St. 441.
V Ljubljani, nedelja dne 21. maja 1911.
Leto II
Itesamezna štev. v fcjnhljaui m Trsta 4 via.
„JUTRO* uhaja vsak dan — tudi o?) aedeijah in ■jBaznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ajviavništvu Mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4*8), Mesc&io K 1”60. Za inozemstva celoletne K 2&'—. t	Tek-foa itovRka 303.	:
mbihm»«ubb»
iaafaaBBMiiMiiiiMiMMMBniiMMf, iiiiiiiiutJUMij——aagaga
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in apravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo i«edti;iivu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se *se sprejemajo, rokopisi se ne vrač3io. Za oglase sc p4ača: petit vrsts 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko, :	T#fefc-n	Številka	303.	:
d&cnBmi
Posamezne številke „ Jutra" se prodajajo začenši z jutršnjim dnevom povsod samo po 6 vinarjev.
v
Plccoio“ in socialisti.
Trst, dne 19. maja.
—r. Današnji, petkov, „Piccolo“ se je zopet enkrat spravil na socialne demokrate, tržaške, da jim očita njihovo — slavofilstvo. Vse drugo mu je postranska stvar, in menda se mu tudi ves socialni demokratizem ne zdi prav nič nevaren za tržaško čifutsko liberalno italijansko kamoro, le ako bi ta socialni demokratizem ne bil toliko nespameten, da se ne bi morda vsake kvatre enkrat pokazal vsaj kolikor-toliko — internacionalnega.
»Piccolo" očita socialnim demokratom. da je bila vsa njihova državnozborska politika nacionalna, temveč »odločno, trdovratno, odkrito — slovanska", in to le za to, da si socialna demokracija, hoteč le navideznih in neposrednih uspehov, zagotovi svoje separatistične češke sodruge, ki bi pa bili itak takoj zapustili „baracca e burattini" („barako in marijonete“, fraza, povzeta od marijo-netskega gledališča) oficialnih socialistov, kakor hitro bi ti hoteli delati proti njihovim nacionalnim težnjam. Torej strankarski egoizem na eni strani, kateremu pa se priklaplja na drugi strani še iskrena želja, da si pridobe in ohranijo naklonjenost 1 o k a 1 n e vlade, ki je obratno hvaležna socialnim demokratom, ker more z njihovo pomočjo nepričakovano uspešno voditi svojo politiko »ojačevanja slovanskih pozicij in oslab ljenja italijanskih-. Od leta 1902. naprej socialni demokrati le izjemoma, da izbrišejo od časa do časa oči svojim pristašem, stopijo iz tega tira vladne in slovanske politike. Najhujši njihovi grehi pa so bili sledeči: Leta 1902, ko je mesto (Trst) slavilo »Lego nazionale", so uprizorili na Glavnem trgu „una cagnara" (dobesedno: »pasja nesramnost") proti temu mestu. Leta 1906 so se socialisti veselili ponižanja tržaške mestne občine, ker ji je vlada odvzela posle prenesenega delokroga in mesec pozneje je »Edinost" odo bravala neki socialnodernokratični volilni oklic, ki je govoril o narodnostnem vprašanju! Leta 1907 so pa socialisti in Slovenci praznovali izid volitev z uličnimi obhodi po Trstu, prvi z rdečo, drugi z belomodrordečo zastavo. Pozneje so socialisti odobravali premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico in posl. Pittoni se je baje celo izrazil, da je Gorica dvojezična. Skušali so baje tudi uvesti slovanske občinske svetovalce za mestne okraje. Ko so si Slovenci in Hrvatje izbrali Trst za cilj svojih demonstrativnih izletov, socialisti niso kazali svoje jeze napram Slovanom, temveč proti Italijanom, ki so reagirali na dogodke v frstu. Končno pa so socialisti baje skušali v italijanskem časopisju s pretiranimi in pristranskimi statistikami diskreditirati tržaško in primorsko Ita-
lijanstvo v njegovem boju proti Slovanom.
Kdor le količkaj pozna politične razmere v Trstu, se mora ob taki pisariji lista, v katerega odlaga svoje duševne proizvode cvet tržaške italijanske inteligence, prijeti za glavo in vzklikniti: Ali je to višekne-sramnosti, ali pa najvišja potenca zabitosti!
Socialna demokracija v Trstu je italij enska, tako italijanskonarodna, vzgaja svoje pristaše v takem italijansko-narodnem duhu, da se ne sramujejo niti svojih lastnih sodrugov, rojenih Slovencev, psovati s psovko „š č a v i“; misliti je potem pač lahko, s kakimi ljubeznivostmi potem obkladajo socialisti one Slovence, ki se drznejo pokazati se slovanske narodnjake in ne trobijo v njihov rog. Ako ne sledi n. pr. vodja dr. Puecher v tem oziru svojim manj izobraženim sodrugom ter ne zmerja tega ali onega svojega slovenskega tovariša v občinskem svetu s „porco di s’ciavo“, še s tem ni rečeno, da je politika tržaških socialnih demokratov — slovanska, slovenska.
„Picco!o“ le prerad pozablja, da je imela dosedaj italijanska kamora vzlic temu, da šteje socialna demokracija v Trstu med svojimi pristaši skoraj polovico takih, ki so rojeni Slovenci, socialno demokracijo v ogromni večini vseh italijanskonacijo-nalnih vprašanj na svoji strani in da je pri tern »internacionalna" socialna demokracija popolnoma prezirala nujne potrebe svojih lastnih pristašev, rojenih Slovencev, ki imajo n. pr. ravno-tako pravice do izobrazbe v svojem jeziku, kakor njihovi sodrugi italijanske narodnosti v svojem, dočim pa so n. pr. socialni demokrati zastavili vso svojo moč za — italijansko univerzo v Trstu. Ako so bili socialisti za premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, so bili pač za to, ker so vedeli, da Gorica s tem pač nič ne izgubi na svojem „italijanstvu“, Koper pa v tem pogledu le »pridobi", ako izgubi slovensko šolo.
Naravnost otročje je govoriti o kakem skupnem slovenskem in sociai-nodemokratičnem slavlju zmage	pri
volitvah leta 1907. Tržaški Slovenci so prav ob priliki teh volitev poskusili vnovič in zopet, da ima »internaciona-lizem" tržaških socialnih demokratov pod rdečo prevlako prav trdno rdeče-belo-zeleno temeljno barvo. Naj »Pic-colo" dokaže le en slučaj, da bi bili socialni demokrati ob priliki kakih volitev, tudi le administrativnih, oddali tudi le en glas slovenskim narod njakom! Dosedaj so nacionalni demokrati ob vsaki taki odločujoči priiiki reševali — italijansko kamoro!	—
Ono „cagnaro" proti »Legi" iz 1902 pa so socialisti že stokrat pravili zvesto glasujoč za razne spevke »Legi“ v vseh zastopih,
leta
po-
pri-
kjer
so zastopani in kjer so bili predlagani
taki prispevki, dočim je splošno znano, da ni še niti en socialni demokrat niti skrivaj daroval vinarja za Družbo sv. Cirila in Metoda, pod ono tako lepo izmišljeno pretvezo, češ da je naša šolska družba — klerikalna.
Eno pa je resnično: »la politicca dei socialisti ci diede il perfetto esem-plo di un’ arione armonica con quellu del Governo" — politika socialistov nam je dala popolen zgled soglasnega delovanja z delovanjem vlade! Socialisti sploh, zlasti pa tržaški nam niso dali nikdar prilike, da bi tudi le mogel podvomiti kdo o popolni upravičenosti njihovega lepega in dobrega priimka — c. kr. socialistov! »II Piccolo", ki na drugi strani prav tako resno zasluži priimek »c. kr. Irreden-tista", bi pač storil mnogo bolje in prijateljsko podal roko svojemu bratcu »Lavoratoru" k skupnemu delu proti »slovanskim vdiralcem", seveda »mit dem Dritten — rdečini princem Hohenlohejem — im Bunde", namesto da piše take očividne neumnosti in laži, ki so itak tudi le »per gettar polvere negli occhi", ali kakor je rekel svojčas stari Starčevič: za obsjeniti prostotu 1"
Slovencem »Piccolo" ne bo izbrisal oči!
Iz
ih krajev.
Kopališče Toplice na Dolenjskem. Krasen nedeljski popoldan je vabil 14. t. m. prebivalce krške doline v prijazno kopališko dvorano na koncert Bralnega in pevskega društva »Toplice". Nekako nezaupljivo smo gledali, ko je točno ob 5. uri nastopil maloštevilen mešan pevski zbor, a presenečenje je bilo tem večje, ko so zadoneli mogočni akordi Vilharjeve »Domovine". Pri vsaki sledeči točki se je stopnjevalo odobravanje kopaliških gostov in izletnikov, a višek svoje zmožnosti je pokazal pevski zbor v »Kitici slovenskih narodnih pesmi", ki se je morala dvakrat ponoviti. Med posameznimi povskimi točkami se je odlikoval g. kapelnik HOfner iz Novega mesta kot solist na violini in čelu ter dosegel zlasti v tretjem nastopu s Svatbeno koračnico iz »Sen poletne noči" burno pohvalo. Častitamo Topličanom na vrlem napredku njihovega društva ter želimo, da bi to spoznali tudi oni domači gostje, ki so se zadnjič odlikovali s svojo odsotnostjo. Pevsko društvo pa prosimo, naj nas tekom kopališke sezone še večkrat razveseli s svojim lepim petjem in prijetno zabavo, ki je vladala po koncertu v zadovoljnost vseh, upamo da tudi v zadovoljnost prijaznega oskrbnika in hotelirja g. Jančarja, ki se požrtvovalno in nepristransko trudi za povzdigo našega dolenjskega kopališča.
Posetnik.
Iz Šmihela. Cerkvena tlaka v Šmihelu. V »Slovencu" z dne 17. t. m. se je oglasil junak Ivan Gros sedaj še posestnik v Žužemberku (dolgo itak ne bode več) in hotel naš članek o »Šmihelcih", popolnoma pobiti. Se enkrat povemo, da kar smo pisali, se
je resnično zgodilo in če g. Gros stokrat trdi da ne. Ljudstvo v Šmihelu je čitalo naš članek in se izrazilo, da je vse resnično poročano. Izgovarja se, da je storil dobro delo s tem, da se je udeležil dražbe in kupil kravico uboge ženice za 92 K, ker bi se sicer prodala 15. maja v Žuženberku le za kakih 45 K Slab izgovor Je to, bolje bi bilo, da bi molčali. Če ste tako dobro delo storili, zakaj pa niste dali ženici krave nazaj, ko Vam je ponujala gotovo svoto denarja? Ta človek si upa celo pisati, (spisal itak ni sam, pač pa en »gospod") da so krivi liberalci, da je prišlo do upora v Šmihelu; mogoče bodo tudi liberalci krivi, da se je cerkev zidala? Verjamemo, da bi radi zvrnili klerikalci na nas, ker jim bode to precej škodilo — že pri volitvah bodo čutili. Zato je »Slovenec" tako dolgo molčal! G. Gros se je hotel z notico v »Slovencu" oprati; da pa ne bode mislil, da je tako usmiljenega srca, tako čist in nedolžen, ga za danes vprašamo samo nekoliko. G. Gros ali se veste še kaj spomnjati, ko ste sedeli pet ali sedem dni v Višnjegorskih zaporih, ker ste se kot »oberčuk" pretepali? Kaj pa Vaše »idealno" zakonsko življenje? Komaj pred letom dni ste se priženili v Žužemberk in ker ste slabo gospodarili (osobito z denarjem) je Vas kmalu žena odslovila. Ali ni res, da živita vsak zase in vlagate dan za dnevom tožbe proti svoji ženi po dr. Peganu (to je tisti, ki je vedno proti ločenju zakona)? Ali niste mogoče pozabili preklicati resnico, da tičite v samih rubežnih, kakor smo Vam zad njič povedali? Za danes adijo gospod visoki jahač zarubljenega kljuseta, neusmiljeni tiran svoje uboge žene, nesreča cele družine in sramota celega kraja. Ali bodete sedaj tudi odgovorili? Bolje bi bilo, da se držite pregovora »Kdor ima maslo na glavi (in še v taki obilici kakor Vi), naj ne hodi preveč na solnce." Capisco?
Iz Šmihela pri Žužemberku. Prodaja zarubljenih predmetov, ki se je imela vršiti dne 15. t. m. je bila ustavljena, ker so vsi dolžniki plačali. Cel teden skoraj se že vrše zaslišanja 40 obdolžencev pri sodniji v Žužemberku.
Iz Trsta. S kandidaturami smo v Trstu kaj počasni. Kakor znano je dosedaj proglasila edino le še slovenska narodna stranka, oziroma politično društvo »Edinost" svoje kandidate za državnozborske volitve, dočim pa z italijansko narodno-liberalne in socialno-demokratične strani še ni nič čuti o oficielni proglasitvi kandidature. Slovenski kandidati so imenovani dosedaj: za I. okraj (Št. Jakob-Staro mesto) prof. Matko Mandič (kandidira tudi v dveh agrarnih istrskih volilnih okrajih); za II. okraj (Novo mesto, Nova mitnica, Greta in Škorklja) dr. Otokar Rybar (tudi v okolic); za III. okraj (Stara mitnica, Kjadin) je
bil sicer predlagan in imenovan predsednik političnega društva dr. Josip Wilfan, ki pa vsaj oficielno še ni izjavil, ali sprejme kandidaturo, ali ne; za IV. okraj (Št. Vid, Čarbola) prožni mojster juž. žel. Ivan Škerjanc (narodni socialist, ki pa je glasom nekega poročila v »Edinosti" izjavil, da kandidira na programu pol. društva »Edinosti"); V. okraj (predmestje in okolica) dr. Otokar R y b a r. Kot samostojen italijanski kandidat se je dosedaj dal nabiti na zid neki Štolfa za I. okraj. Kamora proglasi svoje kandidate v nedeljo, dne 21. t. m. opoldne na shodu v gledališču Politem Ros-setti. Za določitev teh kandidatur so imeli poseben ožji odbor. Ta in pa centralni odbor sta, kakor pravi »Piccolo" izbrala cvet, ki bo vročil v nedeljo, »con la piu serupolosa cura". Skoraj gotovo so vsi ožji in širši odborniki osiveli same te velikanske skrbnosti. Čudno je le, da si ta gospoda ne upa javno na dan s svojimi »najvrednejšimi", kajti shod se bo vršil ob zaprtih vratih in dostop je mogoč le z vstopnico. Radovedni smo, kaj bo neki s krščanskimi social c i italijanskimi, ki si že celo leto sem na stroške c. kr. vlade in Pejevega društva s svojim »Corriere Adriatico" love cipce za bodoče volitve, pa so menda še vse limanice prazne. Vsekako pričakujemo kandidatur, seveda — »števnih". Nič bi ne bilo čudnega, ako se s svojimi kandidaturami oglase tudi — Nem-c i! Seveda ne v vseh okrajih ! V II. okraju, kjer biva poleg ostalega nemštva tudi večina vedno bolj na debelo importiranega nemškega uradništva, bi najbrž dosegli število glasov, ki bi morda vendar odprlo oči—Italijanom. In končno socialni demokrati, ki tudi še niso oficielno proglasili kandidatur, a ni pričakovati mnogo izpremembe. Vsekako bo kandidiral v okolici v Rybarevem volilnem okraju, Etbin Kristan in socialni demokrati baje pričakujejo letos v okolici celo uspeha ožje volitve, zanašajoč se na svojo strokovno organizacijo, zlasti organizacijo zidarjev, o katerih pravijo, da jih imajo organiziranih daleč nad 2000. Vederemo ! Kandidatur torej ne bo manjkalo, samo da bi si le znal izbrati vsak voiilec — pravo, kar res ni prav lahko včasih, ko ga marsikje veže le ona sicer toliko potrebna pa zato tudi tako zelo rabljena »disciplina", da ne voli — boljšega za slabšega po lastni volji!
DNEVNE VESTI.
Kandldatje narodno - napredne stranke za državni zbor na deželi.
Nar.-napr. stranka je postavila naslednje kandidate za državnozborske volitve: V sodnem okraju ljubljanska
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565 5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4 V*0/©. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
ttlCHKL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctck.
Tako se je zaglobljala v zmedene in mračne misli.
Okrog pete ure zjutraj sc je Sandrigo nenadoma prebudil.
— Zdi se mi, da sem spai, jc dejal. Tako truden sem bil! Spal sem dobro uro, kaj ne da ?
— Dan bo kmaln, je rekla Juana.
Skalabrino se je zdrznil.
— Pustila me je spati, jc dejal sam pri sebi, da bi Sandrigo
naprej
Morda je imel prav.
V	vsej naglici sc je pokrepčal	s	površnim zajutrekom,	ki
ga je pripravila mlada	ženska.	Nato jo je	nežno poljubil	in
Sc poslovil od nje, rekoč:
— V vsej tej nesreči,	Juana,	si	ti	morda	najhuje prizadeta.
Naj se zgodi karkoli, spominjaj se, da sem tvoj brat in pripravljen storiti za te vse na svetu. Skušal bom najti Bianko. Ona je moje življenje. Toda poslušaj . . . dobro me poslušaj, sestrica: ta človek, ta podla duša, ki ti je ukradel srce, katerega ni vreden ... z eno besedo: ako mi pride nasproti, ti prisegam, da °e udarim prvi!
Juana je vzdrhtela od iskrene radosti,
— Ah, brat! je zajecljala. Ti si v resnici moj dobri brat.
Toda on jc že odhajal z naglimi koraki.
Ti dve plemeniti srci sta vršili svojo usodo z vzvišeno preprostostjo, V spopadu njenih usod, združenih in nasprotnih obenem, je bilo nekaj, kar je spominjalo na veličino neizprosne usode, v katero je verovalu davnina.
Skalabrino se je vrnil v krčmo, kjer jc bil pustil svojega konja.
Bil jc ves iz sebe. Nasprotna, toda enako močna čuvstva so ga obračala sem ter tja.
— Ah, jr mrmral, rnk^j 11»	tu! Z*»k*»j moram čakati
na njegovo vrnitev šest dolgih dni? On bi gotovo našel zame tolažilno besedo resnice. Zdaj, ko ine usoda postavlja med mojo hčer, ki sem jo jedva poznal, a jo vendar ljubim z vsemi strunami	svoje duše, in med Juano, to oboževanja vredno	srce, Juano,
ki je	moja sestra	že toliko let, bi mi	on povedal, na	katero stran
naj se obrnem!
Obenem pa se mu je neprestano vračala misel, da mora najpoprej poiskati Sandriga.
Sedel je za mizo ter ukazal, naj mu prineso piti.
S komolci na mizi in z glavo uprto v dlani, je ugibal, baveč sc s svojimi mislimi. Oči so mu blodile po malem dvorišču, ki ga je	videl skozi	napol odprto okno,	poleg katerega	je sedel.
Naenkrat pa	je zagledal na tem	dvorišču znan	obraz. Po-
gled nanj ga je stresel iz njegovih težkih sanj.
— Kaj dela Žaneto tukaj ?
Ta Žaneto ni bil nihče drugi, kakor mornar z barke, ki je pripeljala Sandriga, tisti, ki mu je stari mornar naročil, da naj pelje voz in mulo v Mestre.
Mornar se je razgovarjal z lastnikom krčme.
— Dobro, je pravkar rekel ta. Zdaj si se odpočil |in okrepčal.
— Tako pokrepčan še nisem bil nikoli.	Dva srečna dneva
sta bila to.^Povedal bom tam doli, kako	lepo ste ravnali z
menoj.
— Tega se nadejam. In povedal boš tudi, da sem ti dal tolar za na pot v Benetke. Tu ga imaš.
— Hvala vam mojster. In kar se tiče mule in koleslja, boste pričali, da sem jih vam izročil.
— Ne skrbite za to. Srečno pot!
Mladi mornar jc pozdravil krčmarja s prožnostjo, ki je Benečanom prirojena, ter odšel, polglasno požvižgajo neko bar-karolo.
Skalabrino je plačal svoj račun, zajahal konja in žvižgal po cesti, ki jo jc bil ubral Žaneto.
Kmalu ga jc zapazil kakih sto korakov	pred seboj in odslej
jc umeril korak svolega konja tako, da je	obdržal razdaljo, ki
ga je ločila od mladega mornarja.
Ta je vrlo korakal v smeri lagun.
Bil je mlad mož svojih dvaindvajsetih let.
Skalabrino ga je poznal v prejšnjih časih, takrat ko je Žaneto kot mornarski vajenec že služil tajnostni zvezi, ki se je bila sklenila med razbojniki gorovja in med mornarji beneškega pristanišča.
Slučajno ga je bil srečal tudi že enkrat po svojem begu iz ječe.
Ko sta bila sredi polja in že daleč od Mestre, je Skalabrino dohitel mornarja.
— No, Žaneto, kaj hudiča	pa	počenjaš tod?
— Skalabrino! je vzkliknil	mornar.	Bogme,	nisem	te	spo-
znal'v tvoji kavalirski obleki. Opravil sem v Mestre neko naročilo, in zdaj se vračam v Benetke.
— Jaz tudi.
— Torej imava skupno pot! je dejal Žaneto veselo.
— Pa naj bo! je rekel Skalabrino, Hodila bova skupaj in se razgovarjala.
In orjak je skočil s konja	ter	jel	korakati	poleg	Žaneta,
držeč svojega konja za uzdo.
XXXVI.
Pri »Zlatem Sidru."
Ko se je Skalabrino spustil za mornarjem, še ni imel niti gotove tiade, niti določenega načrta, Vedel je samo, da jc Žaneto bolj ali manj član tiste obširne mafije, ki je obsegala ne samo oborožene čete, zavzemajoče okrog Benetk, nego tudi veliko število mornarjev v beneškem pristanišču.
Mislil si jc, da je moral Sandrigo, zapuščen od svoje čete in preganjan iz gorovja, iskati zavetišča v Benetkak; v tem slučaju pa ni bilo izključeno, da ga je Zaneto kje videl.
Sicer pa jc Žaneto sam dal povod za ta vprašanja.
— Kako je to, je vprašal mladi mornar, da te ni več videti med nami in da te najdem na Treviški cesti s tako lepim konjem?
— In ti Žaneto, kaj počenjaš tukaj? je odgovoril Skalabrino.
— Z mano je pa druga reč. Imel sem za nekega krčmarja naročilo ... od nekega našega prijatelja . . .
— Z mano pa, jc povzel Skalabrino, je še bolj enostavuo.
Izprehajam se. to je vse.	,	(Dait<*.)
okolica: Jožefa Tribuča, posestnika na Viču, v sodnem okraju R a -dovljica, Kranjska gora in Tržič deželnega poslanca gospoda dr. Karla Trillerja, v sodnem okraju Kamnik, Brdo deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja, v sodnem okraju Vrhnika, Logatec, Idrija inCerknica posestnika Ivana Sicherla v Dol. Logatcu, v sodnem okraju Litija, Višnja gora in Radeče deželnega poslanca Jožefa Rels-nerja, v sodnem okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje gosp. Adolfa Ribnikarja, živinozdravnica v Ljubljani, v sodnem okraju Velike Lašče, (Ribnica, Žužemberk deželnega poslanca Frana Višnikarja, za sodni okraj Postojna dr. Frana Novaka, dež. poslanca v Ljubljani. Za Belo Krajino kandidat ni imenovan. Stranka bo podpirala samostojnega kandidata. Kandidat za Ljubljano se razglasi v teh dneh.
Janko Nep. JegHč hoče slepiti javnost! »Slovenec* je celo tako ku-lanten, da se je postavil braniti tudi najnizkotnejša dejanja. Toda tako poceni ne pojde, ker četudi »Slovenec* trdi, da je gosp Jeglič sam zahteval preiskavo, ni še s tem rečeno, da ni surovo postopal v znani aferi. Kolikor smo mi zasledovali g. Jegličeve afere v »Učiteljskem Tovarišu”, nam še ni znano, da bi on popravil očitanje, da je denunciral umrlega kolego Slavka Cepudra na ljubljanskem magistratu, istotako ni še popravil očitanja, da je denunciral svoje kolege vpričo c. kr. šolskega nadzornika z »anarhisti”, istotako še ni popravil očitanja, da imajo »Slomškarji* v vodstveni pisarni sestanke, kjer sklepajo o stan. politi-ških manevrih, istotako še ni popravil očitanja, da je pri volitvi v c. kr. mestni šolski svet zlorabil nadzornikovo uradno osebo v agitačne namene. Zakaj tega ni storil, to si lahko vsakdo predstavlja. Uredništvo »Učiteljskega Tovariša* mu je ob vsaki priliki bilo tudi z dokazi na razpolago in ti niso dišali g. Jegliču, da je posegel sedaj po »Slovenčevih' predalih
—	v drugem tonu. — Par slomškar-skih izdajic je krivo vse persekucije nad napredinm učiteljstvom, zato smo mi dolžni napredni javnosti, da jih razkrinkamo. Tako bomo mi odgovarjali na korupcijo klerikalne stranke nad našim učiteljstvom!
Nadučitelj tovariš Janko Žirovnik je bil pred par leti iz službenih ozirov premeščen iz Št. Vida v Borovnico. Kateri so ti službeni oziri, tega mu c. kr. dež. šol. svet — seveda iz same sramežljivosti! — ni povedal. Tovariš nadučitelj torej še danes uradno ne ve, zakaj je bil remeščen in s tem občutno kaznovan, oper to premeščenje se je pritožil na c. kr. ministrstvo. Ker je to pritožbo zavrnilo, se je pritožil še na c. kr. upravno sodišče. A tudi to je pritožbo zavrnilo z odlokom od 22. marca
1.1., ker je bil premeščen na enako sistemizirano mesto in torej po zakonu ne pridejo v poštev. Tako je govorila najvišja c. kr. instanca in s tem je stvar končana. — Vsi pa vemo, da je bil tovariš Žirovnik premeščen in s tem oškodovan za več nego 500 K na leto, ker ni hotel biti poslušen sluga klerikalnega župana in župnika. Kar 500 K ria leto odjesti sramotno plačanemu učitelju, to je vnebovpijoč greh, ki ga imata na vesti dva presita človeka — šentviški župan Belec in župnik Zabret — in bosta zanj trdi odgovor dajala — ako nas vera prav uči. — Tako plačilo dobi v poštenem delu osiveli učitelj, ako ostane značajen mož! To si moramo učitelji dobro zapomniti in ljudstvo pri vsaki priliki opozarjati, da tisti niso njegovi prijatelji, ki sistematično čez učitelje zabavljajo in jih nizkotno preganjajo, ker s tem
MALI LISTEK,
FRAN ŠTRUKELJ: "
Mednarodna tel. tekma v Turinu.
Telovadne tekme Italijanskih telovadnih društev.
Poleg mednarodne telovadne tekme so se vršile v teh slavnostnih dneh tudi tekme italijanskih telovadnih društev. Za nas Slovence so bile te tekme veliko presenečenje, ko smo opazili veliki kontrast med italijansko vlado, ki podpira in razume ceniti velikanski pomen telovadnih diuštev za razvoj in napredek naroda, ter našo slavno avstrijsko vlado, ki ne razume ali bolje rečeno noče razumeti, kakega pomena je telesna vzgoja naše mladine. — Hudo mi je bilo pri srcu, ko so prikorakale kom pa-nije italijanske armade na telovadišče, da se ud l 1 i jo teh tekem dejansko s člani telovadnih diusuv. Spoznal sem, kako negu/ italijanska vlada telesno vzgojo in pošilja vojaštvo v telovadnice krepit svoje lelo. A kako naša slavna vlada: Prepove-
odganjajo dobre moči iz učiteljskega stanu! (Učit. tovariš.)
Pri deželnem odboru je sedaj nastavljen kot uradnik tudi nekdanji magistratni uslužbenec Fortič. Ta že znani srboriti klerikalni agitator je 16. t. m. povodom dopolnilne deželno-zborske volitve v Ljubljani vporabil cel dan v svrho agitacije in ni prišel v urad, dasi ni dobil dovoljenja zato od svojega predstojnika dotičnega oddelka. Deželni glavar pl. Šuklje je baje na deželne uradnike celo izdal neki ukaz, da se nihče ne sme udeležiti agitacije. Ali ta »ukaz“ je imel najbrže samo namen zasačiti pri agitaciji kakega napredno-mislečega uradnika. A Fortiču se sedaj niti las ni skrivil, kaj še, da bi ga djali v disciplinarno preiskavo. Ta dični uradnik sme toraj kar svojevoljno zapustiti urad in dobi najbrže zato še posebno pohvalo. Ali plačujemo morda zato davke in vzdržujemo zato deželne uradnike, da ti agitirajo za klerikalne namene. Ali ni to kršenje in zloraba urada.
Na kak način se zlorablja Cirll-Metodova družba. Pred 14 dnevi je škofjeloški župnik Šinkovec razglasil raz leco, da se bo ves prihodnji teden pobiralo od osebe za družbo sv. Cirila in Metoda letni prispevek po 24 vin. Ker se nam je zdelo čudno, da bi bil župnik Šinkovec član ali pooblaščenec družbe sv. Cirila in Metoda, obrnili smo se na ljubljansko centralo, kjer smo dobili pojasnilo, v da je to čisto navadno lopovstvo. Župnik Šinkovec ni imel nikake pravice pobirati za našo šolsko družbo, ki mu je bila samo za pretvezo in reklamo. Šinkovec je imel popolnoma drug namen. Kakor je morda marsikomu znano, obstoja tudi neko društvo, takozvano »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda", ki ima namen podjarmljati bosenske katoliške Hrvate. Denarja katerega je pobral župnik »za Ciril Metodovo družbo" družba ne bo nikdar videla. Pač pa bo isti romal v Bosno. Lopovstvo župnika Šinkovica je nekaj nezaslišanega in nam jasno dokazuje, na kako umazane načine škofovi podrepniki zlorabljajo našo prekoristno družbo. Naše prijatelje v Škofjiloki pa prosimo, da nam o tej stvari pošljejo še natančna pojasnila.
Katehet dr. Mrhar. Na ljubljanski
II.	državni gimnaziji se dogajajo zelo čedne stvari. Katehet dr. Mrhar misli, da je v resnici neomenjeni gospodar nad svojimi učenci. Toda te dni jo je pošteno skupil. Nekega dijaka, četrtošolca, je obdolžil, da čita »Jutro". Odkritosrčni mladenič mu je priznal in izjavil, da se zato tudi nikogar ne boji. To je gospoda kateheta silno razkačilo in celo ploha psovk se je vlila na ubogega dijaka. Ker se pa ta niti zmenil ni za njegovo psovanje in pridigo, ga je uljudni gospod katehet z rabiatno silo vrgel iz razreda. Obdolžil je nato še mnoge druge istega »zločina*, češ jaz sem dober psiholog. Čuvajte se g. katehet, da Vam mi ne pogledamo enkrat s svojo psihologijo globokeje v dušo.
Duhovniki In ljudstvo. Kako skrbe duhovniki za svoje podložnike, se jasno kaže v Brezovški župniji, kjer pase nedolžna jagnjeta rejeni Hčnigmann, imenovan »Medeni mož“. Kljub temu, da je moralo ljudstvo v zadnjih letih nanesti v njegovo nenasitno bisago cele tisočake za nov altar, za slikanje cerkve, nazadnje pa še mašiti kljune nenasitnih čukov, ki so znašali svoje gnezdo in kričali po fari, da je vsak dal že za to, ker so ga bolela ušesa, niso napravili za farane, ki jih več kakor dve tretjini prihaja uro daleč v cerkev, niti enega stranišča. Gotovo jim je vseeno če smrdi okoli farovža in čukovskega doma — ker so navajeni smradu, ki vlada v njihovih poslopjih. Gospod Httnigmann, raje to poglejte, kakor da zmerjate za vas prepametne Not. Go-
duje vsak vstop vojaštva v sokolske telovadnice. Spomnil sem se tudi n a škandalozni odlok c. kr. kranjskega deželnega šolskega sveta, kateri zabranjuje celo šolski mladini, ki je najbolj potrebna telesne vzgoje, vstop v telovadnice. — Da, hudo mi je bilo pri srcu, ko sem videl ta kontrast med dvema sorodnima državama. A sklenil sen v svojem srcu, da se bom zavzel in propagiral med svojimi brati za veliko akcijo proti temu škandaloznemu odloku c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je sad intrig onega klerikalizma, ki je zadobll ravno pred 40 leti, v državi, ki slavi svoj jubilej /druženja, naj večji udarec — padec Rima. — Kaj mar našemu klerikalizmu telesna krepost naroda; telesna onemoglost in duševna propast! to je ideal klerikalizma. A slavna vlada se ne more in ne sme več dolgo postavljati na tako stališče, ki je gotova propast države same, temveč rnora gledati na to, da se narodi razvijajo in ostanejo krepki. Od naših bodočih dižavnih poslancev pa zahtevamo, da se v družbi z drugimi slovanskimi državnimi poslanci z vso vnemo zavzemajo za odpravo tega odloka, ki je mogoč samo v Avstriji.
ričevce. Res tako »skrbite", da bi Vaše device kaj pregrešnega ne mislile, po tihem pa povedano, ali veste, da se lahko cela vas zgleduje — na kaj, že veste. Sram je nas, Goričevce, da sploh moramo biti pri taki fari. A kje so vendar pristojne oblasti, da ne vidijo tega gorostasnega škandala — tako se boje živinske kuge — glejte da se ne razvije na Brezovici po zaslugi moralnih klerikalcev človeška.
Medeni mož in Not. Goričevci. »Kdor ne voli tako kakor jaz, voli proti meni, toraj protikatoliško, proti veri", ta pretnja je grmela iz Brezovske prižnice že par nedelj. To se je posebno tikalo Not. Goric, ki so pokazale zadnja leta roge in so daleko prepametne, da bi se dale od Brezovčanov in od Vas, Hčnigmann, terorizirati. Dobro vemo, da Vi niste Bog in da klerikalizem ni vera. — V nedeljo 7. t. m. je imel g. Petrič za železniške delavce v Not. Goricah shod. Zato je zvedel tudi Hčnigmann in psoval Gorice kot najboljšo in strankarsko vas. Radi bi videli ja, da bi se vselil med nas prepir, pa smo in bomo edini. Čast pa zavednim možem, ki so ga prisilili, da je isto moral preklicati na istem mestu. Pa Goričevci to ni bil ipreklic, še večja žalitev je bila. Porabil je to, da bi vas napravil, da bi zopet volili staro Žlindro v državni zbor. Vi mu pa pokažite, da tudi njegovo zavijanje ne pomaga nič in da ostanete to kar ste ter volite v državni zbor napredne kandidate. Samo pomislite, koliko zadnjih obljub so izpolnili — nobene. Torej, ne volite tistih, ki se dajo voliti, da rede na vaš račun svoje trebuhe, ne volite jih, tudi če vam obljubi Žlindra stranišče pri farni cerkvi.
Pri nas in drugje. Poročajo nam: Kakor v Ljubljani, tako se nahaja tudi v Škofji Loki uršulinski samostan. V tem samostanu živi neka sestra po imenu Salezija, katere mati je stanovala jedva 15 korakov od samostana. Pretečene dni je stara ženica nenadoma nevarno zbolela. Kakor vsaka mati, tako je tudi ona predno je zatisnila svoje oči, je želela še enkrat videti svojega otroka. A materino srce ni bilo tako srečno, da bi se ji izpolnila zadnja želja. Salezije ni bilo ne k smrtni postelji, ne kropiti in ne k pogrebu. Menda je jokala v samostanu. Kak utis napravi to na človeka, lahko vsakdo sklepa, samo če pomisli, da so ljubljanske nune šle cel četrt ure daleč volit kandidate Stranke Ljudskih Sleparjev, dočim nune ne smejo niti k smrtni postelji svojih staršev. Mogoče bi nam škof Bonaventura lahko pojasnil, če vlada pri nas drug Bog.
Kako pospešujemo tujski promet? V našem uredništvu se je zglasil neki gospod iz Zagreba, ki je prenočeval v nekem hotelu v Kolodvorski ulici. Za sobo z dvema posteljema je plačal 6 K 80 vin., za jed, ki je bila na jedilnem listu označena s ceno 1 K je plačal 1 K 60 vin. Zaradi teh pretiranih cen se je gošpod pritožil na magistratu, pa se mu je baje reklo, da se v tem oziru ne da ničesar storiti. Mi ta slučaj samo konstatiramo in mislimo, da s tem nikakor ne pospešujemo prometa tujcev. Ako pridejo taki slučaji v tuje liste, se bodo tujci izogibali Ljubljane. Po drugih mestih imajo sobe stalne cene, ki so označene na listu v sobi. Tako tujec lahko vidi ceno in si izbere sobo po volji. Tudi pri nas bi bilo to umestno. Z odiranjem pa bomo le škodovali sebi in mestu.
Gostinčarja so našli. Poroča se nam : Gostinčarja, ki je zbežal pred pozivom h kazenski razpravi zaradi žaljenja časti, so našli v hribih med Črnim Vrhom in Ierijo. Gostinčar je ves razbit. Domneva se. da je mož, ki ga ne ščiti več poslaniška imuniteta, v zajčji naršvi bežal in sc skrival pred roko pravice, po noči v hribih zašel in padel. Prvo pomoč je dobil
Razstava.
V nedeljo, ko je odpadel slavnostni sprevod — radi slabega vremena — smo v družbi naših severnih bratov Čehov obiskali razstavo. Veliko pozornost so napravili slovanski Sokoli v njih lepem kroju med obiskovalci razstave. Razstava sama še ni bila popolna, ogledali smo si najpreje japonski paviljon, v katerem vzbujajo veliko pozornost umetniške slike iz rezanja; potem ogrski paviljon, ki sc odlikuje s svojo originalnostjo. V paviljonu mornarice smo občudovali zlasti topove naj večjega kalibra. Razstava italijanskega planinskega društva sc odlikuje po svojih vabljivih kočah. V velikanskem paviljonu industrije smo videli zastopane italijanske, francoske in nemške svetovne firme. Ono-stran reke Piave stoji velikanska francoska palača, ki pa še ni polna razstavnih predmetov. Razstavo smo zapustili s preprrčaujem, da ima italijanski narod veliko kulturno bodočnost.
Povratek.
V pondeljek zjutraj smo z veselim obrazom zapustili Turin saj smo bili v zavesti, da prinašamo zmago v domovino — in se odpeljali proti Mi-
od orožništva, kako pa bo glede druge in nadaljne pomoči se še r.e ve.
Poročil se je včeraj v trnovski cerkvi g. dr. Fr. Goršič, okrajni sodnik v II. Bistrici z gdč. Angelo Zalaznik, iz znane in ugledne narodne rodbine Zalaznikjve. Obilo sreče!
Prvih 200 kron za stavbni sklad ljubljanskega »Sokola" se je nabralo v gostilni narodne in požrtvovalne gdč. Fani Plaperjeve »Pri Lipi" v Zidovski ulici. Naj bi sledilo temu zgledu kmalu dosti posnemalcev in s tem kar najbolje podprlo Sokolstvo v njegovem delovanju za okrepljenje celokupnega Slovenstva.
So že začeli. Pišejo nam iz Sp. Šiške: Naši klerikalci se že pripravljajo na delo za državnozborske volitve. Po dnevi se še ne upajo na dan, da bi jih prezgodaj ne poznali in da bi jim solnce prerano ne stalalo masla na glavi. Zato kot ščurki lezejo le o mraku, le po noči iz svojili brlogov, lazijo po hišah ter ljudi barvajo z vodovodom. Sučejo se najraje le okoli takih hiš, pri katerih so tako ali tako z vodo že preskrbljeni, ter pripovedujejo, da če prevzame občina vodovod, bodo morali vsi Šiškarji plačati drugo »štibro". Ker so Šiškarji že preveč poučeni o tistih mastnih dohodkih, ki jih spravljajo gospodi zadrugarji v svoje žepe, se na ta lim dosedaj še nihče ni vsedel. In upamo, da se tudi ne bo. Ampak zbudili pa so zanimanje v vseh protiklerikalnih vrstah za to volilno borbo in ta zasluga zasluži od vseh strani primerno protiuslugo.
Prva gerentova seja v Sp. Šiški. Poroča se nam: V četrtek zvečer je gerent g. Zajc sklical prvo sejo v Ker-šičevo gostilno. Seja je bila tajna. Kakor so se po tej seji Nemci bahali po Šiški, se je šlo za vodovod, katerega misli vodovodna zadruga s pomočjo deželnega odbora na vsak način še obdržati zase. Pri tej seji je bil tudi bivši župan g. Pogačnik navzoč. Nam se le to čudno zdi, zakaj g. gerent ne skliče javne seje tam, kjer se imajo seje vršiti, namreč v občinskem uradu. Pa ne da bi bilo g. gerenta strah nastopiti s svojimi svetniki javno ter javno povedati, kaj pravzaprav misli ? Ali v občinskem uradu od zadnjega županovanja morda ni še vse pometeno, tla pomita, prah obrisan, vsak akt na svojem mestu, blagajna v redu ? Mi upamo, da je vse v redu, vendar bi se radi o tem tudi prepričali.
Koncert »Mladosti* v Ljubljani.
V	torek pride v Ljubljano 50 hrvatskih akademikov iz Zagreba, vračajočih se iz Prage od 50 letnice »Hlahola*. V Pragi in v Plznu je nastopil pevski in tamburaški klub vseučiliškin občanov »Mladost* iz Zagreba in oba nastopa pomenita triumf za »Mladost*, ki slovi kot najboljše hrvatsko pevsko društvo. Gotovo je še vsem v živem spominu čas, ko nas je »Mladost* leta 1904. obiskala v Ljubljani in ves čisti dobiček takratnega koncerta podarila družbi sv. Cirila in Metoda, katere večkratna ustanovnica je »Mladost*. Od tedaj je »Mladost* priborila nešteto častnih uspehov. Pri kronskih slavnostih v Belgradu n. pr. je njej pripadlo darilo 10.000 dinarov kot zmagovalki v pevski tekmi. Ravno sedaj se zopet vrača »Mladost* iz Prage kot prva izmed hrvatskih pevskih društev, kar ji je doneslo zlat pokal, znak zmage. Koncert, ki ga priredi »Mladost* v torek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma bo tedaj ravno taka znamenitost, kakor bo prijeten ples, ki se po koncertu prične s sodelovanjem Slovenske Filharmonije v veliki dvorani Narodnega doma. Naj torej nikogar ne manjka na tem krasnem večeru.
Zmešalo se je bivšemu oskrbniku zaloge Reininghaus v Sp. Šiški, g. Zinauerju. V noči od četrtka na petek je zmetal vse svoje stvari iz
lanu, kjer smo se za en dan ustavili, da si ogledamo znamenitosti tega slavnega mesta. Milan je veliko moderno mesto, ki hrani v svoji sredi enih največjih gotskih stavb, kjer so kraljevali milanski kardinali za časa največje moči Rima. To znamenito stavbo smo si ogledali najprej. Ko smo stopili pri glavnem vhodu v cerkev smo začudeno obstali v tej poltemi, ki se tu nahaja. Skozi slikana okna pada svetloba na krucifiks, ki visi pod veliko kupolo. Iz cerkve smo se podali po približno 450 stopnicah vrh cerkve in na stolp, tu smo šele videli, kako* mogočna stavba je ta iz samega mramorja sezidan kolos. Ogledali smo si tudi galerijo slik in znamenito sliko .Zadnja večerja*, mojstra Leonarda. — Tekmovalna vrsta je ostala čez noč v Milanu, a jaz sem sc odpeljal v družbi dveh bratov z večernim vlakom proti avstrijski meji.
Čez mejo na Slovenskih tleh.
Ko sem se s svojima tovarišema pripeljal čez mejo mi je utripalo srce od veselja, da sem zopet v domovini in iz bojazni ali bo znal narod ccniti to zmago, ki jo je »Sokolstvo* priborilo slovenskemu narodu na tujih tleh s kulturnim sredstvom — tclo-
sobe, potem pa začel streljati na nekega sostanovalca. Zjutraj se je oblekel v lovsko obleko ter vzel puško, s katero se je pred izvoščki pred »Slonom" igral. Odvedli so ga v bolnico.
Iz Jesenic. Sestanek »Medičevih učencev" se preloži na nedeljo, dne 28. t. m. Vršil se bode v' gostilniški dvorani pri »Mesarju". Na programu je predavanje, fotografiranje in volitev stalnega odbora, ki bo skrbel za nadaljne sestanke. Le-ti se bodo vršili po raznih gostilnah.
Cirkus Schmidt je nudil včeraj novih zanimivosti in zabave. Vsi pro stori so bili do zadnjega polni. Za danes se napoveduje nov^ zanimiv vspored. Predstava je popoldne in zvečer.
»Slovenska filharmonija" koncertira danes od pol 4. do pol 7. popoldne v hotelu Tivoli. Vstop prost.
—	Zvečer od 8. do 12. se vrši velik koncert v restavraciji južnega kolodvora (I. Schrey). Vstopnina 50 v.
Uganka: V čem sta si podobna propali kandidat dr. Gregorič in slon? (Odgovor jutri.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Afera ljubljanskega pastora pred kasacljsklm sodiščem.
Dunaj, 20. maja. Danes se je vršila pred kasacijskim sodiščem prizivna razprava proti ljubljanskemu pastorju dr. Hegemannu. Dr. Hege-mann je bil namreč svoječasno radi nekega govora v Friedlandu pri Rei-čhenbergu obtožen radi motenja vere. Toda prva instanca ga je [oprostila vsake krivde. Radi tega se je državno pravdništvo pritožilo na kasacijsko sodišče, ki je danes prvo razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo.
Predstoječe italijanske vseučiliške demonstracije.
Dunaj, 20. maja. Italijanski vse-učiliščniki so sklenili uprizoriti najostrejšo in najradikalnejšo akcijo za italijansko pravno fakulteto. Prve dni prihodnjega tedna se vrši na Dunaju velik shod, na katerem bodo Italijani energično precizirali svoje stališče, zahteve in taktiko. Z ozirom na velikansko razburjenje med italijanskim dijaštvom se pričakuje, da se bodo že prihodnji teden vršile v Gradcu in na Dunaju velike vseučiliške demonstracije.
Krona Sv. Vaclava.
Praga, 20. maja. Z ozirom na vesti, da je bila v zadnjem času ukradena svetovaclavska krona je izšel komunike, v katerem se povdarja, da je krona še vedno spravljena v cerkvi Sv. Vida, kjer se nahajajo tudi druge češke insignije.
Sežiganje mrličev na Nemškem,
Berlin, 20. maja. V današnji seji državnega zbora je bil sprejet zakon za fakultativno kremacijo. Za predlog so glasovali nacijonalni liberalci, svo-bodomiselci in socijalni demokrati, proti pa nemški centrum, konservativci in Poljaki.
Položaj na Portugalskem.
Lizbona, 20. maja. Republikanska vlada jc aretirala danes več monarhistov, med njimi mnogo oficirjev, ki so bile navdušeni pristaši bivšeg* diktatorja Franka.
Listnica uredništva.
O. F. K. v Trstu. ZviSanje lista n* 6 vin sc prične šele s pondeljkom, dne ‘tt- '• m-
Lastnik in glavni urednik MII**
Odgovorni urednik dr. J»»“ I'mh-
Tisk« ..Učiteljska tiskarna" v Mubljanl.
vadbo, ali pa je že tako zaslepljen od nestrpnega klerikalizma, da n i ni a nič jv eč idealov, nič več narodnega p o n o s a. A kmalu jc izginila ta bojazen iz mojega srca, ko sem zvedel od znancev in prijateljev, ja narod slovenski nestrpno pričakuje po* vratka tekmovalne vrste, naših bo-riteljev zmagovalcev, In jim če-stlta k njihovemu uspehu na mednarodni telovadni tekmi v Turinu. Razočaral me je pa ta veličasten sprejem tekmovalne vrste, naše .Bele Ljubljane*, ki jc dokazala, da ve ceniti pomen zmage, ki jo je priborilo slovensko Sokolstvo svojemu narodu. Ljubljana je pokazala, da sc zaveda, da je slovensko S o k o I s v o edini rešitelj narodnega pogina in jarma rimskega klerikalizma. Zatorej organiziraj se cel slovenski narod v sokolskih društvih In se okrepuj v telo vadnicah duševno In telesno, ter se pripravi za nove boje, nove zmage.
če telo in duli jc krepak ni treba se bati pogbia, brez boja in voli« 1,1 to bodi ge*lo JunaSkega čina!