Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 13.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par,
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Problem od Prekmurja.
Naše stališče či duže, bole je žalostno.
I neobečáva se vüpanje, ka bi se to kmali pobogšalo. Ka bode ešče z toga, či de to tak Šlo naprej, nevejmo. Z prostimi očmi v bodočnost viditi nemremo. Nam bi trbelo na čeli tákše osebe, tákše aitruistne voditele, šteri bi se kaj brigali na tom, ka se naj lüdstvi pomága, gde je na to trnok potrebno i bi se lejko pomoglo; šteri ne bi glédali samo za svoje intereše, za svoje žepe I parvenijo. Liki tákši lüdi jáke nimamo v Prekmurji, pri nas mesto da bi iskali sporazumnenje z lüdstvom naši gospodje, naši ,jkorifeji“, delajo z vsov silov politiko.
Pri nas vsakši čestnik politizira, či je držávni ali privatni slüžbenik, terejo si glavé na organizacija), ništerni s etakšov, drügi, pa s tákšov partájov Ščéjo pomočti i obogati prekmursko lüdstvo. Pri nas ščéjo zdaj tisto, štero smo mi že dávno pozábiti, mi smo to že/vse vösprobali, na Šterom se irekMd . zdaj. telko tftttiljö. Mt smo že bili v tákšoj šoli, štero šo oni ešče nej i jo nedo probali ; mi smo že probali vsefelé organizácije, čüli dosta lejpi govorov i poznamo vse fráze. Naše lüdstvo se več ne dá blodili, záto ne verje več nikomi, naj bode té štokoli je ; nima vüpanja nanč v tistom, Šteri bi resan na pomoč bio njim, naše lüdstvo v sakšem tühinci, nepoznáne!, šteri njim lejpe govore drži i vse obečáva, zapelávca vidi. Naše lüdstvo .nemre več za kakšekoli cile ponücali, cilou pa nej v partáje organizirati, ár je za ton več nej disciplinirano.
S tistimi mnogimi organizacijam^ so nájveč blodili prekmursko lüdstvo, s šterimi so njemi pred párleti nebésa obečávali. Záto trbej več z čipejnyom i nej samo z obečávanjom pokázati, ka v istini májó brigo za Prekmurje. Našemi lüdstvi je to vseedno, či njim držijo lejpe predge ali nej, znájo, ka Što dosta guči — malo včini. Tü samo pomága činejnye i jedino to vpliva na naše lüdstvo, pa v tistom má zavüpanje, pri komi se to skáže, naj bode té klerikálec ali liberalec, krščenik ali židov. Prekmurci sd dobri vèmiki svoje vere i dobri liberalci, poštüje eden ovoga, naj je samo pošteni i Celji človek. Pri nas s tem nemre dosta doségnoti, ka eden ovoga ošpotáva, za protivnika glási, ár to lüdstvo samou zná razločiti, šteri je pošteni i šteri nej, šteri je njim na hasek i šteri na kvár. Pri nas je samo z dravov politikov mogoče kaj doségnoti.	-
Edna velka falinga je, ka ništerni gospodje nimajo zavüpanja v nami, mi pa v njih nej; oni našo jávno kritiko za protidržavno akcijo držijo, mi pa právimo, ka je njuva politika, njuvo negligiranje domačinov najvékše hujskanje proti lástnoj domovini. Nikelko bakov strlijo, gda mislijo, ka so s tem kaj čednoga doségnoli. Godi se tű povoli krivic, — od šteri v Ljubljani i Beogradi nanč nevejo, — štere
so zadosta za tou, ka lüdstvo má vzrok skázali svojo nezadovolnost. Tomi so pa nej domačini krivi, tű nega madžaronske agitacije, tű jedina agitacije slaba uprava; našemi lüdstvi nej trbej kakoli vu vüsta zgristi, záto ka ne poíré doj, da naj si nemislijo ti edrii vrejlekhri šovinisti, ka či právi našemi kmeti to tiavádno rejč, ka je zdaj nodsvobojeni", pa s tem je lejko zadovolen, drügoga želenja nanč nema. Mi Prekmurci smo že dosta probali, mi Známo razločiti, ka je dobro t ka je božno za nás, mi friško spoznamo tiste, šteri so naši prijáteli i Sovrážniki, mi poznamo tüdi tiste, šteri so z nami prijázni kak birke, liki skrivno nás denuntirajo, radi bi nás prepraviii, nej da bi kaj krivi bili, nego tem v birkečo kože skriti vukovom ne imponiramo. Té pijajce so že večkrát s svojim denuneiranjom doségnole, ka so nedužne lüdij aretirali i odegnali v Maribor, gda se je tam pred neodvisnov sodnijov skázalo, ka so nikaj nej krivi, ár so niti ednok nej znali iz Murske Sobote na njé posvedočiti, da bi kaj pregrešHi proti držávi, so je'domo püstili. To se je nej samo ednok ali dvakrat zgodilo; pa tüdi nevejmo kelkokrát se ešče to zgodi, liki to konšta-tiramo, ka so dotični čestniki vedno. na mesti, šteri telko bakov strelajo i delajo , nezadovolnost v Prekmurji, nej da bi iskali bližanje ž lüdstvom.
Známo, ka réd more biti i nesmimo dopüstiti, ka bi kákši vagabuntj ešče vékšo nezadovolnost rédili s svojim demagog-stvom, v Prekmurji ne nücamo tisti, šterim se ne vidi naša držáva, tákši naj idejo v njihov blájženi orság, nam je zadosta bilo z vogrski grofov i mágnátov. I naše lüdstvo, masa Prekmurja, si nanč ne Želej toga. Liki esi prišévše oblásti z čestnikami i vsi drügi morejo nači delati, morejo se bližati do nás, či ščéjo pripoznati, ka smo edne krvi národ, ka smo bratovje.
Na čeli Prekmurja more biti tákši čestnik, šteri je za tou sposoben, šteri skáže nekaj prijáznosti do lüdstva; k nam naj ne pošilajo birokráte, tákše čestnike, štere v ostali držávi nemrejo ponücati, poleg tákši pa ešče dobri i pošteni Urádniki nemrejo hasnovito vküp-delati. Jestejo ništerni, šteri se ne mešajo v zamázano politiko i vidimo, ka so tej rédni Urádniki. Tisti pa, šteri nemrejo živeti brezi politike (!:j, ne iščejo zvéze z tákáimi peráonami, Štere májó kákši ogléd pred lüdstvom i z šterimi bi doségnoli tüdi Uspeh, liki z kakšikoli elementi, renegáti začnejo svoje „organizácije“, z šterimi naši kmeti nanč v rejč ne stopijo.	x
Od našega prometna bi se lejko pisale ešče dosta, ali zdaj samo telko. Ešče je nej zreli cajt za več, čákamo na pobogšanje naši razmer.
A. Kardoš.
Upit narodnoga posl. Jožefa Klekla na gospoda ministra za agrarno reformo.
Na moje vprašanje z dne 21. novembra l. 1921. v zadevi naseljevanja prekmurskega prebivalstva na veleposestvu kneza Eszterhazyja sem dobil od g. ministra pod br. 41276. dne 18. januarja 1922. odgovor, ki ga ne morem in ne smem vzeti na znanje.
Gospoda ministra so podrejeni organi vedoma ali nevedoma popolnoma napačno informirali. Res je sicer, da sem jaz kot urednik Novin objavil poziv agrarnega okrožnega urada v Murski Soboti za naseljavanje naših domačih družin na imenovanem veleposestvu, nikakor pa ne odgovarja resnici in je ordinarna laž, da bi se naši domačini sploh ne bili javili ali samo za naselitev v Bački, Banatu in Slavoniji. Nasprotno: javili so se samo in izključno za naselitev pri Dolnji Lendavi. Jaz sam sem to javil okrožnemu uradu v Murski Soboti in jaz sam sem tudi naznanil samemu ministrstvu v Belgradu imena prijavljenih družin (okoli 60, sedaj že okrog 100) že pred enim letom. Naši ljudje me vedno nadlegujejo in povprašujejo, kdaj pridejo odloki, da se smejo naseliti. A zaman jih pričakujejo. Tendenca naših agrarnih uradov, da zapostavljajo in izigravajo naše domače reveže, katerih znoj je preko tisoč let kapljal na veleposestniško zemljo, in da naselijo na njihovo zemljo pred njimi tüjce, je najnesrečnejša mlad. Mi nismo proti tomu, da sn naselijo pri Dolnji Lendavi tudi begunci iz Istre, toda po obstoječih odredbah so prvi naši domačini, ker gre tem y prvi vrsti veleposestniška žemlja. Kadar bodo naši domačini dobili zemljo, nimamo ničesar proti temu, da še naselijo'tu ludi begunci.' Naši siromak! prav take nimajo svojih hiš in vrednosti kakor begunci. Zato moramo pred vsem priti na pomoč domačinom, za njimi naj šele pridejo na vrsto begunci. Glavna pritožba našega prebivalstva obstoji itak v tem, da se domačini na vseh straneh'zapostavljajo. Iz tega se rodi pri nas tista nezadovoljnost, ki si daje duška v neljubi!! demonstracijah. Ako se naše ljudstvo prezira tudi v toj najvažnejši, siromakov se tiéoči zadevi, bodo imeli madžarski agenti dosti povoda za agitacijo proti naši državi, češ, glejte, prišli ste v to državo samo za to, da Vas izkoriščajo; niti te svobode nimate, da se naselite v domači zemlji.. Na ta način so i do sedaj agitirali brezvestni agenti in ne brez uspeha. Lanske demonstracije proti naši državi ob navzočnosti razmejitvene komisije so zados-ten žalosten dokaz za to.
Kar se tiče okolice Dolnje Lendave, od katere bi po zahtev! razmejitvene komisije moral. pripasti en del madžarski, proti Čemer mi Protestiramo, moram reči tole. v slučaju, da se to ozemlje naseli po beguncih, se bo vsa okolica take vznemirila, da pride še nam za stalno prieojeni del okolice Dolnje Lendave v nevarnost, da ga izgubimó. 1
Iz navedenih razlogov mi je čast, Vprašati gospoda ministra;.
a) Hoče li gospod minister ukreniti vse potrebno, da se naselijo pri Dolnji .Lendavi v prvi vrsti naši domačini Prekmurci, I. ki so se že prijaviti in 2., ki se še bodo prijaviti?
b) Hoče li gospod, minister uvesti discip-linarno preiskavo proti uradnikom, ako so ga vedoma napačno informiran?
Prosim pismeni odgovor!
Beograd, 25, januarja 1922.
	KLEKL JOŽEF
nar. poslanec.
2
NOVINE
26. marca 1922.
Uradna naznanila.
Zakon od seljavanja. Izseljenik je tisti, državljan kraljevine SHS., šteri se seli v prek-morske kraje. Izseljenik sme zapistiti domovino samo s potno listino, štera valá samo iz naiij domači] luk. (kikötő.) Potni list dobi tisti, šteri je izpuno te pogoje: 1) Posvedoči, da je izpuno vojaško slüžbo, 2) di ma bar 18 let, mlajši dobijo potne liste same te, či potfljejo z drüžinov; 3) či dokaže, da je plačao vse davke. 4) Či posvedoči, da se ne vrši proti njemi pravda. Či ga Prekmurja nazaj odpoiljejo, ga mora ladja zobston nazaj pelati.—Prle kak se küpijo karte za ladje se mora z gospodarom ladje pogoditi natanko za prevoz, hrano, stanovanje, kufra i drüge reči. Či so vas pa več štimali kak ste se pogodili,, smete dvakrat telko nazaj zahtevati. Čí ladje nejde v določenom • časi, vas morajo hraniti na ladjine stroške, či hrana ne dobra ali pokvarjena, je na ladji Zdravnik i zastopnik vlade, šteromi se pritožite. Pogodile se Vsikdar že doma po pošti ali tüdi tam pri ladji natanko. Či zaradi kakšega zadosta velkoga v zroka nemrete iti v določenom časi, dobite peneze, Štere ste že plačali, nazaj; či pa vzrok ne zadosten, dobite samo polovico nazaj. (U.L. št. 21.)
Agrarna reforma. Dohodki od agrarne reforme so, 1) arenda; 2) merski stroški; 3) odškodnina za oranje i sejanje; 4) članarina. Ti dohodki se pobirajo po takši listi, na šterih je gor zapisano: katastralna številka parcele, ime i stanovanje lastnikovo, kelko žemlja meri. — Te liste dobite od okrožnoga agrarntiga urada, ki je pošlje na županstvo, štero mora tekom ednoga meseca izterjati vse dohodke, terjajo pa ešče 2% za kritje občinski stroškov. Občine pošlejo peneze včasi davčnomi uradi. Občina dobi n&to.od davčnoga urada piíznanico, da je penez sprejeo; to priznaniöo naj občina shrani. — Či što v 30 dnej ne plačao na zahtevo občine arende, naj občina sterja to z ekzekucijov i Še zračuna 6*/0 obresti, (U. t. Št. 22.)
Što je ešče ne dao žigosati obveznic vogrskih predvojnih posojil, naj pošlje obveznice s prošnjov: Generalni direkciji dolgov v Beograd do 31. marca. (U. L. št. 25.)
Skočnina za plemenske žrebce. Radi različnih nasprotujočih se vesti se objavla, da je določila Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, skočnino za zasebae licencirane žrebce v Prekmurji 150 kron za skok. Skočnina se plača pri prvom zaskočenji, nadaljni skoki (vsega vküp nájveč pet skokov) so brezplačni. Skočnina za državne toplokrvne žrebce, ki se nahajajo v Murskoj Soboti, znaša 60 kron. (Okr. glav. štev. 216).
Rusija vmira.
Glad v Rusiji se širi, — pomoč tistih pa, ki ne trpijo lakote ali živijo v obilnosti je skromna, počasna. Vesti, ki prihajajo iz Rusije so strašne. Okoli 37 miljonov ljüdi trpi lakoto in skoraj Polovica tek je zapisana na smrt. Pomislite malo nazaj na Čas vojne. Kak so prihajali ljüdje iz mest 'na deželo, da bi debili falajček krűha, malo mleka. Vlaki so bilí ipre-napoljeni teh ljüdi, ki so se večkrat vráčali praznih rok domo k deci, ki so vmirali od lakote. Ali kaj je bilo to v primeri z lakotov v Rusiji. — Bodoča žetev v Rusiji ne bo rešila ruskoga naroda gladovanja, ar je mnogo gubernij, kje neso posejali enoga zrna. — Ruski Človek, skromen v vseh potrebah, vmira od lakote. Papirni dekret! sovjetsko komisarov so brezus-pcšni proti neizprosni lakoti. Či ne pride iz drügih držav pomoč, nastane' v notranjosti Rusije brezljüdna püščava. Vsako minuto mira sto nedužnih žen i dece. Miljoni i miljoni so obsojeni na grozno smrt. AH naj ,tü Še premlšl-jamo, da li je treba pomagati? — Ne bomo Preiskava^ što je kriv lakote v Rusiji; gda bo ruski narod zopet prí moči, že poišče krivce, ki so tak težko pregrešili. Nišče naj ne gleda na zdajšnjo rusko vlado, Pomislite da tam vmirajo popolnoma nedolžna deca. Pomagajte vsi giada-jočemi ljüdstvi, ki verjejo v lepšo bodočnost in v našo pomoč. — Ne gledati na to koliko što da, vsaki dar pomaga olejšati neizmerno lakoto. Vsi moramo pomagati, brez razlike strank, vere narodnosti. Pomagajmo kak ljüdje ljüdem. Te bo naša düšna vest mirna, da smo spunili svojo dužnost. Obračam se tem potom na vse v Prekmurji, posebno na vas, ki ste bili v ruskom zarobstvi. Rusi so vas sprejeli ne kak sovraži Bike, nego kak nesrečnlke. Nahranili so vas, zdravili. Ne samo'krűh, tűdi bratske ljübezni so dali, da si ste se borili proti njim. I dnes gla-dtijejo oni. Pred par (eti vse polno življenja, sedaj mrtvašniea. — Vam govorim, ki sté bili v Rusiji. Pojdite od hiše do hiše, povejte vsakomi od dobrot, ki ste jih vživali v Rusiji, povejte da zdaj vmirajo od lakote tisti, ki so vas nahraniti. Obrnite se pa vsakoga in ga v imeni Kristuša prosite za stradajoče. Prosite vsakoga in Vzemite najmenjši, dar. — Obračam se na vse prebivalec v Prekmurji, da pomagajo. 25. in 26. marc. naj bo ruski den v Prekmurji i te zbirajte, darüjte.
Zbrane penezne zneske pošljite na podpisanoga, ki bo objavo imena darovalcov v „Novinah“ in odpošle znesek v Beograd „Komiteji za pomoč gladajočim v Rusiji.“
VIKTOR F. ENGELSBERGER, predsednik „Okrožnega kluba jugosl. dobrovoljcev za Prekmurje“ v M. Soboti.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Zakon mora valati za vse ednako! To vala tüdi za komisara Svetino v stanovanjskih zadevah v M. Soboti. Če komisar Svetina n. pr. vpošteva zavrnjene prizive od socijálnoga skrbstva za ništerne stranke, zakaj bi ne vpoštevao odlok iz Ljubljane tüdi za gospoda demokrata Brumena, trgovca v M. Soboti, šteromi je tüdi vlada zavrnola njegov priziv i itak še dnes se ne nakazala soba v njegovom stanovanji kakšoj stranki. Gospod komisar! Koliko stane državo akt, prle kak je rešen i na zadnje se niti odlok ne vpošteva, k tomi ne potrebno komentara. Stranka, ki nema še stanovanja.
Na Polansko cerkev so Petek Mart., Ritlop Jož., Hozjan Jož. v Bridgeporti nabrali 124 dolarov — 32,000 jug. kron. Darüvali so: z V. Polane Petek Mart, Hozjan Jožef vsaki 10 d., Gabor Bara 5, Ritlop J., Zelko Mart, Lebar Mari po 2; z M. Polane Törnar Št 5, Balažek Ana, Gerič Marko, Špilak Mari po 2, Gerič Jož 1; z Brezovice Gerič Fr. Markoja Mari, Horvat Št., po 1; z Türnišča Koren Jož, Pücko Jož, Ščap Ivan po 2. Hüll Fr, Adanič Iv, Rajtar Št, Tivadar Ant, Magdič Št, Hane Fr, Horvat Št, Trboča Jož, Zagorec Jož, po 1. Kocet Iv, Premoša Fr., po ½ Rajtar Jožef ¼; v Gumiliic Čeh Jož, Raj Iv, Horvat Št., po 2, Sobočan Št, Markoja Št, Šömen Št, Tivadar Št, Horvat Jožef, Sobočan Št., po 1, Dominko Janoš, Koroša Vera po ½; od Lipe Düh Jožef 2, Horvat Mart, Markoja Ant, Markoja Št. Zadravec Mih, Magdič P, Matjašec Št, Zver Andr., po 1, Horvat Jož, Žalik Iv, po ½, Skledar Št, ¼, z Renkovec Draškovič Fr, Draškovič Št, Ferčak Št, Režonja Jož po 1; z Nedelice Ferenčak Peter, Denša Ana, Zver št. po 1; z Hotize Žalik Mart. 2; z Odranec Smej P, Virag Št, Mertük P. po 1, Zadravec Jož., Kavaš Mih, Zadravec Kata po ½, Antolin Jur. ¼; z Lipovec Mlinarič Št, Ošlaj Št, Berden Fr po 1, Mesarič Jož ½, Horvat Jož, Drvarič Jož ¼; z Ižakovec Baligač Mart 1; z Čentibe Kühar Jan 1; Strehovec Vegi Jož ½; Meričnjak Jan ¼; z Bogojine Meričnjak Klara ½; z Štrigove Pečnik Albert 1, Pintarič Miško ½; od Sv. Martna Srša Gabor 1; z Gančan Kolar Ant 1; Dokležovja Perdigal Št ¼; z Cankove Kerec Ant ¼; z Trnja Hozjan Kata ½; z Bridgeporta Klein Jož 2, Valji & Fleischer 2, N. N. 2, Greenbaum John, Englander John, Müller Albert 1, Horvat Mikloš 1, Punko Št, Melitz Sam, Link Andr ½. Vse vküp 124 dolarov 32,000 jug. kron. Bog plati.
Naš Marko v Maribori. V Maribori na akademiji „Dijaškoga Orla“ 5. marca je zapeo mešani zbor (dijaki in dijakinje) našo narodno pesem „Marko skače“ na veliko veselje ljüdstva. Pesem so morali ponavljati.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz Portugalske naselbine Macau-China. I.
Prečastiti gospod Klekl!  Obljüba dela dug — pravi pregovor, in sem se že večkrat tuko po čeli zakaj sem vsikdar preveč obljübo. Naj košta, kelko hoče, poštenjé zahteva, da ga plačam. Vi, predragi pospod, mi odpüstite, če šče komaj zdaj odgovarjam nekeliko obširnejše na Vaše predrago pismo. Ne mi je bilo mogoče prlé to ispuniti, zakaj, komaj sem 18. augustuša prišo v Macau, sem se komaj tri dni tű stavo, na to sem pa odríno z apoštolški« podvlkarijom v Sin Kvani na sever Kvvang Tunga, kde že tretje leto misijonarje ubogi sinovi don Boska. To potüvanje mi je požrlo več en mesec časa, in zato mi je ne bilo mogoče prvle poročati obljübljenih popotnih dogodkov. Zdaj, ka sem se znova povrno na jüg k morji, so me tak močno napregli v misijonska kola, da bi komaj bilo, Če bi deset rok in nog imeo; poleg toga se pa jako morem boriti z jezikom. Moj namen je zdaj, Vam nakradki popisati ništerne dogodke iz mojega popotnoga dnevnika, šteroga sem verno beležo skozi petdeset dni od Trsta do Macau-ja.
Juliuša 2. ob štiraj popoldne smo z velikov ladjov „Trieste“, (bivšega avstrijskoga Lloyda, zdaj „Lloyd Triestino“), odrinili iz Trsta proti Veneziji in 4. juliuša iz Venezije proti Dalmaciji v Split, kde smo se stavili 48 vür, da so naši
vrli Dalmatinci naložili na našo ladjo 4 Jezero ton dalmatinskoga cementa za angleške Indokiao: Penang in Singapore.j Med tema dvema dnevoma sem meo priliko ogledatj si Split in Sučarac in njidvajni kraíki okolici. Spremlö me je četovodja državne policije v Sučaraci, jako dober in veren mož. 7. juliuša ob 12 (poldne) smo odrinili iz Splita in dali zadnji Pozdrav Jugoslaviji. Plavati smo kre dalmatinske obali in njenimi otoki, ki tak lepo stojijo v 'vrsti ob obali, kak vojaki na straži.
8. juliuša ob 7 Zjütraj smo že bili v južnoj Italiji v Brindisi. Tü so naložili pošto za prekmürska države; vstopilo je na ladjo tüdi nekaj popötnikov za Afriko, Australijo, Japonsko in Kitajsko, med temi tüdi Šest franciškanskih sester ,,della misslone di Maria", ki so istotak šle na Kitajsko v Missione.‘Okrog 11. vüre pred poldnevom smo zapüstili Brindisi, zadnje europejsko pristanišče in smo se podali na dugo pot v drüge dele svejta. Plavali smo proti Albaniji, skre valonskoga zaliva, skre grških otokov : Krf, Kako, Kefalonia in Krete. 10 juliuša pred poldnevom smo dali zadnji Pozdrav Europi (Grčiji). »Zbogom, Europa"! so govorili popotniki iz lad-jinoga krova. Mi misijonarji (pet nas je bilo) smo jo še posebno priporača!! Bogi, naj žive v miri božjem, brez bojov in revolucije naj se njeni krščanski narodi v krili svete katoličanske Cerkve v med sebojni ljübezni obernejo in živejo v tej ljübezni kak bratje pod e»o strehov. Europa je zavedno preminola iz našega pogleda in mi smo se zibali na odpretcm sredozemeljs-kom morji. Nad nami sivo nebo pod nami pa zibajoče se morje; vremen je bilo lepo in hlad-
no, da smo po noči lahko spali, po dnevi smo pa gledali premetavanje rib, posebno delflnov, in pozdravljali z robci popotnike na mlmoido-čih ladjaj.
Port Said.
11. juliuša okrog pol edenajste vüre po noči so prišli naši kelnarje v kabine zapirat okna. Bili smo v bližini Port Saida, to se pravi v Afriki, V Egipti, domovina Arabcov, kaj v mor-narskom narečji pomeni Roparji. Tü so' Arabci nakladali premog za našo ladjo, zato se je trebalo zavárovati pred njimi, da so nam ne spokradnoli naše reči skozi okna. In zaistino, komaj smo ob pol dvanajsti vrgli sidro v sredini pristanišča, so se taki prikažali ná ladji črni in več na pol nagi ljüdje in so hodili okrog oken] in gledali v kabine. Popotniki so vstáli in šli na krov ladje. Tü je že bilo puno čarni ljüdi1, ništerni so bili več na pol nagi, drügi na pol nagi in tretji pa v dugoj beli kikli In z türško kapov na glavi. Meli so s seboj raznavrstne vztočne reči in sadje, občnem so pa iskali priliko, kak bi se dalo kaj v kradnoti. Vsilovali so nas, naj-küpimo njuve reči: Tobak, cigarete, razglednice, banane, kokoš Itd. itd. Popotniki smo skoraj celo noč bili v šatori in pisali pisma, da smo na jütri dem odposlali iz mesta na dom. Spati je itak ne bilo mogoče, zakaj nagi Arabci so se drli kak kavke med nalaganjom premoga, Angleška Policija je pregleda^ popolne dokumente in prepovedala izstop v mesto onim, ki so bili iz Nemškoga ali pa iz Vogrskoga, drügi smo smeli vsi v Mesto.
(Dale.)
26. marca 1922.
„NOVINE“
3
Marijine Liste za januar i februar dobite do rok zdaj, za marc i april pa po vüzmi. Dragi naročniki so izrazili želo, da bi davali vu formi snopiča M. Liste vö kak nigda. Toj želi smo nagodilo 16 strani pride vküp na dva meseca. Če bi pa dobili kakšo vekšo podporo na M. List, damo več stráni drügoč. Dela je zdaj več z Listi, zato kesnej prido i nesmo mogli dobiti, tüdi štampara.	.1
Srčna hvala vsem, ki so me ob priliki mojega goda z toplimi pozdravi obiskali. Sv. Jožef bodi i njihov pomočnik i plačnik. — Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
V Zagrebi je bio sredo 8. marca obešen Alija Aliagič, morilec ministra Draškoviča.
V Brni (Brün) se bo vršo augusta meseca velki orlovski tabor. Za to katoličansko manifestacijo se že delajo velke priprave. 
Opominamo naše čtevce na danešji oglas na 4. strani. Nova ledrnova fabrika je napravlena v Lotmerki, štera de na Cankovi mela svojo podrüžnica, kje bode prodajala svoje blago. Novakova küinjarija je splošo poznana bilá tüdi v Prekmurje, 60 Iet le obstajala i zdaj to fabriko so g. Martlimiič i drügi vzeli prek. Mislimo, da do Prekmurci ž njimi tüdi zadovoljni.
Država.
Ministerski svet je meo 15. marca sejo. Določilo se na njej:	uradniki zvün Srbije i
Črnagore dobijo dnevnice z 1. aprilom. Te dnevnica nas stanejo 30 miljon dinarov. Podpisana je nadale trgovska pogodba z Nemčijov. — Odsegamao bodemo mogli plačüvati invalidski davek, na vsako peršono pride 4 dinare. To je določo financijski odbor v Belgradi. Tak pride na Srbijo i Črnogoro 16½, miljon dinarov, na Bosno 7 miljonov, na Dalmacijo 1 miljon, na Hrvaško i Slavonijo 11 miljon dinarov. — To ešče ne zadosta, naš proračun (költségvetés) je fiktiven. Gospodje ministri so samo kesnej vzeli vpamet, ka v proračuni dohodki ne krijejo vseh stroškov. Zato ka naj včinijo? Najbolše de — si mislijo — či porcijo ešče malo podignejo. Pavra ešče malo trbej potegnoti, tak da nam nebi bilo že zadosta. Zato so navrgli na Bosno ešče zvün stari 29 miljon dinarov nove dače, na Dalmacijo 69 miljon, na Hrvatsko 3 miljone i na siromaško Slovenijo 22 miljon dinarov. Vsevküp dobi vlada tak ešče 60 miljon dinarov. I vidite, za to dobro demokratsko vlado, štera nas tak zna gjüliti, agiterajo po našem Prekmurji g. posl. Dr. Kukovec. Po ednom kraji vas krmijo z debelimi lažmij i Vam obečavlejo vse, po drügom kraji vas dobro potegnejo. To prej tak more biti, to je demokratska politika. — Jugoslovanski klub je 18 t. m. na seji zakonodajnoga odbora protesterao proti razdelitvi države na oblasti in zahtevao naš poslanec Dr. Hohnjec, da naj se obdržij danešnji 6 pokrajin: Srbija, Hrvatska, Bosna-Hercegovina z Dalmacijov, Vojvodina, Črnagora i Slovenija s Prekmurjom.
Svet.
Kde se a topovi strela na tihotapce (švércare.) Na Švedskom in Norvégiji, kak je znano, so jako pametni ljüdje, šteri so sprevidili kak alkohol ljüdstvi škoduje na düševnom in telovnom zdravji. Zato so pa tüdi prepovedali pridelavati in prodajati alkohol. Za pa ešče tam tüdi dosta ljüdi, šteri nikak nemrejo pozabiti na vesele čase in dobre kaplice. Zato si skušajo odnekod dobiti toga okrepčila. Tak so začnoli z . velikimi ladjam! voziti alkoholne pijače iz Nemčije in s to slüžbo se je bavilo toliko ljüdi, da jim je bila Policija za Smej. Obe vladi sta pa zdaj odredili, da se naj vojne ladje pošljejo s topovi in strojnimi puškami na tihotapce na morje in če dobijo takšo ladjo, štera vozi alkohol' naj jo brez usmilenja potopijo.
Panamski kanal je imeo ne dugo čüdnoga gosta. V njega je namreč zablodila velikanska riba, kit, (bálna) štera je merila 50 m dolžine. Te kanal je pa bio prevozek, zato kit ne mogeo naprej in ne nazaj, ladje so pa tüdi ne mogle voziti. Drügoga je zato ne preostajalo, kak kita bujti; zato so ga strelili z torpedovko (kak se strela na ladje.) Zdaj bi pa radi spravili to lepo žival na süho, zabadav so pa jo vlekli z lokomotivi, (peč pri železnici) ne je šlo. Vlekli so jo teda na morje, gde so jo razstrelili z dvema bombama, šterivi sta imele 160 kg ekrezita.
Leto 1918 se šče ponoviti. Po celoj Evropi se je spet ponovila strašna, tak imenüvana, Španska bolezen. Na Angleškom je vmrlo v ednom tedni v nešternij varašaj 820 ljüdi. Pa tüdi po našoj državi močno divja ta hüda bolezen.
Orel.
Jugoslovanska orlovska zveza ma novoga predsednika dr. Meglera. Za predsednika Slovenske orlovske podzveze je izvolen dr. Basaj, za podpredsednika vikar Zabret, tajnik je Langus, blagajnik Podgoršek, gospodar Siak, knjižničar dr. Žitko, načelnik prireditvenoga odseka Josip Pirc, načelnik Ivo Kermavner, podnačelnik Ribar, tajnik i knjižničar vad. zbora. J. Hafner. Da bote tüdi Vi, Prekmurci, bole spoznali novoga predsednika Jugoslov. orlovske zveze bar od daleč, vam naznani mo tű, da je dne 8. dec. 1921 leta v Unioni v Ljubljani na Orlovskoj prireditvi tak lepo govoro, da so njemi vsi ploskali tak dugo i močno, da je komaj mogeo govor končati. Ovo nešterne njegove misli iz toga govora: Po bojni je krščanskoj misleče dijaštvo prvo začnolo gibanje do svoje izpopunitve. Čiprav so je preganjali slobodomiselci vsešerom, gde so mogli, so se kat. dijaki ne prestrašili, nego ravno zato so oblekli Orlovski kroj i delajo brez straha za svoje kršč. cile. Le žrtve rodijo sad, boj venča zmaga, zato Orel dosta 'vüpa od dijaštva. Končao je: vso krščansko mladino vOrlal ..Neščemo biti pésje mešo za vukove, smo íiüdje krščeni, iskreni Jugoslovani 1“
Gospodarstvo.
Kak trbej letos krumpiče rezati in saditi?
Zavolo lanske süšave se je pridelalo med drügim tüdi malo krumpišov. Pri prebiranji za seme moremo ešče toga dobro poglednoti, zato ka je zmes dosta pokvarjenoga. Prebirati je krumpiše najbogše včasi v jesen, gda se kopajo. Semenski krumpišje srednje debelosti i ščista zdravi se shranijo potistom nej v pretoplo i nej v prehladno klet ali tüdi nej na drügo podobno mesto. 
V dobroj letini za krumpiše se je sadio navadno cejli i vu friško z orano zemlo. Da nam pa letos krumpišje svalüjejo za hrano, tem bole pa ešče za sajanje. Küpüvati semenske krumpiše je v danešnjem časi nej mogoče, zato da bi nam po danešnjoj ceni sajenje krumpišov prišlo predrago, a s penezami pa ne razpolagamo. Zato postane pitanje, kak bi bilo dobro seme pripraviti, kak bi ga trbelo saditi, da bi se zmenšov večinov (krumpišov) bogše i več posadilo?	
Že prle so bili Vnogi gospodje navajeni, jda so rezali krumpiše za seme na dvoje ali pa na več taldv. Dregne krumpiše se navadno polagati Svinjam, debelejše pa so nűcali za svoj živež i za sajenje. Zdaj ešče mamo nikaj malo debeli krumpišov, štere moremo z vsov pazlivost-jov nücati za seme. Priporača se, da letos zavolo svalüvanja režemo krumple na več talov kak navadno, da pravimo z de-beloga krumpiša štiri ali šést falatov. Vsaki falat more meti dvej okej, ali bar edno, štero je dobro razvito i ma dosta mesa,da bode mejla mlada klica v prvom vögnariji zadosta hrane. Paziti moremo pri rezanji, da rezaj bode v> kelko je mogoče tenši. Priporača se da, se krumpišje režejo že eden mesec pred sajjenjom. Či režemo krumple včasi pri sajenje]* se lejko zgodi, ka začnejo krumpli vu zemli, posebno pa vu mokroj včasi gniliti,ma friško rezanom kraji, šteri je cilou čütili. Či pa režemo krumple že eden mesec pred sajenjom i je siplemo tak razrezane na police nej na debelo, se zrejzani tao nanikelko pošišij i sedapravi tenka koža, štera obvarje krumple od pokvarjenosti.
Z dobrim i dednim; režanjom si priš-pararno dva tretjiva tala i ešče več krumplov za živež, i pri tpm ne trpi sajenje nikši kvár. Takši slučaji so se pokazali za čaša boja, gda cilou samo z edne klice vrezane z krumple je dobro pognala, ČI je
bila položena v dobro obdelano i vu sit-livo, bogato zemlo. Kak je to mogoče ? Po svojem prvom gnanji okoli se nahajajočo rastline živejo iz svojega lastnoga rezerviranja, t. j. iz oka oziroma okoli ležeče mekoče (plasti gomolja), vse dotečas, dokeč ne požene korenje v zemlo i vu tistom časi tüdi dva zeleniva lista iz zemle. Gda je začnolo prvo korenje jemati živež iz zemle, listje se pa pod- plivom želenja (klorofil) iz zraka razvija, je postala mlada bitka od svojega maternoga tela neodvisna, ne gledoč na to či se nahaja v listom ešče kaj živeža ali nej. Da se na te način razvijajoča mlada bilina kak naj prle osamosvoji i postane od sadike neodvisa je potrebno,, dá je zemla vu stanji dati njoj zadosta sitlive hrane. V takšem slučaji se nahaja zemla te, či je bila pred sajenjom večkrat z orana i zadosta pognojena, skem bole je raja i pog-nojena, tem bogše se spunjava rezanje (krumplov) kak nas včij to pobiranje.
Paziti trbej vsepovsedi.. Či bomo delali po z goranjem pisanji, si bomo spravili nekaj hrane i penez.	F. V.
Ka je sokol?
Sokol.
V naši dnevaj se vse organizira. To se pravi: vse, ka ma eden isti cio, se drüžije med sebov, da je tak močnejše i tak svoj cio ležej dosegne. Tüdi telovadba se je organizirala. Gda so začnoli umetno (vučeno) telovadbo gojiti, so včasi nastanola telovadna drüštva.
Mi Slovenci smo sprejeli telovadno organizacijo od Čehov. Miroslav Tyrš (Tirš) je leta 1862. med Čehi nastavo telovadno organizacijo: Sokola. Cio njegov je bio: kak pravi, dosegnoti telovno düševno i naravno (naturno) zdravje naroda, ki naj se dosegne s sküpnov vzgojov tela i düše “
Prva i splošna naloga Sokola je ta, da, pred drügimi pozvani, ohranimo svoj narod pri tistoj čistosti na vsej stranej, štera ne dopüsti, da bi narodi spomrli pri tistoj dugoj i črstvoj moči, pri tistoj zdravji tela düše i nature, štero ne dovoli, da bi se pokazala pri narodi kakša gnojiloba i hüdobija („Slovenski Sokol“ I. I. str. 5). Sokolstvo je zato postavleno, da bi se človeče kreposti i narodna moč med vsemi slovanskimi narodi (Slovenci, Srbi, Hrvati, Čehi, Polaki i Rusi) gojile. („Slovenski Sokol“ VII. 1. str. 2).
To so lepe, visoko doneče reči.
Poglejmo si Sokola šče nekelko bole! Kak se razvija te ptič dale?
 	Kakši ptič je to? 
Sokolstvo samo na sebi je resan nekaj za mlado krv. Rdeča robača, črna kapica, za kapov visoko pero — joj kak se te dečkom šika, kak se postavijo.
'I .Či dosta takših dečkov na ednok nastopi, kak je to lepo viditi! V dugoj vrsti korákati, pred lüdstvo stopiti, fest se vöpokazati, friško i fino se mujštrati Celo konja zajahati i ga tirali, hej kak imenitno i fino je to!
Vse bi lepo bilo.^Samo to je 5ent, kak pravi stari pregovor; da gde ma Bog svoj hrani, tam hüdi düh svoj štant postavi... Ali razmite, ka ščemo praviti ? Vse bi lepo bilo, Či lüdje dobre stvari ne bi obračali v slabo. Gde Štetje kaj dobroga i lepoga, tam že hüdi düh okoli Plazi i šče meti svoj tao poleg. Ravno lepe reči so njemi po voli. rdeča robača, dugo pero, gizdavi hod, gizdavi nastop — boj to de pa nekaj za mene!...
Na pa se ne trebej včasi križatí, či Čüjete vraga imenüvati, ne mislite tistoga z repom S škramplami i z roglami; šteromi plamen seka z gobca, ne — nego.
(Dale.)
Paromlin g. PINTARIČA v Beltinci.
Naznanjam cen, občinstvi, da je moj na novo zozidani mlin v Beltinci 20. t. meseca začno delovati in izdeluje najfinejšo vsakovrstno melo. s postüvanjom
Ludvik Pintarič.
4
„NOVINE“
26. marca 1922.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa, za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te rame predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—13.	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in 
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo, močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K
Za prodajalce:
12 dvojn.	ali 4	spec.	steklenice    .   .   .	168	 K
24	„	 „  8	     „        „          .   .   .	280	 K
36	„	 „ 12	  „	      „          .   .   .	394 	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—8.    donja Hrovaško. Centrala 146.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
K ODAJI
so na Dugoveškom bregi gorice s hrambov, 7 plügov oratje zemle i pašnik, edna hiša z 2 plügoma oratje zemle, 8 plügov gošče i pašnik. Pozvediti v D. Lendavi pri g. ERNEST BALKANYIJI.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20-7.
Išče se GOSPODIČINA
za domači poseo znajoča slovenskoga i vogrskoga jezika. Več se pozvej v LEKARNI (apotheki) v D. Lendavi.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Podpirajte Novine!
TOVARNA USNJA - MARTINUŠIČ in DRUG v LJUTOMERI.
NAZNANJA
sl. občinstvi, da odpre z dne 1. aprila t. l. svojo
PODRÜŽNICO na CANKOVI
v hiši gda. Voglera.
Potrüditi se ščemo, da bodemo imeli v zalogi vedno vse vrsti usnja (ledra) vobče znane dobre kakovosti lastnoga izdelka, kak tüdi vse črevljarske potrebčine po najnišiši dnevnih cenah.
Jemali bodemo vse vrste sirovih kož v delo kak na: poplate, različne zgornje usnje in boks.
Küpovali bodemo vse vrste sirovih kož po najboljših dnevnih cenah.	
Zmerne cene.	Solidna postrežba.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava