Jurij pri Krauji. — (Poroka.) Dne 7. t. m. se je g. Fran Kapus, koncipijent v Ormoži, tamkaj z gospo Ju lijano Sinko, meščanko, poročil. — (Ljubljanski „Sokol") dobiva vsled sobotnega svojega oklica jako vzpodbudljive izjave. Gotovo bode to všeč odboru, ki se je trudoljubivo in požrtvovalno lotil težavnega dela, da postavi društvu lastno domovanje. — Upamo, da se bode narodna požrtvovalnost v prid „Sokolske m u domu" pokazala v kratkem; saj je s daj. ko se bodo povsod vršile predpustne veselice, o katerih se bode zbiralo rodoljubno občinstvo, najugodnejši čas, da se prirejajo zbirke. — (Slovensko glodal i šče.) Na korist igralke gospodič. Zvonarjev« in igralca gosp Da nila priredi dramatično društvo predstavo v nedeljo dne 17. t m. Obe igralni moći sta dobro znani slovenskemu občinstvu. Gospod Danilo sodeluje Štiri-nast let pri naših predstavah in nain je bil vedno ljub, kadar je stopil na oder. Gospodič. Zvonarjeva, prva moč dram. društva, ki je imela mnogo priznala in Bimpatij v preteklih letih že, dospela je v lelošnjej sezoni s svojo „Ćurovnico pri jezeru" na mejo, kjer se poslavlja umetnik od igralca; v tej ulogi je brez ugovora preskočila propad, ki loči glumaštvo od umetnosti. Ni dvomiti tedaj, da bode naše občinstvo, v prvej vrsti pa razumništvo skr belo, da bode omenjeni večer v istini častni večer zaslužnih beneticijantov. — (Slovansko pevsko društvo naDu naj i) sklenilo je po predlogu svojega podjned sednika gospoda Pukla izraziti svoje globoko so žaljenje Njegovima Velečastvoma cesarju in cesarici, kakor tudi cesaričinji zarod nepričako vane pretužne smrti cesarjeviča Rudolfa, katera je prebridko zadela našo dinastijo in celo Avstrijo. Včeraj opoludne bila je slovanskega pevskega dru štva deputacija, obstoječa iz predsednika B o u c h a 1 a, podpredsednika Pukla in odbornika dr. Lenocha vsprejeta po nižje-avstrijskem namestniku eksc. g. baronu Poseingerji, ki je obljubil, da bode takoj ustregel deputacije želji ter na Najvišjem mestu izrazil slovanskega pevskega društva sožaljo-nje. Baron Possinger izpraševal je deputacijo o stanji diuštva ter konečno izjavil, da ga veseli, da to društvo tako krepko stoji. — (Ljubljana ali Lubljana?) Na pe-čatih jioštuega urada Ljubljanskega je bilo do zdaj uapitano „Ljubljana" kakor jo j>rav, zdaj „Lub-Ijuna". Verujemo iu vemo iz skušnje, da se take pomote dogujajo tam, kjer izdelujo pečate. Občinstvo želi, da se take jiomote popravijo; in uko poštn in uradom ni baš mnogo do lepe in pravilne slovenščine v njih tiskovinah, vender se sme zahtevati, da se vsaj naše stolno mesto Ljubljana piše in odtiskuje pravilno na pečatih. — („Slovensko učiteljsko društvo) ima jutri dne 13. t m. ob 8. uri svoj prvi večer v lastnih prostorih na Še nt Jakobskem trgu štev 10 v II. nadstropji na vodo, h kateremu se vsi p. n. članovi uljudno vabijo. Na dnevnem redu je mej drugim razgovor o učilski razstavi. , — (Podružnica „Bele ga križa" za Kranjsko v Ljubljani) bode dne 27. t. m. ob 5. uri popoludne „Na Bregu" št. 6 v I. nadstropji imela svoj sedmi občni zbor. Dnevni red: Naznanila prvosedstva. Ričunsko izvestje za I 1888. Predlogi. Vol.tev. — (Pustne veselice.) V soboto dne 16. t. m. bode ples kegljačke zaveze „Edinosti", dne 23. t. m. Vodnikov ples, dne 2. marca ples slovenskih biciklistov, dne 5. marca pa Sokolova maskarada. — (Trgovski ples.) Odbor trgovskega podpornega društva je v včerajšnji seji sklenil, da se vsled žalostnega dogodka v cesarski hiši za 23 dan t m. nameravani kuj)čijski ples popolnoma odpade. — (Kegljačke zaveze „Edinosti" sijajni ples) bode gotovo dne 16. februvarja t. 1. Kakor čujemo, se je društvo na vso moč potrudilo, da zadosti vsem obljubam ter tako uresniči pričakovanja j>rvega plesa na korist „Sokolovemu Domu". Ob jednem nam je pripomniti, da bode ples kluba slovenskih biciklistov dne 2. marca — (Odbor kluba slov. biciklistov) nam javlja da radi nepiedvidnih zaprek ne bode društveni ples 16. februvarja, ampak definitivno 2. marca. — Vabila ukusno narejena razpošiljala se bodo početkom druzega tedna. — čisti dohodek namenjen je mestnim ubogim in že zategadelj nadejati se je v vsakem oziru sijajnega usjieha. — (Občina Košana) imenovala je Čast Dim občanom dne 17. prosinca t. 1. veledušnega dobrotnika Slovencev gospoda Josipa Gorupa. — Dne 2. svečana pa g. viteza Miroslava Scbwarza, c. kr. okr. glavarja v Postojini. — (Lepo kal i grafično delo.) G. Srečko Magolič zgotovil jo ravnokar jako lepo iu ukusno diplomo, katero bode društvo „Slavec" izročilo svojemu Častnemu članu g. S. Steguarju. Diploma bode razstavljena v g. K o 11 mana proda jalnici. — (Ljudski shod) bil je pred včeraj v Šrajiierjevi pivarni. Sklepal je o resolucijah, ka- tere je bil sklenil poslednji socijaldemokratični kongres v Hainteldu. Kdor so bavi s socijalnim vprašanjem, si šal ni na shodu nič novega, a več tacega, kar spričuje, da si govorniki sami neso jasni o svojem programu, ali ga pa nočejo naravnost razkriti. S sredstvi, katera nasvetujejo, tudi ne bodo rešili socijalnega vprašanja, ne s splošno volilno pravico, ne z višjo svobodo ^hajana in združevanja, ne z normalnim delavnim dne-vom, no z brezversko šolo, ne s proklamacijo breznarodnosti in tudi ne s komunizmom, po katerem bi morala vsa produkcijska sredstva ,tovarne, stroji itd. postati lastnina delavcev. Napada na ljudske šole iz ust nekega govornika ne odobrujemo. Ako se on v štirih letih (šolska dolžnost je G do 8 let) ni naučil ničesar, temu gotovo neso krivi učitelji, ampak najbrž njegova nebrižnost ali breztalentnost. Gosp. V o v k je drastično slikal težave delavca, kateri mora delati od jutra do večera, a si še toliko ne zasluži, da bi mogel živeti „menseheu-v/tlrdig^. Fraza, katera močno razburja poslušalca, a brez jedra, dokler so ne pove, katere so tiste potrebe, za „menschenvvUrdige Existenz". Najhujši so-cijaleu nedostatek pa je govornik prezrl in ta je, da je toliko ljudi j, ki bi radi delali, brez dela in ga Bploh ne morejo dobiti. Predsedniku Kor-del i ču bi priporočali, da bi ne pozabil, da je ogromna večina poslušalcev pri ljudskih shodih slovenska in da že navadni takt zahteva, da vodi obravnave slovenski, sicer ga bodemo res zmatrali za apostola nemških nacijonalcev, naj še tako slovesno protestuje. — (Kranjski veteranski vojaški kor) pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja imel je pred včeraj v magistratni dvorani dobro obiskani občni zbor. Korni poveljnik g. Mihalič pričel je zborovanje z ganljivimi besedami, omenjajoč bridke izgube, ki je zadela blagega cesarja in vso cesarsko hišo, končujoč z besedami: „Bog živi, ohrani in blagoslovi presvetlega cesarja Frana Josipa I." Zborovalci naudušeno s Slava in Živioklici pri t rde. Poveljnik potem poroča o ustanovah; povodom 40 letnice cesarjeve določila se jb jedna ustanova v znesku 300 gld. za invalida sploh druga tudi s HOU gld. za onemoglega invalida, ki je ud veteranskega društva. Blagajnik gosp. S kube poroča o denarnem stanji društva. Dohodkov je bilo 2598 gld. 67 kr., stroškov pa 2554 gld. 3G kr.. torej prebitka 44 gld. 31 kr. Podporo so dobili oboleli udje 775 gld. 39 kr., za pogrebe izplačalo soje 220 gld. 70 kr., udovam in sirotam 40 gld. Društveno premoženje iznaša 5446 gld. 97 kr. in je v kranjski hranilnici naloženo. Udov šteje društvo 39G. Kot pregledo valci računov izvolijo se gg.: Siiss, Pleško in Mauser. Na predlog g. Mihalič-a izvolita se častnima članoma kanonik g. A. Zamejec in tabačne tovarne vodja g. Riz ori. Vrši se potem volitev v odbor. Izvoljeni so kornim poveljnikom: g. M ihalič, njegovim namestnikom: g. Alojzi Safenrat, blagajnikom in knjigovodjo g S kube. V odbor gg. : Jarnej Lichtenegger; Viljem Bischof; Karol Broš; Lovre Blaznik; Jakob Čik; Janez Cigoj; Anton Gams; Anton Hočevar; Matija Horvat; Ferdinand Jant; Jurij Jarc; Fran Lam pel; Jurij Klobaus ; Jakob Milavec; Miha Mihelič; Matija Žigur; Marka Špan; Jožef Velkavrh ; Fran Škof; Andrej Jagodnak ; Fran Zavašnik in Fran Verhovec. Z živio in slava-klici na cesarja se potem zborovanje sklene. — (Občni zbor moških udov društva Marijine bratovščine) v Ljubljani bode v nedeljo dne. 17. februvarja 1889 dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani na rotovži, Dnevni red je sledeči. 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo o letnim računu 1888. 4. Volitev 4 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 5. Poročilo o loteriji in o „Marijinemu domu". 6. Posampzni nasveti članov društva. — (Gosp Rajmund Ćuček,) c. kr. profesor v Kopru, priredil in izdal je „PoČetnico nemškega jezika" za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij in pripravnice slovenskih učiteljic". Knjižica je izvestno dobro došla, zato opozarjamo čitatelje na denašnji inserat 6 tej knjižici. — (.Popotnik") ima v 3. številki nastopno vsebino: CesarjeviČ Rudolf. — Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljatvu. Piše Armin Gradišnik — O ljubezni. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk — Botanični listi — Pedagogiški razgled. — Šolstvo na Štajerskem. — Dopisi. — Novice in razne stvuri. — Spremembe pri učiteljatvu. — (Iz Trsta) se nam piše: Ljubljačani ste lahko ponosni na svoje dramatično osebje. Vse ju bilo jako zadovoljno in to je mnogo, kajti Trst je, kakor znano, prvi kritik. Poslušalcev v gledališči bilo je 90O, gotovo pa bi jih bilo 1600, da ni bilo tako grozno vreme, da iz okolice ni bilo možno v mesto priti Spomladi ko, bodemo zopet povabili vrle Vaše dramatike, upajoč, da bode takrat ugodneje vreme. — (Silni sneg,) ki je zapal poslednje dni, ustavil je na mnogih krajih promet. Z zahoda javlja se, da je London ves s snegom pokrit, po deželi pa veliki zameti. Na vzhodu, v Galiciji in na Ruskem ustavljen je deloma promet na železnicah. Iz Linča se brzojav ja, da sta .Kremsthal" in „Mtihlkreisbahu" zaradi snega promet popolnoma ustavili. Na progi Siernighofen Neuzeug je snega dva metra na debelo. Tudi na Krasu in po vsem Slovenskem ga je veliko nametalo in vlaki so vBled tega nekoliko zakasneli. Danes zopet sneži. — (Iz Litije) 11. februvarja: Danes sta v tukajšnji šoli cepila otrokom koze gg. dr. Pavlic in Oblak. Ker so otroci jeli močno bolehati, se je šola za sedaj zatvorila. — (A ka d. podružnica sv. Cirila in Metoda) izvolila si je v seji dne 9. februvarja sledeči odbor za tekoče leto: Predsednik, g. drd. med. Job. Kake ž; podpredsednik, g stud. phil. Val. Ko run; tajnik, g. Btud. jur. Josip Fon; blagajnik, g. stud. jur. Hugon Kart in; odbornik; g. stud. med. Ivan Jenko. Na občni skupščini zastopal bode akad. podružnico njen predsednik g. Rake ž. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi v sredo dne 13. t. m. VII. svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Knaus' Restauration „Zum Lothriuger", I, Kohlmarkt 24. — (Slovensko akad. društvo Triglav v Gradci) je v svoji VI. redni seji 9. t. m. vo lilo tajnikom g. Valent. Koruna, stud. phil. — ( „ Mati ca Hrvatska") doposlala nam je svoje izvestje za 1887. 1. z imenikom članov, katerih število je naraslo na 6765. Matične knjige tiskale bo se v 63.300 izvodih, od katerih jih ima „Matica" samo še 1500 v svoji zalogi. Vse premoženje iznaša 43.333 gld. 79 kr., poleg tega pa ima še hišo, vredno 60.000 gld. — (V Zagrebu) bil je včeraj obsojen Schlintner, ki je kot notarja Hofmanna namestnik poneveril nad 100 000 gld., na dvanajst let teške ječe, povrnitev škode iu troškov. — (PosojilnicavSlov. Plajbergu) ima dne 24. t. m., ona v Bek stanji dne 10. marca svoj občni zbor. — (Kmetijska poddružnica Ormo ška) bode imela v nedeljo dne 17. t. m. po poz-nej maši v goBtilnici g. Frana Kapusa (prej Sinko) svoj letni občni zbor, pri katerej bode g. Fran Ma-tjašič, učitelj sadjereje prednašal. Vsi kmetovalci iu prijatelji kmetijstva 8e k mnogobrojni udeležbi prijazno vabijo. — (C. kr. trgovinsko ministerstvo) opozorilo je z razpisom od 22. januvarja 1889-, štev. 50 286 ex 1888 trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani z ozirom ua važnost angleškega zakona Merchandise Marka Act 1887" na to, kako etikovati blago in proizvode, katere izvažamo iz Avstroogerske na Angleško in v britiška posestva, posebno v britiško vzhodno Indijo, kjer mislijo takisto uvesti ta zakon. Dotična navodila priobčena so v mesečniku „Austria44 (1888, XII. zvezek, stran 798 in 806, dopisa iz Londona in Bombaja), ki ga izdaje trgovinsko ministerstvo. Iz dopisa iz Londona naj torej posnamemo naslednje. Dne 1. januvarja t. 1. uveden je bil na Angleškem zakon „Merchandise Marks Act", kateremu je naloga in namen preprečiti, da bi se rabile znamke na etiketah, katere so sleparske, kateremu je torej namen ovirati vsako neposredno ali posredno zavajajoče etiketovanje. Zato smemo naslov tega zakona preložiti na slovenski: „Zakon, kako zaznamovati ali etiketovati blago in proizvode." Da ne bi torej prišli naši trgovci, kateri pošiljajo blago iz Avstro-ogerske na Angleško in po angleških lukah dalje, v neprijetno dotiko z angleškim zakonom „Merchandise Marks Act" zaradi napačnega etiketovanja blaga, priporočamo jim, naj etikete narejajo v drugem, a ne v Avstroogerski običajnem jeziku, n. pr. v francoskem ali angleškem jeziku, in naj na etiketah razločuo zabeležujejo, da ne bode dvojbe ob izvoru blaga. Kot taki pristavki so za blago: „Made in Austria", „Hungarv" ali „Bohemia", da se torej vidi na prvi pogled, od kod je blago; za proizvode pa: „Produce of Bosniatt ali „Austria". Carinska ob-lastva angleška vidijo rada, da so ti pristavki kot nerazdružen de 1 etikete in da so na tistem mestu etikete, ki najprej in najbolj zbode v oči. Ako se bodo naši trgovci ravnali po tem navodilu, ne bodo pri angleških carinskih uradih radi blaga in proizvodov, ki jih pošiljajo na Angleško ali po angleških lukah dalje, imeli nobene sitnosti ali neprilike. — (Vabilo k vesel ici,) ki jo priredi čitalnica Postojinska v nedeljo 17. svečana t. 1. v bot lu pri ..<»gorski kroni" na korist Miroslava Vil-harja spomeniku v Postojini. Vspored. 1. Fr. Ge-strin: „Proslov", deklamuje gdč. Vikt. Praprot-nik-ova. 2. D. Jenko: „Onamo", moški zbor. 3. Slavnostni govor, govori gosp. Fran Gestrin. 4. „Fantazija na citre", svira g. Al. Lavrenčič. 5. A. „Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešan zbor. 6. Blumlacher: „Življenje v smrti", samospev s 8premljevanjem na citre, poje in spremlja g. Al. Lavrenčič. (Poklonjeno M. Vilharjevemu spominu.) 7. B. Ipavic : „Mrak", mešani zbor s samospevom za bariton. 8. A. Garthe : „Vinska pokušnja". Komična opereta v jednem dejanji s spremljevanjem na glasovir. Na glasovir spremlja gospa Lavrenčič. 9. Srečkanje. 10. Ig. Borštnik: „Ponesrečena glavna skušnja." Burka v jednem dejanji." 11. Ples. Začetek ob Va8. uri zvečer. Ustopnina za ude 50 kr., za neude 1 gld. Dame so ustopnine proste. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Metlika 10. februvarja. V seji dne 10. t. m. izvolil je občinski odbor jednoglasno gospoda Josipa G o rupa častnim meščanom mesta Metlike. Šmarije pri Jelšah 11. februvarja. Visoko c. kr. justično ministerstvo ukazalo je na našo pritožbo preko ces. kr. nadsodišča Graškega dne 6. februvarja št. 16, 28, da se ima na poslopji tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča napraviti slovenski napis „C. kr. okr. sodišče v Šmariji", nadalje slovenski pečat, ter da se imajo oskrbeti potrebne uradne tiskovine v slovenskem jeziku. Budimpešta 11. februvarja. Cesar in cesarica dospela ob 2. uri 40 min. popoludne semkaj. Na kolodvoru vsprejelo jih vse ministerstvo, člani plemstva, več škofov, kakor tudi zastopniki glavnega mesta in komitatov. Cesar in cesarica podala Tiszi roki. Cesar zahvalil se škofu Schlauchu za prirejeni „requiem". Ogromna množica nabrala se je pred kolodvorom in pozdravljala cesarsko dvojico z naudu-šenimi „eljen!" Do kraljevega dvorca napravilo prebivalstvo spalir. Dunaj 11. februvarja. Zlatarsk delavec zastrupil svojih petero otrok in potem samega sebe s cvankalijem. — „Presse" javlja: De-želnobrambovsko ministerstvo obvestilo politična oblastva, da se ima glavni nabor za 1889 kolikor možno vršiti na podlagi novega bram-benega zakona. Ker bode nastala gotovost še le po ustavni sankciji tega zakona in se na njegovi podlagi rešil zakon o dovoljevanji novincev, imajo se zakonite priprave vršiti na podlagi dosedanjega zakona, za nove določbe pa ukreniti samo one priprave, katere so izvršljive v političnih oblastev notranjem poslovanji. Berolin 12. februvarja. Pismo Szechenv-jevo zahvaljuje se za mnoge dokaze sočutja povodom smrti cesarjeviča vsem krogom Bero-linskim. PeterDUrg 12. februvarja. Po poročilih iz Čarčni storil je emir buharski korake, ki kažejo zlo voljo proti Rusiji. S tem je Rusijo prisilil, da je storila priprave, da zavrne vse sovražne čine. Rim 12. februvarja. Včeraj zvečer zaprli so več delavcev, ki so začeli zbirati se na trgu. Zaprli so tudi nekaj osob, razširja-jočih vesti ob izgredih. — V svojem včerajšnjem nagovoru obsojal papež nemire v Eimu, rekoč, da so nastali vsled pomankanje vere. Dejal je dalje, da z velikimi oboroževanji vzdržavani mir ne vzbuja zaupanja in da so troški tako teški, da se povprašuje, bi li vojna I ne bila boljša. Razne vesti. * (No v o gle d i šć e.) V Peterburgu zgradili bodo na sredi Martovega polja novo veliko gledišče. Rusko ministerstvo odobrilo je te dni že dotičui načrt in tako je upati, da se delo kmalu prične. Za gledišče določilo se je 7 milijonov rublje v. * (Samoumor dveh zdravnikov.) Dr. Hugon Ronai, okrajni in graščinski zdravnik v Pešti, otroval se je nedavno s cvankalijem, dr. Anton Meier, praktični zdravnik v Hetzendorfu pri Dunaji, pa s strvhninora. * (Samoumor .) Iz Budimpešte bo brzojav -lja: V Hatvanu spremljal je Szepeshazv, nad-poročnik 12. huzarskega polka, peš svoj eskadron v cerkev k žalni maši za ranjkega presvetlega cesar-jeviča, mej cerkvenim opravilom se bridko ihtil, potem še z vojaki defiloval j>red ritmojstrom, hitel domov in Be ustrelil. Nesrečni častnik ostavil je list z napisom: „Zdravstvujte, gospod ritmojster!" in nekoliko pisem, katera bodo gotovo obelodanila povod prav čudnega samoumora. * (Stroga kontrolH potnih listov.) Vlada turška je objavila, da potniki v Turčijo, naj bodo že turške ali kakšne druge narodnosti, morajo imeti redne potne liste, katere mora pregledati turški konzul, ker se bode ob mejah uvela stroga kontrola potnih listov. * (Nesreče na morji.) Viharji napravili so v preteklih dneh obilo škode na morji. Tako potopil se je z ljudmi in blagom vred parnik „Ly-mington" iz Londona pri Ilfracombe. Vsled nezgode Glasgovvskega parnika „ Roseneath u na visočini pri Portpatriku utonilo je 7 osob, in sicer barkovodja, njegova soproga in 5 pomorščakov. Drugi potniki so se rešili. V Manilo vozeč španski poštni parnik „Remus" trčil je v skalo na visočini pri Filipinskem otoku Biliranu ter se pogreznil s potniki in z blagom vred na dno morja. Na visočini pri Beachv-Headu trčila je škotska barka „Largo Bay " v drug nepoznat velik parnik, kateri se je potopil s sto osobami. . * [Požar.) Iz Madrida se 8. t. m. brzojavlja. Ogenj uničil je jeden del tukajšnje vojaške bolnice. Škoda je precejšnja, ponesrečil se ni nobeden človek. prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: -p CesarjeviČ Rudolf. — CesarjeviČ Rudolf. — Občeslovanski jezik. — Obče položenje in kaj je storiti Cehom pa Slovencem? — Stanovska svoboda. — Pisma od beneške meje. II. — ,,Kolo." — Zlata svatba. Obrazek iz pogorskega zakotja. Iz eesčine. Pobral štajerski Slovenec. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in sc pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKEGA SVETA* v Gorico.— Naročnina znaša: za celo leto 4 j^ld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. Zu v nun j o porabo. Pri proumi in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih uneijih pokazalo so je posebno uspešno Moll-o vo „Francusko žganje". Steklenica stime 90 kr, Vsaki dan ga rv/.pošilja po postnem povzetji A. Moli, lekiirnur in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekatnah po deželi zahtevaj »e izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (55 1) Poslano. (9«> Slej vsemi boleznimi, ki zadevajo človeka, so pa<5 ono najneprijetnojSc, katero prouzrocujo preveliko ali premajhno gibanje živcev naših. Pri tem ho bolezni, katere izživlja nepravilno delovanje živcev, tako mnogobrojne, da se lahko trdi, da večina nerednostij v človeškem organizmu imi svoj izvor v nepravilnom gibanji živcev. Kdo 9e ni slišal o navadnejn glavobolji, trdovratnem glavobolji, navalhi krvi, maternični bolezni, mrtvoudu in njegovih nasledkih, da udjo otrpnejo, bolnik ne more govoriti ali pa le s težavo, pregibi postanejo trdi, spomin oslabi, napada omotica, miglja in so tema dela pred očmi, šumi po ušesih itd., no da bi bili s tetn že naveli vso bolezni, katero prouzroča močena živčna sistema. Co je tudi mnogo zdravil, ki z večim ali maujšim uspehom bore so p'oti tena slabostim, će tudi zdravniki z najboljšo voljo in vsemi sredstvi, ki jih ima zoanatvo na razpolaganje, tako^ bolezni zdravijo z bolj sli manj ugodnim 11 puhom, ostaja še \ edno veliko Število onih trpečih, ki zastonj iščejo zdravja, katerim je življenje skoro neznosno bal zaradi omonjen h strasnih boleznij. — In tu so je guppod Roman VVeissman, bivši deželnobraiubovski butalijonski zdravnik pridobil ne-opurekljivo zaslugo s tem, da je po d )ltfih preiskavah, opazovanjih in zdravljenji izumil metodo, po katerej se vse navedene bolezni, no da hi so rabilo kako škodljivo notranje Bredstvo, temveč korenito ozdravijo samo z i sparivanje m koze na glavi, ln neso samo prve zdravniške avtoritete, ki so popolnoma uspešno zdravild s to metodo, tom-več so tudi drugo visoke osobo se o uspešnem zdravljenji po tej metodi, ko so jo poskusile, jako ugodno izrekle imonovanemu gospodu Weiisin»nnu. On je to metodo že v 17 izdaji izšli knjižuri: Uelier Nervenkrauklaeiteu uutl NculHgfiuHM, Vorbeiigung imd Klel lun*; povsod jasno in razumljivo razložil ter se mora VHom trpečim nujno priporočati, da se seznanijo s to knjižuro, ki #0 zastonj in franko deloma tudi v lekarni Joh. Svobode v ljubijaui. 9* 15= JJUBLJ1MI ZVON" za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. .d. Liti* rijuc s i*«'«-Ur i), februvarja. V Trstu: 36, 30, 43, 20, 29. V Linci: 55, 83, 27, 1, 23. T it j o i : 7. februvarja. Pri Momi: Oresnik, Tauber z Dunaja. — Hilde-brand z Laškega. — Engelhofer iz Gradca. — Plock iz Budimpešte, — Sedlašek li Brna. — VVeiss iz Vel. Kaniže. — Rutar iz SnbVta. Pri Malin : Viereckl iz Trsta. — Wolf, Polacek z Dunaja. Pri havarNkein dvoru IIandnwsky z Dnnnja. — Vidmar iz Medvod. — Krainz iz Pečnha. — Hočevar iz Ribnice. Pri južnem kolodvoru : K nafli '■ iz Litije. Hafner z Koroškega. Umrli so v IJul>ljani: 8. februvarja: Karol Dolžan, delavcev ain, l8/« let, Tržaška cesta št. 24, za vnetjem sapnika. 9. februvarja: Alojzija Huhadobnik, gostija, 44 let, na Stolbi št. 6, za sprideiijetn želodca. 6. februvaria: Henrik Klemena, klobučar, 40 let, Poljanski nasip št. 50, za emfizemotn. — Kari Pogačar, komp-toiristov sin, 14 dni, Vegove ulico št. 8, za boŽjastjo. 10. februvarja: Ana Supanc, poaostnicn, 78 let, Tr-novaki pristan št 8, za oslabljenjcm. — Alojzij Korenčan, delavec, 21 let, Karolinška zemlja št. 12, za jetiko. V dežel n e j bolnici: 8. februvarja: Janez Nikol Konig, krojaški pomočnik, 24 let, /i sušico. 9. februvarja t Janez Oernič, hlapec, 26 let, za lesarjem. — Neza Likovic, kajžarca, G2 let, za oslabi jenjem. — Marija Sojer, dekla, 23 let, za Septikemio. — Avgust Je-rala, delavec, .'34 let, za mrzlico. 10. februvarja: Jožef Skala, kondukterjcv ain, 12dni, Martinova cesta št. 11, za oslabljenjcm moči. Meteorologično poročilo. g o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■2 X3 .£ iX> ■2 j= ," in 9-5 XD-CL33.a.jsl3:eL "borza dne" 12 februvarja t. 1. (Izvirno telegrn6ftno poročilo.) Srebrn« renta .... Zlata renta ..... 6°.,, marčna renta . . . Akcije naroduc banke . . Kreditne akcije .... London ....... Srebro ....... Napol. ...... C. kr. cekini .... Nem&ke marke .... 4«/0 državnn ere&ke ii 1. 186» Državne srečke iz I. 1SB4 Ogerbka zlata renta 4°/(, . . . . Ogerska papirna renta 6°/0 6°/0 Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. Dnna>-n reg. srečke n°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi , Kreditne srečke.....100 gld Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, Trammivav-društ velj. 17(< gld. a v. včeraj — danes gld. 83-40 - gld. 8335 83 95 it 83-85 n lit 45 n 111-40 1 9910 9895 n 882' — 884-— i 312-20 n 311-30 n 120-90 121-05 i 957 r n 9-58 * 5-67 n 5-158 a 5915 59*17'/, l 260 gld. 135 gld. 50 kr. ion 180 101 99 104 121 122 184 22 127 231 50 75 45 75 75 25 Zalivala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sofiuvstva ob tež kej zgubi mojega predrazega, nepozablji-vega oćeta, gospoda GREGORJA MERHER-JA, posestnika v Prigorici, za darovane lepe vence, vsem udeležencem pogreba, kateri so tak', v mnogobrojnem številu skazali predragemu ranjcemu poslednjo čast, izrekam naj toplejšo zahvalo. V Tri gorici, dne 9. februvarja 1889. (loi) Ignacij Merher. vsprejme se v odvetniško pisarno na deželi. Izn r j en em u dobro plačo. Ponudbo naj se pošljejo upr^vništvu »Slovenskega Naroda" pod ,»T.'». (10O—l) Prodaja hiš. Zaradi preselitve od tod proda se takoj lii*<»i. O na Sv. I*e*ra cesti in hI mu poI«g tovarne za Hiikno v Idmalu pri I j ii »-I jau i. — Vpraša naj so pri gosp. Franu Orcsclikii m I., prodajal niča specei ijskega blaga, vina iu žganja, v Ljubljani, na Sv. Petra mil. (105—1) V Horjulu »e proda iz preste roke in dolior kup lani iz močnega lesa nurt-jeno (90—2) poslopje 8 aežnjev dolgosti in f> sežnjev notranje širokoBti (svet-loboK Pod trm pos'opjein je tudi skedenj. — Kup in druge pogoje pove Anton Itiliar n. št. 21 v Horjulu. I za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajersko vaprejme r*e pri (92—1) IVANU JAX-U,t J zaloga šivalnih strojev v Ljubljani. ^ i I -= Najnovejše leposlovno delo! ==- NARODNA KNJIŽNICA. i. zvezkk. POBRATIMI. I^oman. — Spisal <3.r_ T. "\7"ošnja,3=. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v .NARODNI TISKARNI* v Ljub-ljaiii in v druzih knji-nirnab. i \ I I V najem oddam pod ugodnim pogojem svojo kovačijo na vodi s kovaškim orodjem vred. Kovać bo imel tu dela dovolj. — Vec se poizve pri Tinetu Ježu, (8B— 3) mesarji v Cirknem (I*rimorsko). domače perutnine. Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. 1.10 n n n n b rt d 1.— » » „ B purane „ „ —.80 ».-.»., « n race „ „ —.95 Nadalje perje od kapunov brez peruti „ „ — 20 Velike gozdne jerebe . . . komad po „ —.90 Škarjevce ....... „ „ „ -.40 razpošilja proti povzetju (99—1; Josip Itobitscli r Mariboru. II Razprodaja žita. ^ Vsled odobrenja moje ponudbe s strani slavne c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z odlokom z dne 5. februvarja t. L, št. 1237, sem prevzel zalogo žita ranjcega A. Dreo-ta in tem potom naznanjam, da bodem jel to razpro-dajatl v ponedeljek, to |e 11. t. m., v I>reo-tovlh ma^a/Jiiili. Ker imam za razprodajo le kratek čas določen, stavil bodem cene razmerno nizko in se priporočam p. n. kupcem za mnogobrojni obisk. Ljubljana, dne 8. februvarja 1889. J. Knez, trgovina z žitom i u deželnimi pridelki (88—3) -v Xjjia.Tolja.ixi. I •«•'•»•»•«♦«♦«•»•»•«•»01 Kdor si želi jasnosti o nemgkem oblikoslovji, omisli si naj (102—1) Početnico Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil c. kr. profesor v Kopru. V phitiM) vezana stane ho kr. RazpoSilja jo pisalec sam, in to postnim potom, ako se priloži iu :') kr. poštnine. VIZ1TNIGE priporoča „Narodna Tiskarna"1 po nizkej eeni. DAV. POVERAJ, civilni in vojaški krojač. želi kupiti ro obleko, bodisi katereg-a koli stanu, dukovHk«(ra, c!vilNke£» ali vofaAkCKU. naj m obrne do podpisnnca, ki ima bogato zalogo v«n.lt<»ri-«tii«Hj'ći tšiilcim \i najprvih tovarn in veliko zalogo narejene obleke. Davorin Poveraj v Gorici, Naroibe ne hitro in lično izvršujejo po n<\jnwej#etn kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Vzorci'se pošiljajo na zahteranje na ogled. ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ t ki more uložiti kavcijo — ter je zmožen Klovenščine in nemščine, — išče pivovarna za potovanje po Kranjskem in sosednjih deželah. tw—8) Natančneji naslov pove iz uljudnosti upravništvo „Slov. Naroda". A. Tse blago se %€bSE@j proda Vpraša naj se pri oskrbniku konkurziie mase dr. liaroSu Alinzliizli-ii, odvetniku v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina iu tiak .Narodne Tisfcarne' 2172