um. 186
¥ Trsta, v srado 9. luHJa 1919
letnik X1|V
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, »JutraJ. — UredniBvo: ulica sv F ai^ika Asiikaga štev. 20, L nadstropje. — OopM naj se poftiltto uredništvu. — Ncfrankhana pisma k ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od in«. — Ustnik konsordj Usta ■Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 3-—. pol |et i L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINO
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se račun j o v širokosti ene kolone (72 mrt). — Oglasi trgovcev in obr+nl/cov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mili oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L i*—. Oglase »prejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20L
Mirovno Konferenca.
Pogodba z Nemško Avstrijo.
PARIZ, 7. Sodi se, da se izpopolnjena pogc-dba z Avstrijo ne bo mogla izročiti avstrijski delegacij! pred koncem tedna. »Temps« pravi sicer, da bi se mogla pogodbe izročiti v kratkem, ali pododbori morajo še proučiti avstrijske protipredlo-ge. tičoče se že izročenega dela pogodbe. Verjetno je, da se odgovor na protipredloge ne izroči poprej, nego bodo predloženi vsi protipredlogi.
Jadransko vprašanje.
PARIZ, 7. »Oeuvre« piše, da se vrhovni svet drži še vedno tradicije »tajnosti«. Zna se samo, da četvorica zopet razpravlja o italijanskih vprašanjih, in da so se vršili pogovori med Tittonijem in Tardieuom. Lahko se izjavi, ca je Tardieu dobil nalog, da svojo formulo o rešitvi jadranskega vprašanja prilagodi novemu programu italijanske vlade.
Razpravljalo se je tudi o madžarskem položaju, k: ne dovoljuje, da bi se boljševiki prijeli z gladom in onemogoča tudi vojaška sredstva.
Kitajska vlada je odobrila stališče svojih delegatov na mirovni konferenci ter naznanja, da je narod solidaren v tem, da odklone podpis miru, ki ropa Kitajsko v prid Japonski.
Avstrijska mornarica se potopi?
PARIZ, 8. Potrjuje se, da se izročitev zadnjih klavzul avstrijskim delegatom ne zategne čez prihodnji teden. Ne bodo ostale velike vrzeli v mirovni pogodbi, o katerih se je govorilo, in sklepanje miru z Avstrijo bo šlo še precej od rok. Mir bo imel popolnoma podrejen značaj.
Takoj po podpisu, pride na dan vprašanje avstrijske mornarice, čiji ostanki se nahajajo deloma v rokah Italije (večje ladje) in deloma pod varstvom Francije (manjše in koristnejše ladje). Kaj bo iz mornarice? Salamonska rešitev, kakor skapoflovska potopitev, je nemogoča, ker posadka na teh ladjah ni več avstrijska. Določiti se bo moralo samo, ali je boljše da se ostalo brodovje razdeli med zaveznike, ki bi imeli pravico da ga uvrstijo med svojo mornarico, ali je boljše, da se vse skupaj potopi. Srednja rešitev bi bila, da razvržejo večje ladje ter se porabi jeklo, ki bi se razdelilo med prizadete države. Amerika in Anglija so zato, naj bi se brodovje popolnoma potopilo. Francija bi pa hotela, da se avstrijsko brodovje porazdeli med zaveznike po posebnem ključu, ki ga ona predlaga, in da se pri tem upoštevajo tudi Jugoslovani. Francozi so doživeli pri potopitvi nemškega brodovja v Skapaflovu veliko razočaranje in bi hoteli da se oškodujejo na avstrijskem brodovju. Italija je bila za potopitev, da bi potem iztegnila iz morja ,kar bi ji se zdelo potrebno; v resnici bi pa to ne bilo ekonomično, ker bi pri tem delu bilo več stroškov kot pa koristi.
IZ NEMČIJE.
Likvidacija Kruppovita U varen.
CURIH, 7. Kakor poroča »Lokal-Anz*igerc iz
•erolina, so Kruppove livarne začele likvidirati, *er niso več mojle nadaljevati obraita, ne da bi ori slo do poloma. Tekom zadnjih treh mesecev so imele ii varne tri milijone stroškov, proizvodov pa tso izgotovile samo za 300 tisoč mark. Nekateri amerikanski industrijalci so imeli namen, <da bi kupili livarne, toda razmere so postalo tako neugodne. da so morali opustiti svoj namen.
Narodna skupščina.
BASEU 7. Il NVeimaiia javljajo: Narodni skupščini je predložen načrt zakona, ki pritrja mirovni pogodbi. Nato so začeli zopet z razpravo o načrtu za ustavo. Odobrite so se določbe glede funkcij predsednika države, ki določajo, da predsednik sklepa zveze in pogodbe z drugimi vlasimi. O napovedi vojne in sklepu miru pa ima odločati državen zakon. Odobrili so prediog. ki pooblašča državnega predsedntka, da v slučaju potrebe odredi posredovanje oborožene sile in ukrene odredbe v »zaščito nemškega ozemlja. Vsled zahteve državnega predsednika se te odredbe razveljavijo. Skupščina je določila potem, da državni predsednik imenuje državnega kancelarja in miufstre m da jih more pozvati, naj odstopijo. Odstopiti bodo morali, čim jim državni zbor z izrecnim sklejjom izreče nezaupanje. Prihodnja SV- v ponedeljek.
Potrditev pogodbe.
BAZfX, 7. Iz Berolina javljajo: NVolffova agencija pravi, da je doznala tz pristojnoga vira, da se je ministrstvo bavilo z ratifikacijo mrrovne pogodbe. Razpravljalo je tudi o vprašanju obnovljenja, ki se ima predložiti ministrstvu za vnanje stvari.
Gospodarska vprašanja Nemčije.
CURIH, 7. Iz VVeimarja poročajo: Ministrski pre.sedmk Bauer bo imel v skupščini govor o
PODLISTEK
a
programu. Narodna skupščina se bo bavila posebno z gospodarskimi vprašanji Nemčije m poda narodnemu gospodarstvu neko stalnost. Napove se tudi odprava omejajočih odredeb, ki jih je ustvarila vojna. Vzpostavi se postopno svobodna trgovina ki centrale, ustvarjene tekom vojne, bodo morale skrčiti svoje delovanje na neizogibno potrebno mero. Preskrba z bombažem in platnom ki je še vedno v rokah vlade, se izroči industriji. Omejitve ostanejo le v toliko, kolikor je potrebno v (zaščito gospodarstva manje premožnih razredov.
Bavarska sprejme mir.
CURIH, 7. Komisija za vrtanje stvari v bavarskem deželnom zboru se Je soglasno izrekla za sprejem mirovne pogodbe.
IZ RUSIJE.
Boljševiki se ne brigalo za mirovno pogodbo.
PARIZ, 7. Petrograjsko baljševiško časopisje se zelo malo briga za podpis mirovne pogodbe. Zi-noviev je izdal proglas na svetovni proletarijat, v imenu tretje internacijonale, v katerem prispo-datrlja versaiHerski mir brestlitovskemu miru.
Napetost med ruskhnl boljševiki In Ameriko.
PARIZ, 7. Odnošaji med ameriško in sovjetsko vlado, ki so že napeti, so se še poslabšali vsled ruskega protesta proti aretaciji Martensa, sovjet-kega agenta v Ne\v Yorku, in grožnje z repre-saHjami proti ameriškim državljanom, ki stanujejo v Rusiji. Na grozilno noto sovjetske vlade je ameriška vlada odgovorila s tem, da je demantirala Martensovo aretacijo.
Madžarska misija pri Lenjinu.
PARIZ, 7. Madžarska boljševiska mistfa je prispeta v Moskvo, kjer je biia sprejeta zelo svečano. Sovjetsko časopisje pravi, da so delegati tpreleteli sovražno bojno črto v zrakoplovu. Pri sprejemu je Lenjin držal govor, v katerem je izjavil, da ima madžarska misija nalogo, da pobolj-ševiči osrednjo Evropo in Balkan
40.000 boljševikov za Deaffktaoviml pteči.
LONDON, 7. »Morning Post« javlja, da Je ob Donu za Denjiklnovimi pleči zbranih 40.000 boljševičkih mož, pripravnih na napad. ZavzoH so že Trapso in Mazkop ter odbfli angleške čete.
Kolčakove čete se umikajo; dva polka sta se udala boljševikom, ki so uplenili mnogo vojnega materijala.
Izgnana konzula.
CURIH, 7. Nizozemskega in švicarskega konzula v južni Rusiji so boljševiki izgnali.
IZ CEHOSLOVAŠKE.
Češko ranistrstvo odstopilo.
PRAGA, 7. Dobivši od ministrskega predsednika Kramara brzojavko, s katero sporoča svojo demisijo, so — kakor poroča »Pravo Lidu« odslopiH tudi vsi drugi ministri. Predsednik republike Masaryk je pozval m-nistrav Tušarja, naj sestavi novo vkado. Izpromemba na vladi se objavi oficijelno v ponedeljek, ali na}kasneje v torek, če bo fcsta novega mvnistra dotlej popolna.
IZ ROMUNSKE.
Boljševiki ponujalo Romunski mir.
PARIZ, 7. Bdjševiška delegacija je TazpravtJaJa z ronmnskim generalom, poveljnikom na proti-boljševiškl fronti ob Dnjestru, ter mu ponudila v Lenjinovem imenu časten mir, ki bi zagotovil Romunski ipopokio posest Besarabije. Romunija bi se v tem slučaju morala obvezati, da odreče svojo pomoč Ukrajincem ln Kolčakovim pristašem.
IZ GRŠKE.
Spor med Grki ln Turki v Mali AzJJL
PARIZ, 7. »Temps« govori o pravi vojni med Grki in Turki v vilajetu Aidin. Piše: Wftson, Cle-menoeau ln Lloyd Oeorge bi nam mogti dati po-■jasnJla o vzrokih spora, kajti te oni so, ne da bi se -posvetovali s kom, niti ne tz dotičnimi ministri za vnanje stvari, sklenili, da poverijo Grški za sedenje Smirne.
Rečeni list sodi, da se Francija ne sme vmešavati v ta spor. Velika večina dežele da je na-protna vsakemu podjetju Francije, neinteresinane »direktno. To da bi bila nova meksikanska ekspe-dacija, dočim vsi vedo, kake razprave je razvnelo posredovanje v Rusiji, dasl je vse drugače koristno za Francijo.
Ix Jugoslavije.
Odstop ljubljanske vlade.
CURIH, 7. Predsedstvo Slovenske demokratske stranke je sklenilo, da se pozove ljubljanska vlada, da odstopi v celoti. Kot razlog navaja, da se je koalicija razdrla, ker so socijalisti izstopili iz vlade in ker nočejo sklepati kompromisov s Slovensko ljudsko stranko.
Prihod srbskih prostovoljcev Iz Rusije.
LJUBLJANA. 7. Prvi transport srbskih prostovoljcev iz Arhangelskega, Murmana in Vladivo-stoka je prispel v domovino skozi Anglijo.
Jugoslovanski izseljenci se vračajo v domovino.
LJUBLJANA, 7. Po vesteh, ki prihajajo iz Amerike, je doslej 1.300.000 Jugoslovanov prosilo -do-
Vsakdanja zgodba.
Danska povest. — Prevedel M. C—č.
Pred leti sem potoval po uradnem nalogu v inozemstvo. Ko sem se vračal, sem dobil dovoljenje, da se z nekoliko časa pomudim na Meklenburškem, v neki zasebni, za-me jako važni stvari. Bivališče mi ni bilo daleč od Do-berana. v neki grajščini, ki ji je bil ljubki, dra-žestni položaj v čudnem nasprotstvu s tonom ljudij, ki so bivali tam.
Take napetosti in etikete takega Popolnega pomanjkanja na prijaznih oblikah občevanja in razgovora si niti ne moremo misliti v našem iju'nem Kodanju, kjer ni niti sledi tistega ple icnitaškega ponosa, tiste napetosti, ki se odi •<uje žnjima severna Nemčija, posebno pa mali vladarski dvori. In tu ne moreš drugače, kakor da se čutiš od kakega čarodejstva prestavljen v drug svet, če si po takem bivanju, j kakor sem ga omenjal sedaj prišel v Schle-* 6wig, kjer vidiš, obdano od lepih, vzcvitajočih j otrok, najljubeznivejo knežjo dvojico, najdešj
v njiju domačem žviljenju priprostost običajev, patrijarhaličnih čednosti, za katere si se v svoji svobodoljubni mladosti navduševal kot za kak ideal. Nu, tu ni mesta, da bi se dalje bavil s tem predmetom, ampak le toliko, kolikor so te misli posegle v mojo usodo.
In tako se vračam k svoji meklenburški grajščini in moram priznati, da to, kar mi posebno ni ugajalo, je bil način, po katerem so si navzoče mlade dame naravnost prizadevale, da so posnemale manje ljubeznjivo stran Angležinj, ki tako silno otežuje občevanje žnji-mi: da se n. pr. skoro ne upaš pozdraviti na ulici svojih ženskih znancev, ne da bi prišel v nevarnost, da te bodo smatrali za neskromnega in vsiljivega. Ta napetost, pa ne pada tako v oči ob nobeni priliki kakor na kakem plesu. Slučajno se je bilo dogodilo, da sem se večkrat udeležil takih veselic; in ko sem tu mirno sedel in zrl na plesalce, na čudno na-sprotstvo med resnimi, da, slovesnimi obrazi, in pa hitrostjo, s katero so si gibali v veselem plesu, sem menil, da bi se moglo ob tem pogledu istotako smejati kot jokati. Po moji sodbi je vedno nekaj nenaravnega v tem, če odrastli, da, včasih stareji in obilneji ljudje skačejo in se sučejo kot otroci, dočim jim pot
voljenja, da se povrne v domovino. Upa se, da bo domovina imela od teh izseljencev, ki se po-j vrnejo, velikanske koristi, ker se, po ^zanesljivi statistiki, cent njihovo prihranjeno premoženje na 4 milijarde dolarjev, kar bi sedaj pomenilo 12 milijard kron.
Ameriško blago v Jugoslaviji.
LJUBLJANA, 7. Iz New Yorka je odšla velikanska množina blaga, ki iga je poslal neki jugoslovanski odbor. To blago, ki velja okoli 300.000 dolarjev, je poslano raznih tVTdkam v Jugoslaviji, ki so ga naročile. Razun tega je poslal jugoslovanski odbor za okoli 50.000 dolarjev različnega blaga v dar. Posebna komisija odide v kratkem v Trst, da sprejme to blago.
Tudi Portugalska priznala Jugoslavijo.
LJUBLJANA, 7. Iz Bdgrada javljajo uradno, da je tudi Portugalska priznala Jugoslavijo.
Nov ekspresni vlak "led Zemunom in Dunajem.
BELO RAD, 7. S 1. t m. je začel voziti nov ekspresni vlak med Dunajem in Zemunom. Vlak vozi preko Vinkovcev—Zagreba—Zidanegamosta.
Agrarna reforma ne ugaja vsem.
LJUBLJANA, 7. Ka;k>vški škof je poslal ministru za agrarno reformo spomenico, v kateri prosi, naj bi samostanska posestva ne bila vključena v agrarno reformo.
Tvornice sladkorja.
LJUBLJANA, 7. Minister za poljedelstvo poziva poljedelce, naj se bavijo intenzivno s pridelovanjem sladkorne pese, ker najnerava vlada ustanoviti nove sladkorne tovarne.
Proglas reškega poveljnika« generala Graaolii|a.
REKA,7. Reški poveljnik, italijanski generalski poročnik Grazioli, je izdal včeraj naslednji proglas:
Kakršnikoli naj so Se nagibi, ki so zadnje dni vzburkali duševno razpoloženje meščanstva, je nujno potrebno, da se ne krši več red v mestu.
Te dni se je se bolj kot t prošlosti obračala pozornost sveta na to odlično mesto. In Reka mora dokazati, da se poleg tega, da se zaveda svoje pravice, zaveda tudi svoje moralne sile in da v polni posesti neobhodno potrebne discipliniranosti duhov.
Ker je vojaška oblast v mojih rokah, sem tudi odgovoren za vzdrževanje reda. Izrecno želeč, da vsakdo spoštuje mišljenje meščanstva, moram zahtevati z druge strani, da se mir v mestu ne kali več.
Bolj kot na oboroženo silo ,s katero razpolagam, se zanašam na mišljenje reškega prebivalstva, prepričanega o svoji pravici, uver-jenega, da gotovo doseže svoje ideale.
Ker pa je pokazala izkušnja zadnjih dni, da pripetljaji na javnih prostorih dajejo povod nevarnejšim dogodk^u, odrejam:
1.	Po mestnih ulicah in trgih je prepovedano vsako zbiranje ljudstva in vsaka javna manifestacija.
2.	Prepovedano je na katerikoli način ovirati javni promet.
3.	Prepovedano je nositi orožje vsakatere vrste in katerakolisibodi eksplozivna sredstva in nastroje.
4.	Prepovedane so sovražnosti proti oblastim ali četam medzavezniškega zasedbenega zbora.
5.	Ukazuje se najpopolnejša in najtočnejša pokorščina odredbam pristojnih vojaških obla sti in agentov javne varnosti ▼ izvrševanju njihovih službenih poslov.
6.	Kršitelji teh odredeb se takoj zapro in izroče sodni oblasti.
Reka, 6. julija 1919.
Podpisan: Generalski poročnik, poveljnik medzavezniškega zasedbenega zbora v Reki F. Grazioli,
Protifrancoski izgredi na RekL
O zadnjih spopadih med francoskim in italijanskim vojaštvom na Reki smo že poročali po tukajšnjih italijanskih listih. Iz istih listov posnemamo sedaj nekatere podrobnosti.
»Era Nuova« poroča, da so bili oni trije francoski vojaki, zaradi katerih so se pričeli poulični boji, očividno pijani. Prihajali da so s Sušaka. Puške so imeli na rami. Ko so prišli na nabrežje Krištofa Kolumba, je, kakor pravi »Era Nuova« njihova pijanost naravno dala ljudem povbd za kako pripombo, toda ne žaljivo. Francozi pa so se v svoji nestrpljivosti hipoma obrnili, namerili puške in ustrelili proti občinstvu. Na te strele je prihitel na lice mesta oddelek italijanskih vojakov. Oni trije Francozi so nato začeli streljati proti tej patrulji, ki je nato tudi streljala. Dva Francoza sta padla ranjena, tretji pa je pobegnil, toda zadela je tudi njega kroglja, ko je bežal. Prva
polzi v velikih biserih niz krvavordečega lica in jim bulijo motne ofi iz razvnetih potez o-braza. Če se to^ne dogaja v očividnem veselju in v vznesenem razpoloženju, menim, da je to smešen in užaljiv prizor. Menili boste, da mora biti v slabem razpoloženju, kdor tu sedi mirno in dela take opazke. In iaz sem bil res v slabem razpoloženju — to moram priznati. Dolgočasil sem se neizračno v tem krogu, in bilo mi je kakor da sem v raju, ko je družbo pomnožila neka mlada mi rojakinja, ki je bila ravno prišla tjakaj v obiske in se je imela skoro zopet povrniti v K odan j. Sedaj so mi začeli plesi in družbe postajati zanimivi. Dostojna svoboda v občevanju, odkritost, s katero se mi je bližala rojakinja, mladostna veselost, s katero je plesala z menoj: vse to je delovalo vspodbudljivo v toliki meri, da se mi je zdela Jette F. kakor da mi je postala dobra rojenica v tolažbo. Morda ni bila nje najmanja zasluga v tem, da je bila izredno lična in je s tem kot solnce obsevala druge dame. Kajti lepota je v severni Nemčiji precej redka. Vsled teh spojenih okolnosti je bilo naravno, da me je posebno vleklo k temu dekletu, dasi sem vedel o njej le to, da je lepa, da je dobrodušno govorila z mano, ter da je
dva so prepeljali v bolnišnico, kjer sta kmalu nato izdihnila.
Istočasno se je dogodil še drug razburljiv dogodek. Mornarji na francoski torpedovki »Sakalave«, ki so s svoje ladje gledali ta boj, so se nenadoma postavili v vrsto in so začeli streljati proti mornarjem na italijanski vojn: ladji »Dante Alighieri«, ki je bila zasidrana v bližini. V tem pa se je tudi iz skladišča v prosti luki, kjer je nastanjenih nekoliko francoskih kolonijalnih čet, Anamitov, pričelo streljanje, a mornarji z italijanske ladje »Emanuele Fili-berto« so tedaj ravno v sklenjenih stotnijah prihiteli na nabrežje. Anamiti so se zakrili za velik čoln, ki je bil poln sena, in so začeli streljati na italijanske mornarske stotnije. Mornarji so se Obrnili in pričel se je pravcati boj med njimi in Anamiti, dokler se niso le-ti u-meknili v neko barako v prosti luki. Italijanski mornarji so obkolili barako. Kakor poroča »Nazione«, je nato neki italijanski »ardit« vrgel proti Anamitom ročno granato, dočim pa trdi »Era«, da jo je zagnal prav skozi okno v barako samo, nak£r so prišli Anamiti iz barake in so se hoteli vdati. To pa da ni bilo prav njihovim francoskim predpostavljencem, ki da so nato sami začeli streljati na svoje lastne temnopolte vojake, ki so se hoteli vdati. Le-ti, med dvema ognjema, so zopet pograbili za o-rožje in začeli streljati na italijanske mornarje, ki so odgovarjali s streli. »Era« pravi, da je bila pri teh dogodkih med občinstvom ena o-seba smrtno zadeta, nad štirideset pa ranjenih, Francozi pa da so imeli pet mrtvih, tri bele in dva temnopolta. »Nazione« pa trdi, da je bilo mrtvih vseh skupaj 27 oseb, med njimi neki reški ribič, ki ga je zadela kroglja stoječega v čolnu, ostali pa da so bili Francozi, beli in temnopolti. Potemtakem bi bili dosedanji nemiri na Reki stali Francoze 26 mož mrtvih, dočim pa števila njihovih ranjencev ne najdemo zabeleženega. »Nazione« pravi, da je število ranjencev precej veliko na obeh straneh, toda veliko meščanov ni iskalo javne zdravniške pomoči, temveč se celijo doma. Ali je imelo italijansko vojaštvo kaj mrtvih in ranjencev, in koliko, ne pove nobeno poročilo.
Mesto kaže sedaj sliko vojaškega taborišča, toliko vojaštva je bilo porazmeščenega po ulicah. Dvanajst italijanskih oklopnih avtomobilov opravlja stražno službo po mestu. Francoske vojašnice so zastražene po italijanskih četah s strojnicami. Francosko torpedov-ko »Sakalave« so zato, da ne bi prišlo do kakega čina osvete, zasidrali med italijanskim dreadnoughtom »Dante Alighieri« in krizarko »Emanuele Filiberto«. General Grazioli je izdal stroge odredbe. Kakor pravi »Nazione«, so reški Ncmci iu Madžari zelo zadovoljni, da so bili Francozi tako zdelani, in prinašajo italijanskemu vojaštvu cigarete in slaščice.
lx L talile.
Italijanski kralj zopet prevzel vladarske posle.
RIM, 7. Kralj je na predlog ministrskega predsednika Nittija podpisal nasteinji odlok: »S 7. dnem julija meseca leta 1919. prenehava pooblastilo našega preljubega strioa. Tomaža Savoiskc-iga, vojvode Nenoveškega, kot naSega generalnega namestnika.« — Italijanski kralj je namreč, da bi se popolnoma posvetil vojski in vojevanju, ob napovedi vojne poveril vse svoje — kakor bi rekli — civilne vla-darske posle svojemu stricu Tomažu Savojskemu. v čigar imenu in s čigar podpisom so se tudi izdajali doslej vsi odloki in naredbe, katere se so sicer Izdajala v (kraljevem Lmeiru in s kraljevim podpisom.
Italijanski ministrski predsednik in časopisje.
RIM, 7. Ministrski predsednik Nitti je povabil k sebi ravnatelje in dopisnike listov, in jih je poučil o resničnem položaju, proseč podpore Časopisja, da se dežela ne bi razburjala. Zagotavljal je, da današnji francoski dogoiki ne morejo motiti ■delovanja italijanskih odposlancev v Parizu, pozival pa je časopisje, da naj ne pretirava vesti o tej stvari. Zatrjal je, da se ni bati notranjih političnih kovarstev po podpihovalcih današnjih neredov. Obljubil je, da se bo v zbornici takoj po vladni izjavi razipravljalo o volilni reformi, za katero se bo boril kot sam zase. Poživljal >e na slogo v časopisju, da se preprečijo nadalina razburjen ja.
Za odpravo cenzure in za pravico združevanja v Julijski Benečiji.
RIM, 7. Dan s s predpoldne se je vršila skuppna seja vodstva socijaflno-demokratične stranke z odposlanci iz Julijske Benečije. Razpravljali so razne nujne stvari, tičoče se naših pokrajin. Odposlancem so siporočili, <da odpošlje vodstvo posebne zastopnike v Julijsko Benečijo, da se sklenejo čim tesneie vozi solidarnosti in prijateljstva. Odposlanci so prosili vodstvo stranke pomoči v dosego neunudne odprave cenzure v Julijski Benečiji in v dosego pravice svobodnega združevanja in
bila hči moža, ki mi je bil poznan kot vsega spoštovanja vreden in temeljit v svoji stroki. Prišla je semkaj iz Kodanja z neko starejo damo. Bilo je v kopališčni sezoni; v tem času
je bilo v Deberanu obilo zabav in tujcev. Nekega večera smo se skupno udeležili nekega
plesa. Vsled nekega nesporazumljenja ni bilo voza, ki naj bi bil prišel po nas v naše skupno
bivališče; in ker je bilo zelo lepo vreme, ste dami zaželeli, da bi šle precej dolgo pot peš
v družbi z mano in nekim drugim mladim mladeničem. Meni je bila prisojena zaželjena naloga, da sem spremljal Jette. Šli smo torej vzdolž čarobne morske obali; mesec je odsvi-tal v bistri vodi, po katere gladini so drčali številni čolni, dočim je bilo čuti v tihi noči udarce z vesli, a vmes zvoke daljne godbe. Bila je blaga, krasna poletna noč. Ves svet se mi je zdel tako lep, najlepše pa mlado dekle, ki mu je roka počivala v moji in — ne vem, kako se je zgodilo: beseda je dala besedo in prišla sva domov kot — zaročenca.
Ko sem bil zopet sam, sem se seveda čudil nepremišljenosti, s kakršnjo sem storil ta važni korak; bilo mi je kakor da so vse le sanje.
(Dalje.)
zborovanja. Vodstvo je izjavila, da soglaša ln bo sedrugom iz Julijske Benečije rado pomagalo za dosego političnih pravic. Pooblastilo je tudi odposlance, da se skupno z enim zastopnikom socija-'istične parlamentarne skupine predstavijo ministrskemu predsedniku Nitti->u. Vsled tega dogovora so i medi odposlanci Passijdi, Invvinkl in Calli-ni posvetovanje s poslancem Turatij^m, ki so mu :>ojasnili položaj v Julijski Benečiji. Turati bo takoj posredoval pri Nittiju.
Razkritje boljše viške zarote v Rimu.
RIM, 7. Agencija Štefani poroča, da se je varnostni oblasti posrečilo razkriti, v zadnjem trenutku anarhično zaroto, ki je hotela sedanje boje ljudstva za ubiaženje draginje izkoristiti v svoje namene in pritegniti v zaroto tudi »ardite«. Polastiti da so se hoteli nekega skladišča municije, da bi bili potem gospodarili v Rimu z ročnimi granatami, petardami in drugimi takimi slaščicami. V zadnjem trenutku, kakor ečeno, je varnostna oblast posegla vmes in spravila na varno kovarje. »Arditi« da se niso dali zavesti v nezvestobo. Med a-retiranimi se nahajajo večinoma samo pripadniki delavskih slojev, kvalificirani delavci, kakor tiskarji, livarji* slikarji, strojniki itd., in med njimi tudi bivši urednik skrajno naci-jonalističnega Mussolinijevega lista »II Popolo d'Italia«, neki Pietro Ribaldi. Kakor poroča milanski »Secolo«, sta pa glavno glasile soci-jalnodemokratske stranke milanski »Avanti«, in glasilo reformiranih socijalistov, Bissolati-jev list »II Giornale del Popolo« gleTe lega »dogodka« precej drugačnega mnenja, kot pa ostalo časopisje. Trdita namreč, da gre tu le za policijski podvržek. »11 Giornale del Popolo« pravi, da že zadostuje ime aretiranca Ati-lija Paolinellija, ki je sicer prepričan anarhist, ki pa je bil ves čas vojne vedno odkrito med najžilavejšimi boritelji za stvar naroda. Bili da so aretirani tudi člani reformistične zvezne delovne zbornice, med njimi tudi neki Bigetti, katerega pa so že izpustili. Po socialističnih listih bi torej šlo za spletko policije, ki trdi, da gre za anarhično zaroto, katera pa bi stremela tudi za zločinskim ropanjem in uničevanjem. Beseda se sicer ne imenuje, toda kdor »capere vult, capiat«: Gre za ukrepe proti boljševiškemu gibanju.
Nemiri radi draginje.
GENOVA. 7. Danes zjutraj so razne skupi-ne demonstrantov .vdrle v prodajalne čevljev Torinese, Giraldi, di Varese, Rossi ild. Polici-' ja in vojaštvo sta potisnila množico na trg Do Ferraris. Tu se je množica uprla in obsula javno silo s kamenjem. Policijski agenti so začeli na množico streljati iz samokresov. Nastala je grozua zmešnjava, v kateruje bilo nekoliko oseb ranjenih. Kakih des4i policijskih agentov je bilo lahko ranjenih. Pred prodajalnami je bilo ranjenih kakih 30 oseb. Popoldne je bilo mesto mirno. Vse poizkuse ropanja so preprečili karabinjerji. Vojaštvo je vzpostavila red.
TORIN, 7. Vsled včerajšnjih izgredov je večina prodajaln zaprtih. Tupatam je množica poizkušala, da bi ropala, teda javna sila jo je razgnala. V nekaterih podjetjih je delo ustavljeno. Določeno je bilo 50% odstotno znižanjo cen živilom, a 30?® znižanje cen manifakturnim izdelkom, kakor čevljem, oblekam itd.
BENETKE, 7. Delavci v podjetju Savinen na otoku Grudecca so zapustili delo, ker niso bile zadovoljene zahteve komisije. Glas se jo kmalu razširil, in vsa podjetja na otoku Grudecca so morala ustaviti delo, ker so delavci odšli. Po mestu so vse prodajalne zaprle.
MODENA, 7. Po nekem socialističnem zborovanju je prišlo do spopada s policijo. Nov cenik živilom je nekoliko pomiril prebivali stvo.
JAKIN, 7. Delovna zbornica je izdala proglas, v katerem poziva delavstvo, da se povrne na delo. Delavstvo se je pokorilo. Čez nekaj časa se je pa slišalo, da je bil neki vojaški oddelek radi nepokorščine aretiran. Takoj je bilo delo ustavljeno. Šele, ko je delovna komisija demcntirala to vest, je mesto zopet dobilo svoje navadno lice.
IMOLA, 7. Danes ob 16 se je vršil pogreb žrtev v zadnjih dneh. Sprevod je bil veličasten. Udeležilo se ga je okoli 15.000 ljudi.
REGGIO EMILIA, 7. Tukaj se še vrše izgredi, ker je trg vsled novega cenika ostal prazen. Občina je sklenila, da bo po okolici s silo rekvirirala.
PRATO, 7. Ljudsko vstajo podpira oddelek pohabljencev in bojevnikov. Policija je posegla vmes in preprečila ropanje. Živila se prodajajo s 70% znižanjem.
FLORENCA, 7. Delo se je zopet začelo. Tramvajski promet je zopet vzpostavljen. Občina je določila nove cenike.
NEAPELJ, 7. V prosti luki so delavci zapustili delo. Tudi v pristanišču je delo ustavljeno. Tramvaji vezuvskih občin ne vozijo več. Občina in javna poslopja so zastražena od vojaštva. Pozneje so tudi mestni tramvaji ustavili vožnjo. Nekoliko prodajaln je bilo oropa-nih. Prillo je do spopada med množico in policijo. Župan Labriola je sklical sejo in je sklenil da izda naredbo za znižanje cen.
CATANIA, 7. Skupine demonstrantov so razdejale in oropale mnogo prodajaln. Demonstracije se Še vrše.
TARANTO, 7. Prišlo je do izgredov radi draginje. Proglašena je splošna stavka. Prodajalne so zaprte. Trgovska zadruga je sklenila da protestira proti nasilju na skladiščih in prodajalnah.
ČeSke legije.
Ferdinand Kunzelmann je priobčH naslednji opis delovanja čeških legij:
Ni-kdar ne pozabijo srečne oči slike, te neizmerne obilice slik onega dne, 'ko je predsednika Ma-saryka mesto Praga, ki je bilo v oni uri v resnici glas vse »dežele, sprejelo s krikom radosti — krikom, ki je bil sličea svetlemu plamenu. Iz obUice
Stru TL
•KMOST« Miv. 1K
V Trsta. dM MM mi
pretresljivih, pestrih in tepih slik onega dne Mesti
ena iz vseli drugih: železno korakajoči nasip le-gijonarjev, ki so obkrožali s cvetjem ovenčani avtomobil predsednika, ne toliko v varstvo, kolikor kot viden simbol tistih vojska legij, ki so boj za osvoboditev deZeJc 'Jovedle do srečnega zaključka.
Ruski francoski iu italijanski Jegijonarji so obdajali avto zastopnika !eglj, ustvarivših se v Rusiji Franciji in Italiji, tistih legij, ki jih je stara Avstrija smatrala zz veleizdajalce — vsakegn ujetega 'egijonana so Avstrijci obesili — tistih legijo-nar}ev, ki jih CeSka časti in slavi kot svoje osvoboditelje. Vrieizdajalci za Avstrijo: za nas pravi sinovi naroda, ki se danes, ko je Avstrije nasilno gospodstvo zlomljeno, more zopet s ponosom imenovati narod Husa. Sramotilna beseda »veleiz-daja<- je postala za nas častno kite, in v legijona-Tjili \idimo mi nadaljevalce tistega boja za svobodo ve^ti. ki ga jc začel Jan Hus in ga nadaljeval veliki učitelj čiovečanstva Komensky, ki ga svet bolje pozna po imenu Cotnenius.
Velika je izkušn]ava, da bi pripovedovali o tem, ksko so se ustvarile te legije — iz početka celo ob nasprotovanju zaveznikov —, da bi poročali o tem, kaj so v vojni storile in dovršile, pred vsem 8-egije v Rusiji, ki so morale po vojni proti sovražnikom voditi novo vojno proti boljševikom, ki i-j se morale v bojih mnogih mesecev prebiti skozi Sibirijo v pohodu, ki kakor pripovedujejo o njem njegovi ude-iežriikl — zveni kot enos iz starih junaških dni. Ali tako poročilo bi težko vzbejr-a:!o nevarnosti, -da se raztegne brezikončno.
Zato podaiamo tu le ta-le obris, zato bodi opozorjeno le na to, da začenjajo legije že sedaj ustvarjati legende hvaležnega naroda ter da so se vidno središče javne pozornosti: najbolj pa morda tistih šestJeseitisoč, ki so še v Rusiji in ki sedaj nestrpno pričakujejo povratka v osvobojeno domovino.
Hvaležnot je pozdravljala te legiionarje. ko so se vračali domov v prvih tednih In mesecih mlade republike. Toplo jih je sprejemalo zaupanje: vedeli smo, da bc_;o v varstvo in zaščito, ako bi se pri nas sejalcem nemira posrečil vsaj poizkus, da bi tudi pri nas posnemali ruski kaos, berolin-ske. sparkakovske običaje. Nu, tekom tega po! leta se je pokazalo, da se zdravi smisel češkega naroda ne da pridobiti za take eksperimente brez-smiselnosti. Ko je v Budimpešti divjal komunizem, ko je Mor.ukovo zapalo v besnilo, je bilo v Pragi in na Češkem vse mirno. Niti mislili niso na to. da bi voćkc'je male četice komunistov odpravili iz javnosti.
Moremo torej začeti s tem, da ne smatramo legij le kot nasip proti boljševizmu, kot najzanesljivejše čete ored nevarnostjo nenadnih napadov od zunai. marveč si moremo že sedaj mirno staviti vprašanje, kaj da sicer ie pomenjajo za nas — za nas in deželo?
Predočimo si, da v naši, sedaj ze-Jinjeni deželi živi kakiii trinajst milijonov ljudi — da Cehi in Slovak; nis bili nikdar v stiku z morjem, torej ne v neposrednem stiku z daljnjim svetom — da je sk-injlj, ta narod najhuje tiščal dunajski iu budim-pe;t2 iski pritisk, nasilno gospodstvo Nemcev in M.idžarov. Madžari pravijo v nekem reku: rSlo-vak ni človek' in Nemci tudi niso postopali veliko drugače: ta dva ^naroda gospodov« sta se zdru-y:!a v tihem dogovoru v tem. da bi Cehe in Slovake — kolikor le gre — izključila od svetovne naobrazbe, od tistega svobodnega in svežega diha tam zunaj, od — svobode. Pod takim pritiskom je bilo izs.ljcvanje neznansko veliko: v Ameriki, v Kanavi ž v štotisoči Cehov in Slovakov, in ti izseljenci sU>; cesto na povsem drugačni stopnji kulrt:re. nego oni, ki so ostali doma, ki so se moral: v domači tesnobi omejevati, k: so morali v boju za samoobsebi razumljive stvari in najskrom-neje s\oboščinc trositi svoje najlepše iu najboljše
Ti Cel i in Slo\aki v novini svetu pa niso v svoji svobodi pozabljali becc domovine; in že začetkom vojne, ko je bila Amerika še nevtra-lna, so se tisoč: mladih Cehov, od katerih mnogi ne poznajo niti besede češkega jezfka — Cehi, roieni v Ameriki, ki niso nikdar videli C<Ske — pri-g^ašaii za vojsko v Kanadi: sedaj, povrnivši se v dc-mo-vino z Legijami, pa stopajo v svojo domovino vprvič — poljedelci, rokodelci, opremljeni z vsemi tistimi znanostimi in zmožnostim-, ki iih je mogla Amerika dati svojim sinovom. Domovina, ki iih sprejema z rad -t"o, se pripravlja sedaj, da tem Iegijonarjem s porazdelitvijo \clepo?esti, posesti nekdanje vladarske hiše, nakloni poseben dar. Češka zemlja, ki so jo dunajski zmacova4ci po biki na Beli Gori tako skrčili za Cehe in jo podarjali kreaturam Habsbvržanov: ta zemlja bo cus'ćj zopet gruda za otroke dežele. In sedaj se V ■vrnejo tudi taki otroci, ki so doslej morali jesti kruh tujine. Jasno je, kol.ko po-nenja za mal narod tak povratek izkušenih poljedelcev, izvrstnih rokodelcev iz dežele, v kateri so poljedelstvo, rokodelstvo in industrija na v.soki stopnji.
AH, ti legi iona rji. ki se sedaj vračajo na Češko, ne prinašajo seboj le rokodelskih vednosti in zmožnosti. Kanadci, Američani med njimi so vzr -tli \ mladi svobodni demokraciji novega sveta: glava jim je polna novih misli in mnenj in delovali bodo pri nas kot sveža mlada sapa. Prinašajo s seboj razini tega nov jezrk, angleščino, torej sve-oven jezik. Velik del med njimi pozna tudi nen ? ino: razpolagajo torej s pomožnimi sredstvi treh jezikov. Kaj da porneiva to, kaže Švica, klasična dežela treh jezikov. In kakor ti angleščino, prinašajo naši francoski ieg:ionarji francoščino, italijanski poznavanje italijanskega jezika; ru ki, ki so toliko časa živeli v Sibiriji, prinašajo dobršen dei ruskega sveta, misli velikih Rusov, kajti ustvarili so si v svojem sibirskem življenju qirave šole. Na kratko: te legije — bo vsega skupaj več stotisoč ljudi, nrladih, izkušenih ljudi, mož iz krogov inteligence in iz pristnih ljudskih slojev — k:riri ta kroga sta se vsikdar sestajala v legijah: napravijo sliko Češke precej pestrejšo in obogate gospodarsko in duševno življenje dežele.
Vojna je predrla zid, za katerim so morali živeti Cehi in njihovi bratje Slovaki. Pot v svet ie odprta in tudi svet -more sedaj prihajati do na»s-Ce.ska, ležeča v središču Evrope, ni več zaprt svet, nedostopen otok. Legijonarji so prodrli n-a-si-p, ki nas le obdajal, ter so vzpostavili zvezo s cvetom. Cehi so, a!i so tudi svetovljani. Delovali bodo kot precejšnja količina kvasa; od njih bo prihajalo večno oživljajoče učinkovanje in bodoči Todo\i jim bodo dolžni hvaležnost na politični svobodi, neodvisnosti in samostojnosti* — na darovih. za katere jim je že danes hvaležen ves naroč.
• • •
Ta izvajanja češkega pisca zvene tudi za Ju-fcostovane kot blagovestje — vere v boljšo bodočnost. Saj je tu mnogokatere analogije: soglasnost? v nadah, soglasnosti v pomenu izvojevane emage, soglasnosti v podlagah za novo življenje. Češki legijonarji so se borili tudi za svobodo Jugoslovanov, njihov delež za dosego velika uspeha, gre tudi Jugoslovanom na korist Ali, je analogija tudi v nečem drugem, kar je neizmerne pomembnosti tudi za osvobojeno, novo bodočnost pripravljajočo si jugoslovansko d<jmovino. Mi nismo imeli sicer Icgijonarjev v toiikem števihi kot Cehi. Ali imeli smo jih vendar na tuji zemlji, a imeli smo borilcev ia svobodo — na froatab propadle Avstrije. Celo neki iataiijanski Kst je ome-
nja! te da! slučaja, Id priča, da Je bHo tudi naših j rilca, proti kateremu se Je včeraj vršfla razprava
ljudi, ki so izvršHi čiae, ki HJt postavljajo vredno na stran najvrednejših fcorHcev za narodno svobodo na — to je nagiašal oni Ust ierecno — Češki strani. Nismo imeli tolikfb tisočev legijonarjev, ki bi se sedaj vračali v domovino. Vendar pričakuje tudi jugoslovanska domovina povratka tisočev svojih sinov, ki so morali zapustiti rodno grudo ter iskati eksistence v daljnji tujini, ker v -tisti »domovini«, kakor.jo je ustvarjalo tujinsko nasilje, ni bilo za nje ne politične svobode, ne — kruha, Jter je ta mačeha — v najgršem pomenu te besede — imeLa zanje le trdo, neusmiljeno pest. -poniževanje. trpljenje in suženjstvo, materijalno in »duševno. Vesti iz Amerike javljajo, da jugoslovanski izseljenci trumoma odhajajo ali pa se pripravljajo za povratek v domovino. Tudi ti tisoči naših izseljencev prinesejo novega življenja, bodo kvas, ki bo oplodoval saovanje preporođene njihove domovine. Ali v to je potrebno eno: da ta domovina ustvari analogijo s češko posebno v tem, da jim »»stvari možnosti za vršenje velike naloge, da najdejo namesto mačehe pravo skrbno in ljubečo mater. Povrnjenci naj dobe svojo grudo. svoj prag, svoj dom. Tudi «za naše izseljence je bilo bivanje v tujini, v deželi, ki je vzor dela in napredka — velika šola. Omogoči naj se jim, da bodo izkustva in zmožnosti, ki so si jih pridobili v tej visoki šoli, mogli oipotrebljati v srečo in procvit osvobojene domovine. Cehom očitajo nekateri našinci to in ono: vendar ostajajo Cehi naši — učitelji. Bedimo jim razumni učenci!
Znižanje cen za 30 od sto.
Kr. gubernatora t je izdal naslednjo naredbo; Na podlagi naredbe od 3. t. m. št. 026873, s katero je bila imenovana komisija za proučevanje zakonitih cen v Trsta in okolici; radi nujne potrebe, da se skrenejo začasni okrepi za celo Jul. Benečijo, kako bi se pravično znižale cene bodisi živilom, bodisi predmetom, ki so posredno ali neposredno potrebni za življenje; nek varno končnim določbam, ki se u-krecejo po dokončanem komisijskem delu; in z ozirom na čl. 3 naredbe vrhovnega poveljstva od 19, nov. 1918'. o civilnih obratih na zasedenem ozemlja,
ukazujemo:
ČL 1. Do novih določil se vsem zgoraj omenjenim predmetem znižajo cene, ki so veljale do 5. L m., za 30 %;
ČL 2. Znižanje, o katerem govori čL 1., se določi v obsegu 40 % sedanjih cen za hrano in pijačo v javnih obratih (prenočiščih, restavracijah, gostilnah, krčmah, kavarnah, barih itd.);
Čl. 3. Ne smejo sc znižati cene živilom, ki jih prodaja aprovizacijska komisija na izkaznice, ter cene mesa, ki so že določene od občinskih oblasti po obstoječih naredbah;
ČL 4. Noben obrs to valeč ali trgovec ne sme zapreti svojega obrata, ne da bi naznanil to najmanje tri dni preje politični oblasti prve stopnje, katera je pooblaščena, da ukrene potrebne ukrepe o obstojnosti in izkoriščanju blaga in predmetov, ki se nahajajo v do-tičnem obratu;
ČL 5. Okrajne politične oblasti (civilni ko-cisarijati) imajo pravico, da rekviriraj© toliko omenjenega blaga in predmetov, kolikor bi bilo nujno za potrebe civilnega prebivalstva;
ČL 6. Prestopniki omenjenih naredeb bodo kaznovani z zaporom do 6 mesecev in z globo do 10.000 lir, nekvarao zapretju obratu in e-ventualni rekviziciji. Istim kaznim in zaplenit vi blaga je podvržen vsak, ki s spekulativnim nakupom, a ro ali z bodisikakšnim sredstvom odvzame aH skuša odvzeti javnemu prodajanju zgoraj omenjeno blago in predmete;
ČL7. Civilni komisarijati prenesejo lahko svojo oblast na župane ali posebne občinske komisarje;
ČL 8. Ta naredba stopi v veljavo takoj v vsem pravnem področju tega gubernatorata;
ČL 9. Civilni komisarji, kr. karabiajerji in policijski agenti imajo nalog, da izvrše ome-cieno naredbo. — Trst, 7. julija.
D&mmi^ vasfi.
Smrtna kosa. Družina Jurčeva v Postojni je širom vse Notranjske in tudi preko nje meja poznana in visoko cenjcnc. Zavzema odlično mesto med naSimi podjetniki in industrijalci, a Jurčev hoLel je na glasu. Odlična pa je ta rodbina po narodnem duhu, ki vlada v njej. To rodbino je zadel minulega ponedeljka hud udarec s smrtjo jjospe Ivanke, posestnics in hotelirke. Žalujoči rodbini izrekamo najiskrenej.se sožalie.
Politični otibor socijalistične stranke in komisija strokovnih orgamzacj sta vzela na svoji snoenji seji gubernatorjevo naredbo o znižanju cen na znanje. Danes pojde poseben odbor na gubernatora!, kier bo zahteval odstranitev sedanje mestne delegacije.
Mestna ljudska šola pri Sv. Ivanu je prošle nedelje zaključila šolsko leto z lepo otroško predstavo v svetoivanskem »Narodnem domu*. Prav lepo so nam otroci odigrali trklejansko igrico »Od hiše* in zagreli nekaj Adamičevih pesmic. Hvalevreden >e trud gdč. Čargc n g. Rodeta, ki sta poskrbela za igro in petje. 2e večkrat so nam sveto! v anske učne moči poka<zaie svojo ^delavnost tudi izven šolskega praga Ne vem, če je pri učnih močeh drugih predmestnih šol -tudi tista požrtvovalnost. Na vsak način bi bilo priporočati, <la se šolska mladina tudi po dokončanem šolskem pouku ne izpusti z vajeti. Posebno v teh strašnih dneh, ko grozi mladinskim srcem cestni strup, naj bi učitelj še bolj napel svoje moči — morda mu bo narod kedaj hvaležen za to.
Pevski zbor šentjakobskih društev ima danes ob 20 v dvorani »Del. konsumnega društva« pevsko vaio za moški zbor; v petek ie skupna pevska vaja. Ker je nastop že 27. juKja, se prosi poino-številna udeležba, pozneje ne bo moeoče pustiti nikogar k nastopa. — Načdnik.
Skedeujska ljudska knjižnica prične s poslovanjem danes, 9. t. m., od 18 do 20 v prostorih »Delavskega doma« (pri bivšem kinematografu lAdrija«) Knjižnica bo na Tazpolago vsemu organiziranemu delavstvu in prejšnjim članom »Balkanske knjižnice«, kakor tudi vsem onim, ki bi se želeli vpisati. — Knjižničar.
Obča zbor CM podružnice pri Sv. Ivani bo v nedeljo, 13. i. m., ob 16 v Narodnem doma.
Godbeno društvo pri Sv. Jakoba ima danes zvečer ob 20 svoj izredni občni tzbor in vabi vse ljubitelje godbe, da se ca udeleže polaoštevilno. — Predsednik.
pred vojaškim sodiščem. Deeerter, Olambteo, je fett obsojen m sort s poostritvi, da ca
N Ml Ufa med vožnjo. Mario BoraneBo, star 36 let, se je peljal v avtomobilu Iz Reke. Blizu Sežane se je avtomobil, vsied neke napake v motorju, tako naglo ustavil, da je obogi Mario odlete! nekaj metrov v istran in si pri padcu zlomil desno roko. Pripeljali so ga v mestno bolnišnico.
Opekel se je... Neki Anton Zarga je 'kupil od treh neznancev za l<j00 ltr blaga za obleke. Plačal je blago zelo po ceni in je mislil, »da je naredil sijajno kupčijo. Toda revež se je motil! Včeraj so prišli k njemu karabinjerji, mu caplenili blago, ki je bilo ukradeno na južni postaji, in ga odpeljali v zapor.
Morilec karaMnleria Ladsja obsojen n mirt.
Čitatelji se -gotovo spominjajo dezerterja, ki je v
ulici CrosaJa streljal na karabinjer ja Ladirja. Dezerter je bil aretiran v gostilni »Ali* Adriatico«, a karabinjerja so peljali v bolnišnico. Ranjeni karabinjer je na smrtni oostelji spoznal svojega mo-
Porotno sodišče.
Tatvina in goljufija.
Včeraj se je izačela razprava proti Virgilu Mau-rigu, Petru- Žucci in Ivanu Mevlji, ki so obtoženi tatvine oziroma goljufije.
Vsi trije obtoženci so obtoženi, jda so v noči od 22. in 23. junija 1918 vdrli v zaprto skladišče Antonije Schabl v ulici Chiozza 9 in ukradli 7 posod konzerviranega sadja, vrednega 28 kron, 10 Irtrov olja, vrednega 240 kron, 2 -posodi jajc, vrednih 140 kron, 45 kg presušenega mesa, vrednega 2-208 kron. VirgH Maurig in Peter' Zucca sta -dne 23. junija zopet vdrla v isto skladišče in ukradla 13 posod jajc, vrednih 910 kron.
Ivan Mevlja jc razun tega obtožen, a) da je v neči od 22. na 23. novembra 191S ukradel na Tr-steniku nekemu Ivanu Mod;cu kravo s teletom, vredno 11.000 kron; b) da je prve dni avgusta 1918 izpolnil =cdprio povelje« na svoje ime in ponaredi! pečat nekega vojaškega poveljništva ter se s to listino vozil na državne stroške in ta*ko povzročil škodo železniški upravi; c) da je dne 7. avgusta 1918 kupil kozo, vredno 300 kTon, čeravno je vedel, da je koza bila ukradena.
Glede tatvine v skladišču Antonije Schabl je ugotovljeno, da so obtoženci skozi neko stranišče prišli v mizarnico pri skladišču. Tukaj so potem naredili luknjo skozi zid v skladišče in odnesli sadje, o!}e, jajca in meso, vse skupaj vredno 2t20S kron. Nato sta dne 23. iur.ija Maurig in Zucca zopet po isti poti prišla v skladišče in odnesla za 910 kron jajec in mes-a.
Mevlja je pa, kakor je bilo ugotovljeno, ukrade! v noči od 22. na 23. junija 1918 v Trsteniku iz Moderčevega hleva kravo s teletom. Tele je nato prodal mesarju Petru Grogu, a ieravo mesarju Mariju Mosetiggu v ul. Arcata št. 36. Temu je tudi izdal potrčalo, da je -krava res njegova last Seveda je na iporrdilu na vedel kriv naslov. Krava in tele ste še tisto juiro bili v klavnici pri Sv. Sobc-ri zaklani, a Lucija in Marija Moderc ste spoznali koži svoje živine, ki jim je bila ukradena.
Mevlja }e trdil, da je živino kupil od nekega kmeta -pri Opčinah. Ivan Moierc, njegova žena Lucija in hči Marija pa trdijo, da je dne 21. nov. 1918 obtoženec vprašal, če imajo kakšno kravo na prodaj. Modrčevi «o mu živino pokazali.. V noči pa je krava s teletom bila ukradena. Spominjajo se, da so videli pri obtožencu palico z železnim prstanom. Ko so zjutraj hlev preiskali, so našli obtoženčevo palico na stelji.
Dne 7. avgusta 1918 je policijski agent Rudolf Perko našel pri Mevlju kozo, ki je bila ukradena Katarini Vidi v ul. Scoglietto 356. Obtoženec je trdil, da je kozo kupil od nekega srbskega ujetnika pri Opčinah za 180 kron. Obtoženec je v tem slučaju obdoilen sokrivde pri tatvini, ker !e moral znati, da je koza bila ukradena.
Meditsm ko so porotniki prisegali, je Mevlja začel bridko jokati, da se je zdelo, kakOT bi se mu zmešalo. Poklicana sta bila dva psihijatra, da ugotovita, al? je obtoženec pri zdravi "pameti
Prvi je nato zaslišan Virgil Maurig.
Prcds.: Se pri-poznate krivega?
Obt.: Da, gospod!
Preds.: Povejte, kako ste izvršili tatvino!
Obtoženec pripoveduje, kako so se našli v gostilni =>Aurora* in kako so nato vidtli v skladišče. On je vodil, ker je stanova! v isti hiši, kjer se nahaja skladišče. Zucca je razbil vrata, a Mevlja je naredil luknjo v skladišče. Plen so odnesli v gostilno k »Aurori«. Nekaj so pojedli, nekaj porazdelili, a nekaj prodali. V nedeljo so se ipa zopet povrnili v skladišče, da vzamejo, kar j£ še ostalo.
Obtoženec se kesa; kradel je, ker je bfl na to prisiljen: za svoje delo je dobival samo 10 kron na teden, a moral je vzdrževati celo družino.
Obtoženec Zucca izjavlja, <la se je dal nagovoriti na tatvino, ker je bil lačen in ker ni mislil, da pri-de tako daleč.
Sedai ima obtoženec, ki je vojni invalid, dober zaslužek, in njezovi gospodarji ga hvalijo kot poštenega moža.
Obtoženec Mevlja je selo bled, plavolas mladenič. Crne oči so uprte v sliko italijanskega kralja na zidu Govori več <z rokami nego z jezikom. Skače rd enega dogodka na drugega. Bil je vojak v Galiciji. Tam je eksplodirala v cje>?ovi bližini granata, in od tedaj ni več »čist«. Bil je tudi v norišnici. Govori o svoji mladosti. Dokončal je štiri razrede gimnazije. Nafo je zapustil šolo, ker mu ni šlo več. Zaljubil se je nato v neko Amerikanko, ki pravzaprav ili bila Amerikanka, temveč je znala plesati, kakor plešejo v Ameriki. Tatvine na Trsteniku ne prizna, pač pa tatvino v skladišču. Se! je v zapor v mlico Coroneo. Tam so ga izvolil! ea ravnatelja. Bil je tam Gino Pečenko, bogat mož, poln zlata. Tudi krevljasti Hartmann, revež, je bil tam. Dala sta mu 2500 kron, da bi iu rešiL Pečenko je sedaj revež, pa mu zato povrne denar----
Antoniia Schabl zahteva odškodnino.
Angela Ferhiga, Gabrijela Tonrinc in Viktorija Krizman trdijo, da so ga prej videle z usodepobio palico, a potem ne več
Rodoii Perko, bivši policijski stražnik, pove, kako je aretiral Mievljo v ulici Tarrente. Obtoženec je nosil kozo na hrbtu.
Katarina Vida pripoveduje, kako JI je bila kcea ukradena in kako jo Je zopet dobila.
Popoldanska razprava.
Ob 17 se razprava nadaljuje.
Ivan Moderc pripoveduje, kako je prišel Mevlja k njemu. Prisega, da je pa4ica. ki jo >e našel v hlevu, ista palica, ki jo je knei obtoženec.
Lucija in Marija Moderc trdite isto, kar Ivan Ivan Modrec. NaznanHi ste tatvino karabinjer jem, toda prišli ste prepozno. Rešili ste samo meso in koži. Zahtevate odškodnino.
Ivan SpadigHari. nadzornik v klavnici, javlja, da so uslužbenci proti njegovomu ukazu zaklali
kravo In tele.
Gino Pečenko repove, da ie spoznal Mevljo v zaporu v ulici Coroneo. Smatral ga je za kakšno veliko osebo. Pozneje je Mevlje prišel k njemu v celico M mu oblinbrl, da ga osvobodi iz zapora, če mu da 3000 kron. Dal mu je samo 2500 kron. Toda Mevlje ni držal besede, ki on je izgubil denar.
Preds.: Zakaj je Mevlje rabil denar?
Ptiča: Rekel Je, idta bo s tem denarjem podkupit sodnike.
Pečenko zahteva denar nazaj.
ASbreht Mustacchi, trgovec, ki je «1 v celici s Mevljo, potrdi Pečenkovo izpoved.
Razprava se nadaljuje danes ob 9.
— Ob obletnici smrti svoje nepozabne matere daruje Fran Bandel ea žensko podružnico CM 10 lir. — Denar hran! uredništvo.
Borzna poroiila.
Trst, dne 8. julija 1919. Tečaji:
Cosulich (Austroamericana)	645— 655
GeroHmich	1625— 1700
Lloyd	1000— 1050
Lussino	1650— 1700
Martinolich	500^- 505
Navigazione Libera Triestina	1825— 1875
Premuda	670— 700
Tripcovich	615— 635
Assicurazioni Generali	16500—16650
Riti n ione Adriatica	3000— 3100
Ampelea	450— 4S0
Cement Spalato	355— 365 Čistilnica petroleja (Raff. Olii Min.) 1900— 2000
Čistilnica riža (Pilatura riso)	3S0— 400
Krka	370— 385
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	330— 340
Tržaški Traimway	220— 230 Tržaška tvornica olja (Oleifici Triest.) 850— 900
Jadranska banka	250— 255
MALI OŠLASI
se računajo po 19 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L
NA DVORIŠČU ge. Draščkove na Opčinah se je izgubila denarnica z obilno svoto. Pošteni najditelj je naprošen vrniti proti dobri nagradi. — Naslov je v denarnici.	3863
PRODAM voz s štirimi kolesi iza osla. Ulica Car-ducci 41.	3864
PRODAM novo moderno zakonsko sobo. Ul. Isti-tuto 25 III., vrata 9.	3865
PRODAM dolge mize, izložbena okna in police. Ul. Coroneo 37, Kotoal.	3866
TESARJI se sprejmejo. U4. Sette Fontane-Rocol, bivša tvornica Margarine Kunstel.	3862
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove iiiseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. uadstr., vrata 19.
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št 36 na dvorišču. P 1233
GtoMni atelje Dupgfre
Trst, Corso štev. 39.
Razglednice v platim. Specijaliteta: slike v barvah, fotesehizzi. Oabinet, viiit, povečanja, reprodukcije vsakevrste. Elektr. razsvetljava.
Kovaška delavnica
Andrej PuriMtat, ul. Min S
Prevzema vsako de1 o kovaške stroke. Ima na proda) več Štedilnikov. Prevzema naročbe po meri. — Pripor, ča se slav. občinstvu.
Pozor S
Dcbroznana zaloga
vina, likerjev in kisa.
Istrsko belo in črno. Italijansko belo In črno. Dalmatinski cp3io. Maršala, ueriroutu, trcpfrore; brinievec, slftoee, In razne vrsta likerjev.
Maks Gulft — Tu t
ulica Sette Foniane štev. 23.
ZALOGA DR IN ZLATAKIHE £
na veliko izbero se vdohi pri
A. POVH v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRiERA) 3.
Dr. FRANZUTT!
I
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachl" Rossini štev. 12, vogal ul deile P>.' Tehniški vodja A. Johnscher, doIc. asistent Dr. J Crmaka. • Izdiranj brez uolečin. Plombiranja. Umetni z e.
i&k..

I
IZREDNA PRILIKA!
Vino „Chianti"* po L 4 2Iltrslca steklenica
Werraouth in maršala po .	L 4.40 liter
Žganja po......L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 *
Konjak po......L 9.60 „
Malinovec po.....L 8.— „
Pcmarančevec po ...	L 8.— „
KrižmančIC. Int. ol. lalM 34. nI 30 ottobre l
Učenko
nad 14 let staro, poštenih sta-rišev, s primerno naobrazbo, sprejme takoj v manifakturno trgovino
JAKOB FflJDIGA — Uipm
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
MANUFAKTURNEGA BLM
tvrdke O. N. Ravallco v Trsta, ul. Vincenzo BeMIni 13 (palpj s*. ft*t)33 mm = Vsak dan novi prihodi. —--
Klseva kiselina
fn^laik^ soda bii:arbonat Siear.nske svate Riznaii škrobni klel Lim
Arabski gu^i „Kordofan" Pristno svinčeno rdečilo naftaSin. luiklnast Pristno kuhana lanen a ol e VoMščo za levijo v Seisaih
ikatljic^h Kristalna ssda Modra ta Isa Zelena galica Žveplo dvakrat šiščeno v veliki množini pri
HOLLODiA tOLONIAL
drultl z o m. J. v Tr.* tu V. Pier luigi da Palestrina 2
(vogal ul. Soronea)
Te © int« 24-03.

lit vosonov vin
pristnega italijanskega, črnega. Val Policella, 14%
je na prodaj
po konkurenčnih cenah na debelo In na drobno v dobro znan! trgovini
Moli Perlia m, Trsi
ulica d2 Is Acm 6. — Telžfon 2-88
Velika zaloga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, slivovke, špinta 96'/,, vinskega kisa, maršale in vermuta različnih \rst.
iCKrtVES v k	.

Deln. glav. K 30,000.090, Rcserve K 2*,50M)0 > Centrali: TiJJf
Via rn đi Risparjfo 5 - Ba M 1
Podružnice: Dubrovnik, Ounaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija. Spiit. SlbeniK. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v binčno strogo sp.idijeie pasle
Sprejema vlo^o
na hranilne knjižice proti 3iA®o letni ni obre" »tim v bancogiro-prometu proti 3<o letnim o* bresti m !Ia odpoved navezane znesite sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki se im ijo pogoditi od slučaja do slučaja.
Bije i Bajen varBisto p^Ij (Silji itjusita).
Blagajna posluje od 9 do U

j i	ij&MBBKK
B55PT5H



JANKO TROŠT — sodni revizor
TRST — ulica Risorta štev- 5 — Trst,
Izvršuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravi!, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
4



i
Imam na prodaj 2 vajena prvovrstnega pristnega
dalmatinskega vina 12° = po Ur 2.30 liter =
— Prodalo se tudi posamezni originalni socfl. — Dragotin Vecchiet, Trst, uuca Donizetti 3. „Alcolea