um. 186 ¥ Trsta, v srado 9. luHJa 1919 letnik X1|V Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, »JutraJ. — UredniBvo: ulica sv F ai^ika Asiikaga štev. 20, L nadstropje. — OopM naj se poftiltto uredništvu. — Ncfrankhana pisma k ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od in«. — Ustnik konsordj Usta ■Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 3-—. pol |et i L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se račun j o v širokosti ene kolone (72 mrt). — Oglasi trgovcev in obr+nl/cov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mili oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L i*—. Oglase »prejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20L Mirovno Konferenca. Pogodba z Nemško Avstrijo. PARIZ, 7. Sodi se, da se izpopolnjena pogc-dba z Avstrijo ne bo mogla izročiti avstrijski delegacij! pred koncem tedna. »Temps« pravi sicer, da bi se mogla pogodbe izročiti v kratkem, ali pododbori morajo še proučiti avstrijske protipredlo-ge. tičoče se že izročenega dela pogodbe. Verjetno je, da se odgovor na protipredloge ne izroči poprej, nego bodo predloženi vsi protipredlogi. Jadransko vprašanje. PARIZ, 7. »Oeuvre« piše, da se vrhovni svet drži še vedno tradicije »tajnosti«. Zna se samo, da četvorica zopet razpravlja o italijanskih vprašanjih, in da so se vršili pogovori med Tittonijem in Tardieuom. Lahko se izjavi, ca je Tardieu dobil nalog, da svojo formulo o rešitvi jadranskega vprašanja prilagodi novemu programu italijanske vlade. Razpravljalo se je tudi o madžarskem položaju, k: ne dovoljuje, da bi se boljševiki prijeli z gladom in onemogoča tudi vojaška sredstva. Kitajska vlada je odobrila stališče svojih delegatov na mirovni konferenci ter naznanja, da je narod solidaren v tem, da odklone podpis miru, ki ropa Kitajsko v prid Japonski. Avstrijska mornarica se potopi? PARIZ, 8. Potrjuje se, da se izročitev zadnjih klavzul avstrijskim delegatom ne zategne čez prihodnji teden. Ne bodo ostale velike vrzeli v mirovni pogodbi, o katerih se je govorilo, in sklepanje miru z Avstrijo bo šlo še precej od rok. Mir bo imel popolnoma podrejen značaj. Takoj po podpisu, pride na dan vprašanje avstrijske mornarice, čiji ostanki se nahajajo deloma v rokah Italije (večje ladje) in deloma pod varstvom Francije (manjše in koristnejše ladje). Kaj bo iz mornarice? Salamonska rešitev, kakor skapoflovska potopitev, je nemogoča, ker posadka na teh ladjah ni več avstrijska. Določiti se bo moralo samo, ali je boljše da se ostalo brodovje razdeli med zaveznike, ki bi imeli pravico da ga uvrstijo med svojo mornarico, ali je boljše, da se vse skupaj potopi. Srednja rešitev bi bila, da razvržejo večje ladje ter se porabi jeklo, ki bi se razdelilo med prizadete države. Amerika in Anglija so zato, naj bi se brodovje popolnoma potopilo. Francija bi pa hotela, da se avstrijsko brodovje porazdeli med zaveznike po posebnem ključu, ki ga ona predlaga, in da se pri tem upoštevajo tudi Jugoslovani. Francozi so doživeli pri potopitvi nemškega brodovja v Skapaflovu veliko razočaranje in bi hoteli da se oškodujejo na avstrijskem brodovju. Italija je bila za potopitev, da bi potem iztegnila iz morja ,kar bi ji se zdelo potrebno; v resnici bi pa to ne bilo ekonomično, ker bi pri tem delu bilo več stroškov kot pa koristi. IZ NEMČIJE. Likvidacija Kruppovita U varen. CURIH, 7. Kakor poroča »Lokal-Anz*igerc iz •erolina, so Kruppove livarne začele likvidirati, *er niso več mojle nadaljevati obraita, ne da bi ori slo do poloma. Tekom zadnjih treh mesecev so imele ii varne tri milijone stroškov, proizvodov pa tso izgotovile samo za 300 tisoč mark. Nekateri amerikanski industrijalci so imeli namen, vški škof je poslal ministru za agrarno reformo spomenico, v kateri prosi, naj bi samostanska posestva ne bila vključena v agrarno reformo. Tvornice sladkorja. LJUBLJANA, 7. Minister za poljedelstvo poziva poljedelce, naj se bavijo intenzivno s pridelovanjem sladkorne pese, ker najnerava vlada ustanoviti nove sladkorne tovarne. Proglas reškega poveljnika« generala Graaolii|a. REKA,7. Reški poveljnik, italijanski generalski poročnik Grazioli, je izdal včeraj naslednji proglas: Kakršnikoli naj so Se nagibi, ki so zadnje dni vzburkali duševno razpoloženje meščanstva, je nujno potrebno, da se ne krši več red v mestu. Te dni se je se bolj kot t prošlosti obračala pozornost sveta na to odlično mesto. In Reka mora dokazati, da se poleg tega, da se zaveda svoje pravice, zaveda tudi svoje moralne sile in da v polni posesti neobhodno potrebne discipliniranosti duhov. Ker je vojaška oblast v mojih rokah, sem tudi odgovoren za vzdrževanje reda. Izrecno želeč, da vsakdo spoštuje mišljenje meščanstva, moram zahtevati z druge strani, da se mir v mestu ne kali več. Bolj kot na oboroženo silo ,s katero razpolagam, se zanašam na mišljenje reškega prebivalstva, prepričanega o svoji pravici, uver-jenega, da gotovo doseže svoje ideale. Ker pa je pokazala izkušnja zadnjih dni, da pripetljaji na javnih prostorih dajejo povod nevarnejšim dogodk^u, odrejam: 1. Po mestnih ulicah in trgih je prepovedano vsako zbiranje ljudstva in vsaka javna manifestacija. 2. Prepovedano je na katerikoli način ovirati javni promet. 3. Prepovedano je nositi orožje vsakatere vrste in katerakolisibodi eksplozivna sredstva in nastroje. 4. Prepovedane so sovražnosti proti oblastim ali četam medzavezniškega zasedbenega zbora. 5. Ukazuje se najpopolnejša in najtočnejša pokorščina odredbam pristojnih vojaških obla sti in agentov javne varnosti ▼ izvrševanju njihovih službenih poslov. 6. Kršitelji teh odredeb se takoj zapro in izroče sodni oblasti. Reka, 6. julija 1919. Podpisan: Generalski poročnik, poveljnik medzavezniškega zasedbenega zbora v Reki F. Grazioli, Protifrancoski izgredi na RekL O zadnjih spopadih med francoskim in italijanskim vojaštvom na Reki smo že poročali po tukajšnjih italijanskih listih. Iz istih listov posnemamo sedaj nekatere podrobnosti. »Era Nuova« poroča, da so bili oni trije francoski vojaki, zaradi katerih so se pričeli poulični boji, očividno pijani. Prihajali da so s Sušaka. Puške so imeli na rami. Ko so prišli na nabrežje Krištofa Kolumba, je, kakor pravi »Era Nuova« njihova pijanost naravno dala ljudem povbd za kako pripombo, toda ne žaljivo. Francozi pa so se v svoji nestrpljivosti hipoma obrnili, namerili puške in ustrelili proti občinstvu. Na te strele je prihitel na lice mesta oddelek italijanskih vojakov. Oni trije Francozi so nato začeli streljati proti tej patrulji, ki je nato tudi streljala. Dva Francoza sta padla ranjena, tretji pa je pobegnil, toda zadela je tudi njega kroglja, ko je bežal. Prva polzi v velikih biserih niz krvavordečega lica in jim bulijo motne ofi iz razvnetih potez o-braza. Če se to^ne dogaja v očividnem veselju in v vznesenem razpoloženju, menim, da je to smešen in užaljiv prizor. Menili boste, da mora biti v slabem razpoloženju, kdor tu sedi mirno in dela take opazke. In iaz sem bil res v slabem razpoloženju — to moram priznati. Dolgočasil sem se neizračno v tem krogu, in bilo mi je kakor da sem v raju, ko je družbo pomnožila neka mlada mi rojakinja, ki je bila ravno prišla tjakaj v obiske in se je imela skoro zopet povrniti v K odan j. Sedaj so mi začeli plesi in družbe postajati zanimivi. Dostojna svoboda v občevanju, odkritost, s katero se mi je bližala rojakinja, mladostna veselost, s katero je plesala z menoj: vse to je delovalo vspodbudljivo v toliki meri, da se mi je zdela Jette F. kakor da mi je postala dobra rojenica v tolažbo. Morda ni bila nje najmanja zasluga v tem, da je bila izredno lična in je s tem kot solnce obsevala druge dame. Kajti lepota je v severni Nemčiji precej redka. Vsled teh spojenih okolnosti je bilo naravno, da me je posebno vleklo k temu dekletu, dasi sem vedel o njej le to, da je lepa, da je dobrodušno govorila z mano, ter da je dva so prepeljali v bolnišnico, kjer sta kmalu nato izdihnila. Istočasno se je dogodil še drug razburljiv dogodek. Mornarji na francoski torpedovki »Sakalave«, ki so s svoje ladje gledali ta boj, so se nenadoma postavili v vrsto in so začeli streljati proti mornarjem na italijanski vojn: ladji »Dante Alighieri«, ki je bila zasidrana v bližini. V tem pa se je tudi iz skladišča v prosti luki, kjer je nastanjenih nekoliko francoskih kolonijalnih čet, Anamitov, pričelo streljanje, a mornarji z italijanske ladje »Emanuele Fili-berto« so tedaj ravno v sklenjenih stotnijah prihiteli na nabrežje. Anamiti so se zakrili za velik čoln, ki je bil poln sena, in so začeli streljati na italijanske mornarske stotnije. Mornarji so se Obrnili in pričel se je pravcati boj med njimi in Anamiti, dokler se niso le-ti u-meknili v neko barako v prosti luki. Italijanski mornarji so obkolili barako. Kakor poroča »Nazione«, je nato neki italijanski »ardit« vrgel proti Anamitom ročno granato, dočim pa trdi »Era«, da jo je zagnal prav skozi okno v barako samo, nak£r so prišli Anamiti iz barake in so se hoteli vdati. To pa da ni bilo prav njihovim francoskim predpostavljencem, ki da so nato sami začeli streljati na svoje lastne temnopolte vojake, ki so se hoteli vdati. Le-ti, med dvema ognjema, so zopet pograbili za o-rožje in začeli streljati na italijanske mornarje, ki so odgovarjali s streli. »Era« pravi, da je bila pri teh dogodkih med občinstvom ena o-seba smrtno zadeta, nad štirideset pa ranjenih, Francozi pa da so imeli pet mrtvih, tri bele in dva temnopolta. »Nazione« pa trdi, da je bilo mrtvih vseh skupaj 27 oseb, med njimi neki reški ribič, ki ga je zadela kroglja stoječega v čolnu, ostali pa da so bili Francozi, beli in temnopolti. Potemtakem bi bili dosedanji nemiri na Reki stali Francoze 26 mož mrtvih, dočim pa števila njihovih ranjencev ne najdemo zabeleženega. »Nazione« pravi, da je število ranjencev precej veliko na obeh straneh, toda veliko meščanov ni iskalo javne zdravniške pomoči, temveč se celijo doma. Ali je imelo italijansko vojaštvo kaj mrtvih in ranjencev, in koliko, ne pove nobeno poročilo. Mesto kaže sedaj sliko vojaškega taborišča, toliko vojaštva je bilo porazmeščenega po ulicah. Dvanajst italijanskih oklopnih avtomobilov opravlja stražno službo po mestu. Francoske vojašnice so zastražene po italijanskih četah s strojnicami. Francosko torpedov-ko »Sakalave« so zato, da ne bi prišlo do kakega čina osvete, zasidrali med italijanskim dreadnoughtom »Dante Alighieri« in krizarko »Emanuele Filiberto«. General Grazioli je izdal stroge odredbe. Kakor pravi »Nazione«, so reški Ncmci iu Madžari zelo zadovoljni, da so bili Francozi tako zdelani, in prinašajo italijanskemu vojaštvu cigarete in slaščice. lx L talile. Italijanski kralj zopet prevzel vladarske posle. RIM, 7. Kralj je na predlog ministrskega predsednika Nittija podpisal nasteinji odlok: »S 7. dnem julija meseca leta 1919. prenehava pooblastilo našega preljubega strioa. Tomaža Savoiskc-iga, vojvode Nenoveškega, kot naSega generalnega namestnika.« — Italijanski kralj je namreč, da bi se popolnoma posvetil vojski in vojevanju, ob napovedi vojne poveril vse svoje — kakor bi rekli — civilne vla-darske posle svojemu stricu Tomažu Savojskemu. v čigar imenu in s čigar podpisom so se tudi izdajali doslej vsi odloki in naredbe, katere se so sicer Izdajala v (kraljevem Lmeiru in s kraljevim podpisom. Italijanski ministrski predsednik in časopisje. RIM, 7. Ministrski predsednik Nitti je povabil k sebi ravnatelje in dopisnike listov, in jih je poučil o resničnem položaju, proseč podpore Časopisja, da se dežela ne bi razburjala. Zagotavljal je, da današnji francoski dogoiki ne morejo motiti ■delovanja italijanskih odposlancev v Parizu, pozival pa je časopisje, da naj ne pretirava vesti o tej stvari. Zatrjal je, da se ni bati notranjih političnih kovarstev po podpihovalcih današnjih neredov. Obljubil je, da se bo v zbornici takoj po vladni izjavi razipravljalo o volilni reformi, za katero se bo boril kot sam zase. Poživljal >e na slogo v časopisju, da se preprečijo nadalina razburjen ja. Za odpravo cenzure in za pravico združevanja v Julijski Benečiji. RIM, 7. Dan s s predpoldne se je vršila skuppna seja vodstva socijaflno-demokratične stranke z odposlanci iz Julijske Benečije. Razpravljali so razne nujne stvari, tičoče se naših pokrajin. Odposlancem so siporočili, u. Vsled tega dogovora so i medi odposlanci Passijdi, Invvinkl in Calli-ni posvetovanje s poslancem Turatij^m, ki so mu :>ojasnili položaj v Julijski Benečiji. Turati bo takoj posredoval pri Nittiju. Razkritje boljše viške zarote v Rimu. RIM, 7. Agencija Štefani poroča, da se je varnostni oblasti posrečilo razkriti, v zadnjem trenutku anarhično zaroto, ki je hotela sedanje boje ljudstva za ubiaženje draginje izkoristiti v svoje namene in pritegniti v zaroto tudi »ardite«. Polastiti da so se hoteli nekega skladišča municije, da bi bili potem gospodarili v Rimu z ročnimi granatami, petardami in drugimi takimi slaščicami. V zadnjem trenutku, kakor ečeno, je varnostna oblast posegla vmes in spravila na varno kovarje. »Arditi« da se niso dali zavesti v nezvestobo. Med a-retiranimi se nahajajo večinoma samo pripadniki delavskih slojev, kvalificirani delavci, kakor tiskarji, livarji* slikarji, strojniki itd., in med njimi tudi bivši urednik skrajno naci-jonalističnega Mussolinijevega lista »II Popolo d'Italia«, neki Pietro Ribaldi. Kakor poroča milanski »Secolo«, sta pa glavno glasile soci-jalnodemokratske stranke milanski »Avanti«, in glasilo reformiranih socijalistov, Bissolati-jev list »II Giornale del Popolo« gleTe lega »dogodka« precej drugačnega mnenja, kot pa ostalo časopisje. Trdita namreč, da gre tu le za policijski podvržek. »11 Giornale del Popolo« pravi, da že zadostuje ime aretiranca Ati-lija Paolinellija, ki je sicer prepričan anarhist, ki pa je bil ves čas vojne vedno odkrito med najžilavejšimi boritelji za stvar naroda. Bili da so aretirani tudi člani reformistične zvezne delovne zbornice, med njimi tudi neki Bigetti, katerega pa so že izpustili. Po socialističnih listih bi torej šlo za spletko policije, ki trdi, da gre za anarhično zaroto, katera pa bi stremela tudi za zločinskim ropanjem in uničevanjem. Beseda se sicer ne imenuje, toda kdor »capere vult, capiat«: Gre za ukrepe proti boljševiškemu gibanju. Nemiri radi draginje. GENOVA. 7. Danes zjutraj so razne skupi-ne demonstrantov .vdrle v prodajalne čevljev Torinese, Giraldi, di Varese, Rossi ild. Polici-' ja in vojaštvo sta potisnila množico na trg Do Ferraris. Tu se je množica uprla in obsula javno silo s kamenjem. Policijski agenti so začeli na množico streljati iz samokresov. Nastala je grozua zmešnjava, v kateruje bilo nekoliko oseb ranjenih. Kakih des4i policijskih agentov je bilo lahko ranjenih. Pred prodajalnami je bilo ranjenih kakih 30 oseb. Popoldne je bilo mesto mirno. Vse poizkuse ropanja so preprečili karabinjerji. Vojaštvo je vzpostavila red. TORIN, 7. Vsled včerajšnjih izgredov je večina prodajaln zaprtih. Tupatam je množica poizkušala, da bi ropala, teda javna sila jo je razgnala. V nekaterih podjetjih je delo ustavljeno. Določeno je bilo 50% odstotno znižanjo cen živilom, a 30?® znižanje cen manifakturnim izdelkom, kakor čevljem, oblekam itd. BENETKE, 7. Delavci v podjetju Savinen na otoku Grudecca so zapustili delo, ker niso bile zadovoljene zahteve komisije. Glas se jo kmalu razširil, in vsa podjetja na otoku Grudecca so morala ustaviti delo, ker so delavci odšli. Po mestu so vse prodajalne zaprle. MODENA, 7. Po nekem socialističnem zborovanju je prišlo do spopada s policijo. Nov cenik živilom je nekoliko pomiril prebivali stvo. JAKIN, 7. Delovna zbornica je izdala proglas, v katerem poziva delavstvo, da se povrne na delo. Delavstvo se je pokorilo. Čez nekaj časa se je pa slišalo, da je bil neki vojaški oddelek radi nepokorščine aretiran. Takoj je bilo delo ustavljeno. Šele, ko je delovna komisija demcntirala to vest, je mesto zopet dobilo svoje navadno lice. IMOLA, 7. Danes ob 16 se je vršil pogreb žrtev v zadnjih dneh. Sprevod je bil veličasten. Udeležilo se ga je okoli 15.000 ljudi. REGGIO EMILIA, 7. Tukaj se še vrše izgredi, ker je trg vsled novega cenika ostal prazen. Občina je sklenila, da bo po okolici s silo rekvirirala. PRATO, 7. Ljudsko vstajo podpira oddelek pohabljencev in bojevnikov. Policija je posegla vmes in preprečila ropanje. Živila se prodajajo s 70% znižanjem. FLORENCA, 7. Delo se je zopet začelo. Tramvajski promet je zopet vzpostavljen. Občina je določila nove cenike. NEAPELJ, 7. V prosti luki so delavci zapustili delo. Tudi v pristanišču je delo ustavljeno. Tramvaji vezuvskih občin ne vozijo več. Občina in javna poslopja so zastražena od vojaštva. Pozneje so tudi mestni tramvaji ustavili vožnjo. Nekoliko prodajaln je bilo oropa-nih. Prillo je do spopada med množico in policijo. Župan Labriola je sklical sejo in je sklenil da izda naredbo za znižanje cen. CATANIA, 7. Skupine demonstrantov so razdejale in oropale mnogo prodajaln. Demonstracije se Še vrše. TARANTO, 7. Prišlo je do izgredov radi draginje. Proglašena je splošna stavka. Prodajalne so zaprte. Trgovska zadruga je sklenila da protestira proti nasilju na skladiščih in prodajalnah. ČeSke legije. Ferdinand Kunzelmann je priobčH naslednji opis delovanja čeških legij: Ni-kdar ne pozabijo srečne oči slike, te neizmerne obilice slik onega dne, 'ko je predsednika Ma-saryka mesto Praga, ki je bilo v oni uri v resnici glas vse »dežele, sprejelo s krikom radosti — krikom, ki je bil sličea svetlemu plamenu. Iz obUice Stru TL •KMOST« Miv. 1K V Trsta. dM MM mi pretresljivih, pestrih in tepih slik onega dne Mesti ena iz vseli drugih: železno korakajoči nasip le-gijonarjev, ki so obkrožali s cvetjem ovenčani avtomobil predsednika, ne toliko v varstvo, kolikor kot viden simbol tistih vojska legij, ki so boj za osvoboditev deZeJc 'Jovedle do srečnega zaključka. Ruski francoski iu italijanski Jegijonarji so obdajali avto zastopnika !eglj, ustvarivših se v Rusiji Franciji in Italiji, tistih legij, ki jih je stara Avstrija smatrala zz veleizdajalce — vsakegn ujetega 'egijonana so Avstrijci obesili — tistih legijo-nar}ev, ki jih CeSka časti in slavi kot svoje osvoboditelje. Vrieizdajalci za Avstrijo: za nas pravi sinovi naroda, ki se danes, ko je Avstrije nasilno gospodstvo zlomljeno, more zopet s ponosom imenovati narod Husa. Sramotilna beseda »veleiz-daja<- je postala za nas častno kite, in v legijona-Tjili \idimo mi nadaljevalce tistega boja za svobodo ve^ti. ki ga jc začel Jan Hus in ga nadaljeval veliki učitelj čiovečanstva Komensky, ki ga svet bolje pozna po imenu Cotnenius. Velika je izkušn]ava, da bi pripovedovali o tem, ksko so se ustvarile te legije — iz početka celo ob nasprotovanju zaveznikov —, da bi poročali o tem, kaj so v vojni storile in dovršile, pred vsem 8-egije v Rusiji, ki so morale po vojni proti sovražnikom voditi novo vojno proti boljševikom, ki i-j se morale v bojih mnogih mesecev prebiti skozi Sibirijo v pohodu, ki kakor pripovedujejo o njem njegovi ude-iežriikl — zveni kot enos iz starih junaških dni. Ali tako poročilo bi težko vzbejr-a:!o nevarnosti, -da se raztegne brezikončno. Zato podaiamo tu le ta-le obris, zato bodi opozorjeno le na to, da začenjajo legije že sedaj ustvarjati legende hvaležnega naroda ter da so se vidno središče javne pozornosti: najbolj pa morda tistih šestJeseitisoč, ki so še v Rusiji in ki sedaj nestrpno pričakujejo povratka v osvobojeno domovino. Hvaležnot je pozdravljala te legiionarje. ko so se vračali domov v prvih tednih In mesecih mlade republike. Toplo jih je sprejemalo zaupanje: vedeli smo, da bc_;o v varstvo in zaščito, ako bi se pri nas sejalcem nemira posrečil vsaj poizkus, da bi tudi pri nas posnemali ruski kaos, berolin-ske. sparkakovske običaje. Nu, tekom tega po! leta se je pokazalo, da se zdravi smisel češkega naroda ne da pridobiti za take eksperimente brez-smiselnosti. Ko je v Budimpešti divjal komunizem, ko je Mor.ukovo zapalo v besnilo, je bilo v Pragi in na Češkem vse mirno. Niti mislili niso na to. da bi voćkc'je male četice komunistov odpravili iz javnosti. Moremo torej začeti s tem, da ne smatramo legij le kot nasip proti boljševizmu, kot najzanesljivejše čete ored nevarnostjo nenadnih napadov od zunai. marveč si moremo že sedaj mirno staviti vprašanje, kaj da sicer ie pomenjajo za nas — za nas in deželo? Predočimo si, da v naši, sedaj ze-Jinjeni deželi živi kakiii trinajst milijonov ljudi — da Cehi in Slovak; nis bili nikdar v stiku z morjem, torej ne v neposrednem stiku z daljnjim svetom — da je sk-injlj, ta narod najhuje tiščal dunajski iu budim-pe;t2 iski pritisk, nasilno gospodstvo Nemcev in M.idžarov. Madžari pravijo v nekem reku: rSlo-vak ni človek' in Nemci tudi niso postopali veliko drugače: ta dva ^naroda gospodov« sta se zdru-y:!a v tihem dogovoru v tem. da bi Cehe in Slovake — kolikor le gre — izključila od svetovne naobrazbe, od tistega svobodnega in svežega diha tam zunaj, od — svobode. Pod takim pritiskom je bilo izs.ljcvanje neznansko veliko: v Ameriki, v Kanavi ž v štotisoči Cehov in Slovakov, in ti izseljenci sU>; cesto na povsem drugačni stopnji kulrt:re. nego oni, ki so ostali doma, ki so se moral: v domači tesnobi omejevati, k: so morali v boju za samoobsebi razumljive stvari in najskrom-neje s\oboščinc trositi svoje najlepše iu najboljše Ti Cel i in Slo\aki v novini svetu pa niso v svoji svobodi pozabljali becc domovine; in že začetkom vojne, ko je bila Amerika še nevtra-lna, so se tisoč: mladih Cehov, od katerih mnogi ne poznajo niti besede češkega jezfka — Cehi, roieni v Ameriki, ki niso nikdar videli Ce trud gdč. Čargc n g. Rodeta, ki sta poskrbela za igro in petje. 2e večkrat so nam sveto! v anske učne moči pokaAurora* in kako so nato vidtli v skladišče. On je vodil, ker je stanova! v isti hiši, kjer se nahaja skladišče. Zucca je razbil vrata, a Mevlja je naredil luknjo v skladišče. Plen so odnesli v gostilno k »Aurori«. Nekaj so pojedli, nekaj porazdelili, a nekaj prodali. V nedeljo so se ipa zopet povrnili v skladišče, da vzamejo, kar j£ še ostalo. Obtoženec se kesa; kradel je, ker je bfl na to prisiljen: za svoje delo je dobival samo 10 kron na teden, a moral je vzdrževati celo družino. Obtoženec Zucca izjavlja, ?ovi bližini granata, in od tedaj ni več »čist«. Bil je tudi v norišnici. Govori o svoji mladosti. Dokončal je štiri razrede gimnazije. Nafo je zapustil šolo, ker mu ni šlo več. Zaljubil se je nato v neko Amerikanko, ki pravzaprav ili bila Amerikanka, temveč je znala plesati, kakor plešejo v Ameriki. Tatvine na Trsteniku ne prizna, pač pa tatvino v skladišču. Se! je v zapor v mlico Coroneo. Tam so ga izvolil! ea ravnatelja. Bil je tam Gino Pečenko, bogat mož, poln zlata. Tudi krevljasti Hartmann, revež, je bil tam. Dala sta mu 2500 kron, da bi iu rešiL Pečenko je sedaj revež, pa mu zato povrne denar---- Antoniia Schabl zahteva odškodnino. Angela Ferhiga, Gabrijela Tonrinc in Viktorija Krizman trdijo, da so ga prej videle z usodepobio palico, a potem ne več Rodoii Perko, bivši policijski stražnik, pove, kako je aretiral Mievljo v ulici Tarrente. Obtoženec je nosil kozo na hrbtu. Katarina Vida pripoveduje, kako JI je bila kcea ukradena in kako jo Je zopet dobila. Popoldanska razprava. Ob 17 se razprava nadaljuje. Ivan Moderc pripoveduje, kako je prišel Mevlja k njemu. Prisega, da je pa4ica. ki jo >e našel v hlevu, ista palica, ki jo je knei obtoženec. Lucija in Marija Moderc trdite isto, kar Ivan Ivan Modrec. NaznanHi ste tatvino karabinjer jem, toda prišli ste prepozno. Rešili ste samo meso in koži. Zahtevate odškodnino. Ivan SpadigHari. nadzornik v klavnici, javlja, da so uslužbenci proti njegovomu ukazu zaklali kravo In tele. Gino Pečenko repove, da ie spoznal Mevljo v zaporu v ulici Coroneo. Smatral ga je za kakšno veliko osebo. Pozneje je Mevlje prišel k njemu v celico M mu oblinbrl, da ga osvobodi iz zapora, če mu da 3000 kron. Dal mu je samo 2500 kron. Toda Mevlje ni držal besede, ki on je izgubil denar. Preds.: Zakaj je Mevlje rabil denar? Ptiča: Rekel Je, idta bo s tem denarjem podkupit sodnike. Pečenko zahteva denar nazaj. ASbreht Mustacchi, trgovec, ki je «1 v celici s Mevljo, potrdi Pečenkovo izpoved. Razprava se nadaljuje danes ob 9. — Ob obletnici smrti svoje nepozabne matere daruje Fran Bandel ea žensko podružnico CM 10 lir. — Denar hran! uredništvo. Borzna poroiila. Trst, dne 8. julija 1919. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) 645— 655 GeroHmich 1625— 1700 Lloyd 1000— 1050 Lussino 1650— 1700 Martinolich 500^- 505 Navigazione Libera Triestina 1825— 1875 Premuda 670— 700 Tripcovich 615— 635 Assicurazioni Generali 16500—16650 Riti n ione Adriatica 3000— 3100 Ampelea 450— 4S0 Cement Spalato 355— 365 Čistilnica petroleja (Raff. Olii Min.) 1900— 2000 Čistilnica riža (Pilatura riso) 3S0— 400 Krka 370— 385 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) 330— 340 Tržaški Traimway 220— 230 Tržaška tvornica olja (Oleifici Triest.) 850— 900 Jadranska banka 250— 255 MALI OŠLASI se računajo po 19 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L NA DVORIŠČU ge. Draščkove na Opčinah se je izgubila denarnica z obilno svoto. Pošteni najditelj je naprošen vrniti proti dobri nagradi. — Naslov je v denarnici. 3863 PRODAM voz s štirimi kolesi iza osla. Ulica Car-ducci 41. 3864 PRODAM novo moderno zakonsko sobo. Ul. Isti-tuto 25 III., vrata 9. 3865 PRODAM dolge mize, izložbena okna in police. Ul. Coroneo 37, Kotoal. 3866 TESARJI se sprejmejo. U4. Sette Fontane-Rocol, bivša tvornica Margarine Kunstel. 3862 ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove iiiseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121. (B 121) SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. uadstr., vrata 19. FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št 36 na dvorišču. P 1233 GtoMni atelje Dupgfre Trst, Corso štev. 39. Razglednice v platim. Specijaliteta: slike v barvah, fotesehizzi. Oabinet, viiit, povečanja, reprodukcije vsakevrste. Elektr. razsvetljava. Kovaška delavnica Andrej PuriMtat, ul. Min S Prevzema vsako de1 o kovaške stroke. Ima na proda) več Štedilnikov. Prevzema naročbe po meri. — Pripor, ča se slav. občinstvu. Pozor S Dcbroznana zaloga vina, likerjev in kisa. Istrsko belo in črno. Italijansko belo In črno. Dalmatinski cp3io. Maršala, ueriroutu, trcpfrore; brinievec, slftoee, In razne vrsta likerjev. Maks Gulft — Tu t ulica Sette Foniane štev. 23. ZALOGA DR IN ZLATAKIHE £ na veliko izbero se vdohi pri A. POVH v Trstu TRG GARIBALDI (BARRiERA) 3. Dr. FRANZUTT! I ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachl" Rossini štev. 12, vogal ul deile P>.' Tehniški vodja A. Johnscher, doIc. asistent Dr. J Crmaka. • Izdiranj brez uolečin. Plombiranja. Umetni z e. i&k.. I IZREDNA PRILIKA! Vino „Chianti"* po L 4 2Iltrslca steklenica Werraouth in maršala po . L 4.40 liter Žganja po......L 6.40 „ Rum po.......L 6.40 * Konjak po......L 9.60 „ Malinovec po.....L 8.— „ Pcmarančevec po ... L 8.— „ KrižmančIC. Int. ol. lalM 34. nI 30 ottobre l Učenko nad 14 let staro, poštenih sta-rišev, s primerno naobrazbo, sprejme takoj v manifakturno trgovino JAKOB FflJDIGA — Uipm Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino MANUFAKTURNEGA BLM tvrdke O. N. Ravallco v Trsta, ul. Vincenzo BeMIni 13 (palpj s*. ft*t)33 mm = Vsak dan novi prihodi. —-- Klseva kiselina fn^laik^ soda bii:arbonat Siear.nske svate Riznaii škrobni klel Lim Arabski gu^i „Kordofan" Pristno svinčeno rdečilo naftaSin. luiklnast Pristno kuhana lanen a ol e VoMščo za levijo v Seisaih ikatljic^h Kristalna ssda Modra ta Isa Zelena galica Žveplo dvakrat šiščeno v veliki množini pri HOLLODiA tOLONIAL drultl z o m. J. v Tr.* tu V. Pier luigi da Palestrina 2 (vogal ul. Soronea) Te © int« 24-03. lit vosonov vin pristnega italijanskega, črnega. Val Policella, 14% je na prodaj po konkurenčnih cenah na debelo In na drobno v dobro znan! trgovini Moli Perlia m, Trsi ulica d2 Is Acm 6. — Telžfon 2-88 Velika zaloga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, slivovke, špinta 96'/,, vinskega kisa, maršale in vermuta različnih \rst. iCKrtVES v k . Deln. glav. K 30,000.090, Rcserve K 2*,50M)0 > Centrali: TiJJf Via rn đi Risparjfo 5 - Ba M 1 Podružnice: Dubrovnik, Ounaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija. Spiit. SlbeniK. ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčno strogo sp.idijeie pasle Sprejema vlo^o na hranilne knjižice proti 3iA®o letni ni obre" »tim v bancogiro-prometu proti 3