Poštnina plačana v gotovini. 122. ¥ Ljubljani, dne 7. oktobra 192'.L Letnik III. 1* —■ I » .IT. ni .iii—nur -»«r^CTv^nf.r—. «»iiwwnww^CTi»»«»■» -».»«»aum«» Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. 'öiiÄss-ii mmw pokrajinske nprave za Slovenijo. Vseltiaa: I« „Službenih Kovia kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Zakon o izvozu in izvoznih carinah. ~ Uredbe osrednje vlade: Uredba o postopanju pri pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrv tov in Slovencev z opcijo in prošnjo. Pra ilnik o ustanovitvi kmetijskih nadzorništev pri okrajnih glavarstvih v Sloveniji. Uredba glede vzdrževanja sodišč za pobijanje draginje. Odločba o lekarniških specialitetah. — Razglasi osrednje vlade: Stanje posevkov in vpliv vremena na rast kulturnih rastlin v prvi polovici meseca septembra 1921. Razglas, da je uvoz 'in izvoz živali iz Madžarske prepovedan. Razglas o kavciji carinskih posrednikov. Pojasnilo glede duplikatov in triplikatov carinskih deklaracij. Pojasnilo glede uvoza strojnih delov. Razglas o uradnih urah pri carinarnicah. Razglas o kontingentu konj za izvoz. Ukinitev starih in uvedba novih tovornih listov. Nova emisija tovornih listov. — Razglasi zdravstvenega odseka sa Slovenijo: Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave sa Slovenijo od dne 11. do dne 17. septembra, 192i. — Razglasi pokrajinsko uprave za Slovenijo: Razglas o taksi za vidiranje potnih listov grških državljanov. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 1. oktobra 1921. Razglas, da so državno zdravilišče Rogaška Slatina in državne toplice Dobrna pri Celju izročene v upravo zdravstvenemu odseku z& Slovenijo. Objava, da je mandat sedanjega odbora bolniške blagajne južne železnice na Dunaju za oni del proge, ki leži na našem ozemlju, podaljšan do dne 31. decembra 1921. — Razglas oddelka ministrstva za trgovino i.a industrijo v Ljubljani, da je dovoljena ustanovitev delniške družbe z imenom «Črna — kaolin,» d. d. v Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in cblastev. — Razne objave. Iz „Složbenili fein krnljevins Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 217 z dne 29. septembra 1921.: Ukaz ministrskega, sveta z dne 1. septembra 1921., s katerim se Janko Šuflaj, inspektor III. razreda pri agrarnem oddelku ministrstva za agrarno reformo, postavlja za inšpektorja II. razreda istotain. Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je minister za finance Viktorja Bischof a, davčnega oficiala pri davčnem uradu v Ljubljani (okolica), na njega prošnjo postavil za. davčnega oficiala v območju finančne delegacije v Splitu. Številka 218 z dne 30. septembra 1921.: Objava generalne direkcije neposrednjih davkov7, da je minister za finance Josipa Zazulo, dosedanjega kontrolorja IX. einovnega razreda v Prevaljah, postavil za davčnega upravitelja istega razreda na dosedanjem mestu službovanja in s činom pred Ivanom Kušarjem. , Objavi ministrstva, za notranje zadeve, da sta lista «Tauern-Post» (Tamsweg) in «Schweizer Illustrierte Extrapost» (Zürich) v naši državi prepovedana, ker priobčujeta žaljive opombe in’ beležke, kaznivo po členu 11., točki 1., tiskovnega zakona. Številka 219 z dne 1. oktobra 1921.: Objava ministrstva, za notranje zadeve, da, je list «Journal d’ Orient» (Carigrad) v naši državi prepovedan, ker piše'zoper njene interese. Številka 220 z dne 3. oktobra 1921.: Ukaz ministrskega sveta z dne 9. septembra 1921., s katerim se sprejemlje ostavka, ki jo je Josip H ud in a, začasni komisar, železniške policije v Cerknici, podal na državno službo. Zakoni in kraljevske uredbe. “ , 3©S, V imenu Njegovega Veličanstva Äle3«;saia.dL3?a.9 po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na podstavi pooblastila (čien. 59. ustave) razglaša in objavlja ministrski svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vsem in vsakomur: Zakonodajni odbor narodne skupščine je odločil "a podstavi člena 130. ustave v XI. redni seji, ki jo Jo imel dne 23. septembra 1921. v Beogradu, da se ‘Jdločbe ministrskega sveta in odloki ekonomsko-fi-»anenega, komiteta ministrov, ki so navedeni pod št. 56, 57, 58, 59, 60, 62, 63, 64, 65 in 66 seznamka uredb ministrstva za finance in pod št. 13, 17, 18 in 22 seznamka uredb ministrstva za trgovino in indu-strijo («Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i * ov I. Pridobitev našega državljanstva na podstavi prošnje in oblastvene odločbe. § 2. Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico isza dne 1. januarja 1910. na onem ozemlju ogrske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev samo s" pritrdilom naše države. Če tega pritrdila ne zahtevajo ali če se jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na,ozemlju, kjer jo imajo sedaj. , § 3. Prošnje, o katerih govori prejšnji paragraf, se morajo vložiti do vštetega dne 26. julija 1922. pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju ima prosilec, domovinsko pravico ali svoje stalno bivališče. Upravna- oblastva pn e stopnje vročajo vse proš-I nje s «Vejim mnenjem vred svoji pokrajinski upravi, za 100 '•g' i 0('mo-suo oddelku za Banat, Bačko in Baranjo pri mi- j ,, I nistrstvu za -notranje zadeve, za 100 kg j § 4. prosto ■ za glavo 50— za 100 kg prosto 1. Pšenica in r/ ...... 2. Oves in ječmen.............. 3. Seno brez razlike . . . . . Pripomba k št. 2: in 3. Vse vrsto živalske hrane (vse vrste sena in slame, sirek, oves, otrobe, Ostanke drozge pri fabri-kaciji špirita, melaso, krnsko peso, suho in svežo, odrezke pese, dobljene pri fabrikaciji sladkorja, pleve, t. j. odpadke pri čiščenju žita, kakor tudi oblodo) je prepovedano izvažati. 4. Opij...............• ■ • • 5. Konji in kobile: 1. belgijske in noriško pasme v starosti nad 3 leta . . . 2. žrebata in mladi konji do 3 let belgijske in noriške pasme...................... 3. konji, kobile, mladi konji in žrebeta tudi drugih pasem in pasnim..................... 4. konji za klanje . . • • • 1. pripomba. Izyoz konj iz točke 3. je dopuščen samo v kontingentih, ki jih določa vlada. 50O-— za 100 kg 400— za glavo 200-— za glavo 250'— za glavo 50-— za glavo 3. ovčje in kozje . 4. jagnječje in kozličje 5. konjske . . 15. Cunjo in odpadki: 1. volnene cunje In odpadki . . 2. nesortirane cunje vsake vrste 16. Staro železo.................100-- 400- 600— 300— 200— 100- 400— 400— za 100 kg za 100 kg za 100 kg za 100 kg za 10G kg • za 100 kg - za 100 kg • za 100 kg 150— za 100 kg 1 — za 100 kg 1— za 100 kg 20— za 100 kg 17. Stari baker in njegove zlitine . 18. Premog ....................... 19. Bukovi železniški pragi . . . 20. Hrastovi železniški pragi hi hrastovo specialno gradivo za potrebe železnic . • . . P r i p o m b a. Izvoz hrastovih železniških pragov in specialnega hrastovega gradiva za potrebe železnic je dovoljen samo ob pogojih, ki jih predpiše minister za gozde in rudnike sporazumno z ministrom za promet. :S * 'i- O p a z k a. Kjerkoli se v tej tarifi govori o kontingentih.! se taki kontingenti ne dovoljujejo posameznikom. ampak samo načeloma tako, da je brez razlike vsakomur, ko je dotični kontingent izčrpan, dopuščeno izvažati kontingentirane predmete. Upravna oblastva prve stopnje morajo javim pozvati tiste, o katerih govori § 2., naj vlože potrebite prošnje: obenem jih morajo obvestiti, da se ne bodo smatrali za naše državljane, ako do vštetega, dne 26. julija 1922. ne vlože rečene prošnje. Ge takega poziva ne bi bilo, velja za poziv objava te uredbe v «Službenih No vi na h kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca- in v pokrajinskih uradnih listih. Vsalj prosilec mora svoji prošnji priložiti: , izpričevalo o uciaovinstvu: krstni ali rojstni list; poročni list, odnosno izpisek iz matice, ia sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, kl nis# dovršili 18. leta; izpričevalo o moralnem in političnem vedenju. V prošnji mora. označiti, kam je bil pristojen, preden jo pridobil današnjo domovinsko pravico. Zaprošeno podelitev našega državljanstva d» ali odkloni ona pokrajinska uprava, v icatere področju ima prosilec domovinsko pravico, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, ter o odločbi obvesti pristojno občino. Prosilec se mora obvestiti o odločbi, izdani na njegovo prošnjo, po onem oblastvu. kateremu je vročil prošnjo. Razglašena v • «Službenih .Kovinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» št. 201. izdanih dne lOega. j septembra 1921. I{. Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev po tistih, ki imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemlju ogrske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa so imeli prej domovinsko pravico na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Sioveneev. § 5- Tisti, ki so stari nad 18 let in imajo domovinsko pravico na onem ozemlju dežel krone sv. Štefana, katero ni prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki so po členu 61. trianonske mirovne pogodbe polnopravno postali romunski, poljski, češkoslovaški ali italijanski državljani, sinejo v enem letu optirati za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, akp so imeli domovinsko pravico na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta enoletni rok teče od dne 26. julija 1921. § 6. Tisti, o katerih govori § 5., marajo vložiti prijavo o opciji za naše državljanstvo pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju so imeli prej svojo domovinsko pravico. Ako imajo te osebe svoje stalno bivališče izvini moja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo vložiti prijave tudi pri diplomatskih in konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v. državi svojega stalnega bivališča. Ta oblastva morajo prijavo takoj vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje, označenemu v prejšnji alineji. Optant mora prijavi priložiti: 1. ) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti; 2. ) svoj krstni (rojstni) list kakor_ tudi krstne (rojstne) liste svoje žene in onih svojih otrok, ki niso dovršili 18. leta; 3. ) izpričevalo o moralnem in političnem vedenju; 4. ) dokaz ali navedbo, v kateri občini na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevim Srbov, Hrvatov in Slovencev, je imel prej domovinsko pravico. § 7. Upravna oblastva prve stopnje, označena v prejšnjem paragrafu za pristojna, se morajo po prizadeti občini uveriti, ali je optant prej res užival domovinsko pravico v dotični občini, ter vroče predmet v rešitev svoji pokrajinski upravi, odnosno oddelku za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve. Pokrajinska uprava, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, odloči, ali je optant po členu 63. trianonske pogodbe postal naš državljan. Ta oblastva takoj o svoji odločbi obveste upravno oblastvo prve stopnje, označeno v § 6., da le-to obvesti optanta ter ukrene, česar je treba, da se ta odločba vpiše tudi v domovinske seznamke. Zoper odločbo pokrajinske uprave, odnosno oddelka za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, ima optant pravico pritožbe v štirinajstih dneh na ministra za notranje zadeve. § 8. Pokrajinska uprava, označena v § 7., odnosno taidclek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, mora po preteku opcijskega roka predložili ministrstvu za notranje zadeve točen se-znamek optantov, označivši v njem: 1. ) ime optantovo, njega priimek in poklic; 2. j ime njegove žene in onih njegovih otrok, ki so v trenutku, ko vloži prijavo, mlajši nego 18 let: 3. ) občino, kjer je optant postal pristojen; 4. ) občino in državo, kamor je bil optant pristojen pred opcijo. Ministrstvo za notranje zadeve zbere vse te podatke ter vroči njih prepis po diplomatski poti prizadetim državam. § 9. Ako so imeli tisti, ki so navedeni v § 5., prej domovinsko pravico v eni izmed dežel, katere so ne-^đaj pripadale kroni sv. Štefana, pa so prešle v se-stay° kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo spričo svojega službenega stališa (kot uradniki, j uslužbenci, itd.), velja njih opcija sami;, v kolikor jo j odobri minister za notranje zadeve. III. Pridobitev našega državljanstva po Srbih, Hrvatih in Slovencih, ki imajo domovinsko pravico na onem ozemlju ogrske polovice bivše avstro-ogrske j monarhije, katero ni pripadlo kraljevini Srbov, Hr-j vatov in Slovencev, § 10- ! 'Tisti, ki sc stari nad 18 let ter so srbskega, hrvatskoga ali slovenskega plemena in jezika ter imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, katere so nekdaj pripadale kroni sv. Štefana, pa niso prešle v sestavo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, lahko postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako izjavijo v šestili mesecih, da žele to postati. Ta šestmesečni rok teče od dne 26. julija 1921. § 11- Tisti, o katerih govori § 10., morajo izjavo o op-! ciji za naše državljanstvo vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnjo, v katerega področju imajo stalno bivališče. Ako ima optant stalno bivališče izvun kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se mora izjava vložiti pri diplomatskih ali konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi optantovega stalnega bivališča. Optant mora izjavi priložiti: 1. ) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti; 2. ) krstni ali rojstni list. poročni list ali izpisek iz matice, in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta; 3. ) izpričevalo o moralnem in političnem vedenju; 4. ) izjavo in eventualne dokaze, da mu je srbski, j hrvatski aii slovenski jezik res materin jezik in da j je temu jeziku resnično vešč; 5. ) eventualna šolska izpričevala; 6. ) eventualna izpričevala o pripadnosti k srbskim, hrvatskim ali slovenskim nacionalnim ali nacionalno-verskim organizacijam (združbam, cerkvenim občinam itd.); 7. ) eventualna potrdila verodostojnih oseb, da je optant po rodu in jeziku resnično Srb, Hrvat ali Slovenec, in vsa druga dokazila o tem. § 12. Upravna oblastva prve stopnje morajo izjave optantov takoj vročiti svoji pokrajinski upravi, v Banatu, Bački in Baranji pa oddelku za Banat. Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, ki jih v najkrajšem času vroči ministrstvu za notranje zadeve. Upravno oblastvo prve stopnje in pokrajinska uprava, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, mora izjavo vsakega optanta vročiti z oceno dokazov, ki jih je optant priložil svoji izjavi. Ako je izjava, skladno z drugo alinejo § 11., vložena pri diplomatskih ali konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, jo ta oblastva vroče ministrstvu za notranje zadeve. Ako so pogoji, določeni v §§ 10. in 11., izpolnjeni, odloči minister za notranje zadeve, da je optant po členu 64. trianonske mirovne pogodbe optiral za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je državljan te kraljevine. V isti odločbi morajo biti označene tudi osebe njegove rodbine, na katere se razprostira opcija, in občina, v kateri je optant, po § 14., dobil domovinsko pravico. Odločba se po pristojni poti vroči optantu in občini, v kateri je optant pridobil domovinsko pravico. § 13- Ministrstvo za notranje zadeve vroči po diplomatski poti prizadetim državam točen seznamek tistih, ki so tako postali naši državljani. § 14. Kdor postane državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi opcije, urejene v §§ 10. do 13., pridobi domovinsko pravico v oni občini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri jo ja prej užival; ako take občine ni, v oni, v kateri je ta pravica pripadala njegovemu zakonitemu očetu ali neporočeni materi; ako tudi take občine ni, pa v oni, v kateri so on ali njegova navedena prednika imeli svoje poslednje stalno bivališče; če pa niti take občine ni na ozemlju kraljevine Srbov. Hrvatov in Sioveneev, v oni naši občini, kjer so se on ali njegova navedena prednika rodili. Ako ne bi bilo nobene zgoraj navedenih občin, pridobi optant domovinsko pravico v oni občini, ki mu jo določi minister za notranje zadeve. ^ Tretji oddelek. I. Izguba državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po tistih, ki Imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemiju ogrske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srhov, Hrvatov in Slovencev, a je nimajo tu izza rojstva. § 15. Tisti, ki so stari nad 18 let in so postali naši državljani na podstavi § 1. ter so nekdaj imeli domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo v enem letu optirati za državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so bili nekdaj pristojni. Ta enoletni rok teče od dne 26. julija 1921. § 16. Tisti, ki so navedeni v § 15., morajo svoje prijave za odpust iz našega državljanstva vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnje, v, katerega področju imajo sedaj domovinsko pravico ali svoje stalno bivališče. Tisti, ki imajo stalno bivališče izvun meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo svoje ! prijave vložiti tudi pri naših diplomatskih ali konzu-! lamih oblastvih v državi svojega stalnega bivališča. Upravno oblastvo prve stopnje, v katerega področju ima optant svoje stalno bivališče, in naša diplomatska in konzularna oblastva v inozemstvu morajo optantovo prijavo takoj in neposredno vročiti upravnim oblastvom prve stopnje, v katerih področju ima optant sedaj svojo domovinsko pravico, j Optant mora prijavi priložiti: 1.) dokaz, da je imel nekdaj domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je ostalo izvun sestave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; optant mora točno navesti, v kateri občini je imel to pravico in kateri državi je pripadla ta občina; j 2.) krstni ali rojstni list, poročni list ali izpisek I iz matice, in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje ! otroke, ki niso dovršili 18. leta. Če nima krstnega, rojstnega in poročnega lista, pismeno izjavo, kje in kdaj so rojeni on, njegova žena in njegovi otroci, mlajši od 18 let, in kdaj se je poročil. § 17- Upravno oblastvo prve stopnje, v katerega področju ima optant svojo domovinsko pravico, se uveri po prizadeti občini, ali optant res uživa domovinsko pravico v dotični občini. Isto oblastvo se mora uveriti tudi o ostalih navedbah, podanih v izjavi ali ji priloženih, ter vročiti predmet svoji pokrajinski upravi, odnosno oddelku za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve. Pokrajinska uprava, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, odloči, ali je optant na podstavi člena 63. trianonske pogodbe prestal biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V odločbi morajo biti označeni vsi člani optantove rodbine, na katere se razprostira njegova opcija po § 24. te uredbe. O tem mu izda potrdilo ter odredi občini, naj se vsebina njene odločbe vpiše v domovinske seznamke. Zoper odločbe pokrajinskih uprav, odnosno oddelka za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, ima optant pravico pritožbe v štirinajstih dneh na ministra za notranje zadevo. § 18. Pokrajinske uprave, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, vroče ministrstvu za notranje zadeve natančen seznamek optantov iz svojega področja ter označijo v njem: 1. ) ime optantovo, njega priimek in poklic; 2. ) ime njegove žene in njegovih otrok, mlajših od 18 let; 3. ) občino, v kateri je imel optant domovinsko pravico v trenutku opcije; 4. ) državo, za katero optant optira, kakor tudi občino, ki je tej državi pripadla in v kateri je imel optant nekdaj domovinsko pravico. Ministrstvo za notranje zadeve vroči po diplomatski poti prepis teh podatkov prizadetim državam. Letnik III. 12‘2. _____ _____ _________________ _____ II. Opcija tistih, ki niso Srbi, Hrvatje ali Slovenci, ki pa imajo domovinsko pravico na onem ozemlju ogrske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, za državo svoje narodnosti. § 19- Tisti, ki so po plemenu in jeziku Nemci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Romuni, Italijani in Madžari, ki pa imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, katere so nekdaj pripadale kroni sv. Štefana, pa so prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo v šestih mesecih optirati za državo, kateri pripadajo po plemenu in jeziku, t. j.: Nemci za Avstrijo; Čehi in Slovaki za češkoslovaško; Poljaki za Poljsko; Romuni za Romunijo; Italijani za Italijo; Madžari za Ogrsko. Tstotako smejo po določilih tega in naslednjih paragrafov za Ogrsko optirati Madžari po plemenu in jeziku, ki imajo domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero jo prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,' kakor tudi Madžari po plemenu in jeziku, ki imajo pristojnost v Bosni in 'Hercegovini. § 20. šestmesečni rok, določen e- prejšnjem paragrafu, teče od dne. 26. julija 1921. § 21. Optant mora svojo izjavo vložiti pri oblastvih, določenih v § 16. Prva, druga in tretja alineja § 16. se mora uporabljati tudi. na te izjave. Optant mora svoji izjavi priložiti: 1. ) dokaze, da pripada po plemenu in jeziku oni narodnosti, za katere državo optira: 2. ) dokaze o tem. kje je imel v trenutku opcije d omovinsko pravico: 3. ) krstni ali rojstni list, poročni list ali izpisek iz matice, in sicer zase, za svojo ženo in za one .-.veje otroke, ki niso dovršili 18. leta. Če nima krstnega. rojstnega in poročnega lista, pismeno izjavo, kdaj so rojeni on, njegova žena in njegovi otroci, mlajši od 18 let, kdaj se je poročil in kako je ime ženi in otrokom. § 22. Glede postopanja s temi izjavami in glede odločanja o njih se je ravnati po načinu, razloženem v § IT. § 23. Predpisi § 18. se morajo uporabljati tudi tukaj, samo da pokrajinska uprava, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadeve, v seznamku pod 4.) namesto občine, v kalmi je imel optant nekdaj domovinsko pravo, označi optantovo narodnost in pa državljanstvo države, za katero je optiral. Četrti oddelek. Splošna določila. § 24. V tej uredbi določeno dolžnost o vlaganju prošenj in opcijsko pravico za pridobitev ali izgubo državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvrše samostojno osebe, ki so stare nad 18 let. v trenutku, ko vlože prošnjo, prijavo ali izjavo. Prošnja, prijava ali izjava moževa se razprostira tudi na njegovo zakonsko neločeno ženo. Prošnja, prijaha ali izjava očetova ali, če iti več očeta, materina, se razprostira na njiju zakonske .ali legitimirane otroke, mlajše nego 18 let. Prošnja, prijava ali izjava nezakonske, neporočene matere se razprostira na njene nezakonske otroke, mlajše nego 18 let. če je nezakonska mati poročena s kom, ki ni oče njenih otrok, vloži prošnjo, prijavo ali izjavo njih zakoniti zastopnik. Za takega, ki je pod skrbstvom, vloži prošnjo, prijavo ali izjavo njegov zakoniti zastopnik. § 25. Že vložena prošnja, prijava ali izjava, bodisi da je bila vložena samostojno, bodisi po možu, roditeljih ali po zakonitem zastopniku se ne more več preklicati. § 2ß_ Tisti, ki so optirali za tuje državljanstvo, morajo v dvanajstih prihodnjih mesecih prenesti svoj domicil v državo, za katero so optirali. 018 § 27. Tisti, ki so imenovani v prejšnjem paragrafu, smejo v navedenem roku vzeti s seboj vse svoje premičnine vsake vrste. V tem oziru se jim niti pri odhodu niti pri dohodu ne nalaga nobena davščina ali taksa. Na izvolji jim je, da obdrže nepremičnine, ki jim pripadajo, na ozemlju države, v katere korist niso optirali. V dvanajstih prihodnjih mesečih smejo prenesti v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev brez vsakršne davščine ali takse Svoje premičnine vsake vrste tisti, ki so optirali za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako v tem roku pre-neso svoj domicil iz inozemstva v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 28. .Vse prošnje, prijave in izjave v zvezi s to uredbo, istotako vse priloge, izdane v ta namen, so oproščene vseh taks in davščin. Nepopolne prošnje, prijave in izjave se vračajo vložniku v popolnitev. § 29. Vsi opcijski roki, določeni z uredbo o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo z dne 25. novembra 1920., objavljeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 271 z dne 6. decembra 1920.*, se podaljšujejo in veljajo do preteka ustreznih rokov, določenih v tej naredbi. § 30. Pokrajinske uprave, odnosno oddelek za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu za notranje zadevo, morajo skrbeti, da se ta uredba objavi, kakor je predpisano, da se ji pa tudi drugače da čim širša javnost. Naša diplomatska in konzularna oblastva v inozemstvu morajo objaviti to uredbo na udomačeni način. § 31. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». V Beogradu, dne 30. avgusta 1921.; U br. 19.582. , j . ' Minister za notranje zadeve: Sv. Pribićević s. r. • 30&a Pravilnik o ustanovitvi kmatijskili nas-somštev pri okraiiik glavarstvih ? Slovenili. A. 1. ) Okrajnim glavarstvom v Sloveniji se dodeljujejo okrajni ekonomi. 2. ) Za okrajne ekonome se imenujejo kmetijski strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo in s primemo kmetijsko prakso, in sicer: okrajni ekonomi V. razreda v X. činovnem razredu, i okrajni ekonomi IV. razreda v IX. činovnem razredu, okrajni ekonomi 111. razreda v .VIII. činovnem razredu, okrajni ekonomi II. razreda v VIL činovnem razredu, okrajni ekonomi I. razreda v VI. činovnem razredu. Če ne bi bilo dovolj strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, se izjemoma imenujejo za okrajne ekonome tudi strokovnjaki s srednješolsko kmetijsko izobrazbo, ki so opravili učiteljski izpit za poučevanje na nižjih kmetijskih šolah in ki so po svojem dosedanjem delovanju priznani strokovnjaki. 3. ) Za pomožnega strokovnega organa se dodeljuje vsakemu okrajnemu ekonomu po eden ali po več kmetijskih strokovnjakov, M so absolviraJi srednjo kmetijsko šolo s prav dobrim uspehom in ki imajo zadostno kmetijsko prakso. Ti pomožni strokovni organi so: kot pomočniki okrajnega ekonoma I\ . razreda v XI. činovnem razredu, kot pomočniki okrajnega ekonoma III. razreda v X. činovnem razredu, * Uradni list pod št. 471 iz leta 1920. kot pomočniki okrajnega ekonoma H. razreda v IX. činovnem razredu, kot pomočniki okrajnega ekonoma I. razreda v VIII. činovnem razredu. 4.) Uradno poslovanje in službeno razmerje okrajnih ekonomov in njih pomočnikov proti predstojniku okrajnega glavarstva in proti višjim obla-stvom se mora vršiti po teh-le navodilih: B. 1. ) Okrajni ekonomi so strokovni referenti okrajnih glavarstev, na katerih sedežih so nameščeni, ter v službenem in disciplinarnem oziru podrejeni najprej predstojnikom okrajnih glavarstev. Ako obseza okoliš posameznih okrajnih ekonomov več političnih okrajev, so službeno podrejeni tudi prestojni-kom ostalih okrajnih glavarstev. Okrajni ekonomi so strokovno podrejeni kmetijskemu oddelku pokrajinske uprave za Slovenijo: njih službeno poslovanje je navzlic podrejenosti, omenjeni v prejšnjem odstavku, pod nadzorstvom tega oddelka. Okrajnim ekonomom se po potrebi dodeljujejo pomožni strokovni organi, katerih službene dolžnosti in pravice določuje poseben pravilnik. 2. ) Okrajni ekonomi opravljajo svoje uradne posle v imenu in s podpisom predstojnikov dotičnih okrajnih glavarstev. Samoupravne akte zgolj strokovne vsebine, ki niso v nikakršni zvezi s poljsko policijo ali finančnimi zadevami, podpisujejo oni sami kot okrajni ekonomi. Vse stvari, spadajoče v pristojnost okrajnega, glavarstva, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva v okraju, rešuje okrajni ekonom, oziroma se morajo reševati po njega zaslišanju. 3. ) Okrajni ekonomi se ne smejo uporabljati za posle, ki niso v nobeni zvezi z njih strokovnim poklicem. 4. ) Okrajni ekonomi imajo svoj urad pri okrajnem glavarstvu s svojim posebnim poslovodstvom (pod znakom E. št....). Njih pisarniška dela opravlja pisarna okrajnega glavarstva. Ako je v kraju okrajnega glavarstva, kjer ima svoj sedež okrajni ekonom, kmetijska postaja ( vzorno posestvo, razsadnik itd.) s primernimi poslopji, katere upravitelj je obenem okrajni ekonom, bodi tudi njegov urad tam; vendar pa mora tudi v tem primeru vzdrževati stik s predstojnikom okrajnega glavarstva (točka 2.) in mu biti ob določenih dnevih in urah na uradno razpolago. 5. ) Posebne dolžnosti okrajnih ekonomov so tele: Okrajni ekonomi a) podajajo predloge za pospeševanje vseh kmetijskih strok svojega področja, izdelujejo vse dotične predpise in naredbe ter vodijo vsa sem spadajoča dela; b) čim prej naj prouče kmetijske razmere svojega okraja s tem, da stopijo v stik z uglednimi in j vplivnimi osebami svojega okraja, o katerih se j ve, da se zanimajo za napredek in proevit kme- I tijskega gospodarstva; c) sodelujejo pri že ustanovljenih kmetijskih društvih svojega okraja ter podpirajo ustanovitev novih, o katerih je pričakovati pospeševanje kmetijstva; č) prirejajo poljudna praktična predavanja, tečaji in poizkuse, da poučujejo krnetiško ljudstvo svojega okraja, v vseh kmetijskih panogah dotičnih krajev; kavcijo sprejemati tudi začasna potrdila o podpisu državnega posojila. Carinarnice, ki prejemajo za kavcijo taka potrdila, morajo o vsakem primeru obvestiti denarni zavod, ki je izvršil podpis, da ga zabeleži v vpisniku. Ko zavod prejme obveznice, jih vroči dotični carinarnici, ki mu vrne začasno potrdilo. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 15. septembra 1921.; C br. 64.253. Pojasnilo gleda duplikatov ia iriplikatov carinskih deklaracij. Generalna direkcija posrednjih davkov je poslala podpisani direkciji nastopni dopis z dne lOega septembra t. L, št. 14.028: Na vprašanje neke carinarnice, ali je treba duplikate in triplikate deklaracij smatrati za priloge ter jih kot take obremenjati s takso iz tar. post. 2. taksne tarife začasnega zakona o državni trošarini, dne 2. marca 1921. \ «Službenih Novinah .kralje-, taksah in pristojbinah, je generalni direkciji posred-vine Srba, Hrvata i Slovenaca»,w se razveljavljajo | davkov čast poročati to-le: z naročilom, da morajo glede uvoza teh specialiteti Taksa iz tar. post. 205. taksne tarife se mora veljati dosedanji predpisi. tako v Srbiji kakor \ ^ za Vsak unikat carinske deklaracije. Dupli- ostalih pokrajinah kraljevine. , katov in triplikatov deklaracij pa ni obremenjati z Iz pižame lekarniškega oddelka ministrstva za na-! nobeno takso in jih tudi ni smatrati za priloge: rodno zdravje v Beogradu, dne 18. septembra 1921.; Ap. br. 33.501. iazyiasi osreonje viaoe Stanje posevkov ia vpliv vremena aa rast kul-turnih rastsia v prvi polovici meseca septembra. m*'.*** , ... .... . i Vreme zmerno toplo z malo padavinami. Lepo pri sestavljanju kmetijske statistike in pri upra- l tl(. ^ dobro na dozorevanje koruze, sadja vt vzornih posestev, kmetijskih postaj, nasadov j ^ oT0Z(jja .e za nadziranje poizkuso\ , ... t - j Pridelek koruze večinoma zaradi suhih dni ne ei v svojem službenem delovanju vodijo točenj^ Uo-Oden dnevnik z vsemi potrebnimi podatki in po navodilih okrajnega ekonoma; c) nemudoma in vestno naznanjajo eventualne kršitve kmetijskih zakonov in naredb okrajnemu ekonomu, odnosno okrajnemu glavarstvu. 6. ) Ako se pomočnikom okrajnega ekonoma za-časno poveri zastopstvo okrajnega ekonoma, morajo opravljati vse službene dolžnosti, ki so predpisane s posebnim pravilnikom za okrajne ekonome. 7. ) Predstojnik okrajnega glavarstva je pooblaščen, da v nujnih primerih, in sicer na predlog okrajnega ekonoma, dovoljuje pomočniku okrajnega ekonoma dopust do največ tri dni. Bolezen pomočnikov okrajnih ekonomov, trajajočo več nego tri dni, je treba naznaniti po predstojniku okrajnega glavarstva kmetijskemu oddelku pokrajinske uprave. V Beogradu, dno 30.avgusta 1921.; št.504. Minister za kmetijstvo in vodi. Ivan Pucelj s. r. s©@. Uredba älaäo ?£Srž6TO&ja sedišč zn pobijanje draginje.* Z uredbo o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije** so predpisani iz vest ni materialni izdatki, ki jih morajo občine plačevati • za vzdrževanje sodišča za pobijanje draginje, ki ga določa uredba. Te izdatke plačuje po uredbi občinsko oblastvo iz proračuna dotične občine. Ker so se nekatere občine izjavile, da nimajo proračunske možnosti za plačevanje teh izdatkov, se mi je v z videl o izdati to-le naredbo: * Razglašena v «Službeni!) Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 212, izdanih dne 23. septembra 1921. " Uradni list pod št. 253. Vrtni posevki so dobri in obetajo dober pridelek. Tobak je dober, ker jc bilo vreme za dozorevanje ugodno. Krnska in sladkorna pesa se bosta dobro obnesli. Po vinogradih se vrši trgatev; sadno drevje obirajo; pridelek je dober. Kvaliteta izdelkov iz sadja in grozdja bo istotako izvrstna. Rastlinskih bolezni in uim ni bilo. Iz pisarne oddelka za poljedelstvo ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu, dne 15. septembra 1921.; K br. 23.080. Razglas, ßa je uvoz in izmz živali iz Madžarske prepovedan. Gospod minister za kmetijstvo in vode je odredil z odlokom z dne 8. septembra 1921., V. T. br. 6212, da se ne dovoljuje ne prevoz preko naše države, ne uvoz živali iz Madžarske in tudi ne onih živali iz Romunije, ki tranzitirajo Madžarsko, to pa glede na to, da nimamo z Madžarsko nobene trgovske pogodbe in ne trgovinskih zvez, pa tudi glede na politične razmere in na to, da so živalske kužne bolezni po Madžarski jako razširjene. Zato naj carinarnice niti uvozno, niti prevozno ne prepuščajo živali, ki bi dohajale iz Madžarske ali pa so romunskega izvora ter so rranzitirale Madžarsko. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 8. septembra 1921.; C br. 60.291. * Razglašena v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 217. izdanih dne 29ega septembra 1921. ** Uradni list pod št. 71. *** Razglašeno v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 217, izdanih dne 29ega septembra 1921. nanje se ne pobira taksa iz tar. post. 2., ker služijo zgolj za notranjo uradno rabo. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 15. septembra 1921.; C br. 83.374. Pojasnilo glede uvaža strojnik delov. Uvozniki, ki se laliko koristijo- z olajšavami razpisa C br. 61.602/920, morajo, če uvažajo na podstavi tega razpisa, posamezne strojne dele, prej po carinarnici, kjer naj se izvrši ocarinitev, predložiti podpisani direkciji prošnjo ter v njej točno označiti, katere in kakšne strojne dele hočejo uvoziti in koliko je teh delov. V prošnji mora biti jasno razloženo, kako in v kakšen namen se bodo uporabljali uvoženi deli. Takih prošenj ni treba, ako se uvažajo kompletni stroji z ustreznimi deli vred. To'se priobčuje carinarnicam z dostavkom, da brez nalogov, izdanih na podstavi tako vloženih prošenj, nikakor ne smejo izvrševati uvoznih ekspedicij strojnih delov po razpisu C br. 61.602/920. Iz pisanic generalne direkcije carin v Beogradu, dne 20. septembra 1921.; C br. 60.353. Razglas o uradnih urah pri carinara?cak. Gospod minister za finance je- odredil z odlokom z dne 8. septembra t. 1., C br. 61.219: Po predlogu generalne direkcije carin in na podstavi člena 227. carinskega zakona odrejam, da je pri carinarnicah izza dne 15. septembra t. 1. uvesti pisarniške ure od osmih do dvanajstih in od štirinajstih do sedemnajstih vsak dan, razen db nedeljah in praznikih, ko carinarnice ne poslujejo. Direkciji carin naročam, naj ukrene v tem zmi-slu, česar je treba, ter jo pooblaščam, da sme po službeni potrebi tudi zvišati število uradnih ur pri carinarnicah. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 23. septembra 1921.; C br. 61.219. Easglas o knutrngentu konj :•& izvoz.* Z odločbo generalne direkcije carin se je sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo in z ministrstvom za kmetijstvo in vode neizčrpani kontingent za izvoz 388 lahkih konj preko carinarnice v Mariboru prenesel na carinarnico v Djevdjeliji (194 konj; in na carinarnico v Bakru (194 konj). Kontingent 1000 konj za izvoz preko Rakeka je podaljšan še za dva meseca preko iste carinarnicu. To se daje interesentom na znanje. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 26. septembra 1921.; C br. 65.884. * Priobčen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 219, izdanih dne 1. oktobra 1921. Ukinitev s!arik ia uvadba novih tovornih listov.* Ministrstvo za promet je odredilo z odločbo z dne 3. septembra t. L, št. 29.561: Na predlog uprave državnih monopolov z dne 29. avgusta t. L, Pr. br. 20.086, je gospod minister za finance današnjega dne dovolil, da se da z dnem 30. septembra 1921. v promet nova emisija tovornih listov in vložkov za tovorne liste, enotnih za vso kraljevino z dotičnim besedilom in z vtisnjenim kolkom za 1 dinar. Tovorne liste in vložke prodajajo železniške postaje. Tovorni listi in vložki so taki: Vtisnjeni kolek za en dinar na vseh vrstah tovor-nih listov kakor tudi na vložku za tovorne liste je natisnjen s klišeji kolkov za en dinar emisije, ki velja tudi sedaj za Srbijo in Črno goro, samo da je barva kolka pomarančasta in z razliko, da so čez grb kolka s črno barvo vtisnjene z latinico besede: Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Velikost kolka je 36 X 25. Velikost natisnjenega besedila na unikatu in duplikatu tovornih listov je, in sicer: 1. ) pri tovornih listih za tovorno in brzovozno blago za inozemstvo 685 X 320 mm (kolek vtisnjen na desni); 2. ) pri tovornih listih za tovorno in brzovozno blago za notranji promet 680 X 395 mm (kolek vtisnjen na levi); in 3. ) pri vložkih za tovorne liste 395 X 315 mm (kolek vtisnjen na desni). Tovorni listi za brzovozno blago so obrobljeni s široko (primeroma 13 mm) pomarančasto črto vzdolž besedila. Izza dne 1. oktobra 1921. se ne smejo uporabljati drugi tovorni listi in vložki razen monopoliziranih. Na podstavi teli določil se morajo izvesti nastopne poprave: Železniška tarifa za prevoz blaga del L, oddelek B, z dne 1. januarja 1918. Dopolnitev in izprememha z dne 18. avgusta 1921. Po odredbi ministrstva za finance, generalne direkcije posrednjih davkov, z dne 29. avgusta 1921., št. 13.426, je z dnem 1. oktobra prodajna cena tovornih listov povišana. Točka 2. a (odsek D: pristojbine) naj se prečrta ter nadomesti s tem-le besedilom: 2. Cene tiskovin, a) Tovorni listi. Cena tuzemskih in mednarodnih tovornih listov z natisnjenim kolkom je 1 dinar za izvod. Direkcija državnih' železnic v Zagreb«, dne 21. septembra 1921.; št. 33.222/C. 1921. Nora emisija tovornih listov.** Ker imajo po obvestilu ministrstva za promet in uprave državnih monopolov beograjska, zagrebška, sarajevska, subotiška in ljubljanska železniška direkcija še primerno količino prej natisnjenih tovornih listov in vložkov, dovoljujem nekvarno svoji odločbi, po kateri se da z dnem 30. septembra 1921. v promet nova emisija tovornih listov, da se smejo na ozemlju omenjenih železniških direkcij poleg novih uporabljati tudi stari tovorni listi in vložki, ki so pri omenjenih direkcijah tudi sedaj v prometu; toda pri-lepljati se mola nanje kolek za en dinar, Id ga izdela uprava državnih monopolov in ki bo iste barve in oblike, kakršne so oni, ki so vtisnjeni na novi emisiji. Za obrazce teh listov se sme na ozemlju omenjenih direkcij pobirati, in sicer za tovorne liste za notranji promet 0-25 din., za mednarodni promet pa 0-50 din. Stari obrazci se smejo uporabljati samo, dokler ne poidejo, nikakor pa ne dalje nego do dne 31. decembra 1921. Iz pisarne generalne, direkcije posrednjih davkov v Beogradu, dne 28. septembra 1921.; št. 14.668. * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 217, izdanih dne 29ega septembra 1921. ** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 219, izdanih dne 1. oktobra 1921, Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Št. 11.116. Tedenski izkaz e Ralezifivili boleznih na Giemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 11. do dne 17. septembra 1921.) Okraj i I Občina Ostalih 1 i ! se 1 I i 1 S 2 Ostali v na-1 daljnji oskrbi Kamnik Drtija Gozd Ihan Kamnik Krtina 1 2 3 2 1 3 1 2 1 Ü ■ j 3 j 1 5 1 3 Mekine -C 1 Mengeš 3 5 3 O 2 £ £•5 Moravče 7 4 2 2 7 : I g .’S Motnik 6 2 4 Okraj Občina 5 o 0 1 CS r-M J > O TS- i Podgorje Prevoje 7 3 3 3 7 3 a N Radomlje i r £ Rafoiče 3 To 2 1 10 Stranje 3 3 • j i Volčji potok .... 1 . 1 • * Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Kranj Škofja Loka .... 8 5 . 3 i ! Kranj 7 3 4 1 5 Brežice Brežice 1 • 1 Mavčiče 6 3 4 2 3 j Zakot. l . 1 . Preddvor 8 8 4 3 9 : i . Artiče 1 • 1 ! Predoslje 4 5 2 • 7 i Črnomelj Semič 2 * 2 j Sv. Jošt 2 . 2 ! Celje okolica Trbovlje i * • Voglje 3 2 2 3 ! Gomilsko i ■ . l 1 Stražišče 7 2 5 4 ; 1 - Mozirje okolica . . 2 • 2 Javorje 2 1 i Sv. Peter v Savinski Poljane 1 2 2 ! • dolini 3 1 # 3 i i Selca 9 25 8 13 13 ! Sv. Pavel pri Prefcol- j . Trata H 5 2 4 5 i du 4 • . 4 1 i Smlednik O 1 • 3 ; 1 Celje mesto Celje 3 J • * 4 S Stara Loka .... 3 2 i Kararik Domžale 2 . . 2 Šenčur 6 5 7 4 Kamnik i • ■ . 1 i j Tržič 5 4 3 2 4 Kosese 2 . 2 Sorica 3 3 Križ 1 * * 1 Naklo 7 6 3 2 8 ’ Lukovica 3 . 2 Oselica 6 1 5 ; Nevlje ...... 2 i 2 1 ! Sora 1 . i !: Rafoiče 1 • • 1 j i Jezersko 1 . 1 1 Krško Krško 4 3 ■ 1 1 Grižee 6 1 3 4 : Kočevje Želimlje 1 * 1 Cerklje 2 1 3 1 Stari log 2 2 i Kovor 1 1 Mozelj i • 1 Krško Krško 28 12 15 o 22 Novo selo ! t j j Studenec 3 L 2 1 . I • Fara • 0 1 Raka 4 3 4 3 i Konjice Oplotnica 1 i ! i Sv. Križ 2 1 3 f S Ljubljana okolica Vrhnika 1 i Sv. Jernej 6 6 f j Borovnica 2 i i Radeče 5 7 3 3 6 Ljubljana mesto Ljubljana ..... 1 i ! Bučka 4 1 3 f Litija Peščenjak 1 * i Kočevje Nemška Loka . . . 6 6 i Maribor mesto Maribor 2 i 1 2 Turjak 1 i s Radovljica Bled t • • 1 Videm 3 - 3 1 1 M&šaje J . 1 Osilnica 9 7 2 U E Ribno 1 • i • Far«, 1 1 E Bistrica 1 i . Konice Oplotnica 8 6 2 ii I , Grušovje 3 8 2 2 7 Griža (Dysenteria). j Ljubljana okolica Št. V:d nad Ljubljano Vič 11 18 9 18 8 25 1 S 11 S i Brežice Brežice 8 4 2 -° \ Devica Marija v Polju 10 2 6 6 [ i Blanca i 5, 14 3 1 15 Vrhnika 7 3 i 3 l Sevnica 10 9 7 . 12 i Orni vrb 4 3 i i i Globoko 7 2 3 ■ 6 I Šmartno pod Šmarno Vera če 2 1 3 goro 4 4 8 t Zabukovje 4 2 6 j Borovnica ..... 3 1 4 i ! Videm 7 6 5 1 1 7 1 i Brezovica 1 1 2 Bizeljsko 5 5 Ljubljana mesto Ljubljana 74 34 27 14 67 f ! Uršna sela .... 5 i (5 1 Litija Sušica 1 1 2 Pišece 7 7 Kitni vrb . C 2 4 l Dobje 15 2 3 10 Otlica 7 7 F Koprivnica .... 1 i ! Leščevie 1 1 1 Št. Peter . 2 2 j Gradiček 6 1 5 5 Veliki Kamen , . . 6 6 i Kompolje 3 3 c Senovo . 1 1 f Prežganje 7 6 i * I Gaborje . 4 1 3 Muljava 1 * 1 jj' Veternik ..... . 1 1 Šmartno 1 . i - J? Kapele . 1 1 Ljutomer Siamnjak 7 7 1 Črnomelj Lokvica 6 7 3 2 8 Stara cesta .... 7 y} 3 6 S • Celje okolica Trbovlje 21 12 7 26 Ljutomer 5 5 f Ljubno , 2 2 j Voršinci 1 1 «r Loka pri Zidanem Sv. Juri ob Ščavnici 1 1 f mostu 18 5 5 8 Ščavnica 2 2 E Braslovče 12 4 S Gornja Radgona . . 1 1 f Petrovče 3 3 Maribor okolica Tinje 29 j . 29 Žusem 4 2 2 Hoče 12 • 12 f 1 Sv. Stefan 3 2 2 3 Sv. Martin nad Mari- Sv. Krištof 1 6 i 6 borom 4 4 j' Bočna 8 7 i . Slivnica 2 2 tj; Polzela ...... 15 6 9 Zgornja Rečica . . 1 1 1 Velika Pirešica. . . 13 2 7 8 Vrhole 6 i 5 !> Žalec 1 1 j Maribor mesto Maribor 65 2 4 63 f Doi 5 3 2 Novo mesto Gumberk 2 2 1 Rečica 7 4 1 10 !j Gornji Suhadol. . . 3 3 1 Luče 4 1 2 3 Velika Loka .... i Št. Vid 7 7 2 12 Iglenik 5 • & si Jurkiošter ..... 3 3 Sv. Štefan 4 i 3 I Vransko. ..... 2 2 Kandšja 16 4 11 9 j! Gornji grad .... 2 2 . Škrjance 2 • 2 § Solčava i . i Novo mesto .... 5 26 5 4 22 1 Mozirje okolica . . i i * • Orehovica 3 * 3 f Sv. Lenart nad La?- Bukovica 5 5 1 kim 3 1 2 Št. Peter i • Št. Rupert nad Laž- Zagradec o • 2 f kim 4 1 5 Huoenje 9 9 K Roginska gora . . . Višnja vas 1 2 3 . 2 1 3 Prapreče Stari trg 1 4 2 6 3 1 10 p Celje okolica . . . . 3 3 Trebnje 5 1 6 i Nova cerkev .... 6 6 Ptuj okolica Breg 5 1 5 i I Kalobje 5 5 ! Črmožice . . 1 i Šmarje pri Jelšah . 4 i i 2 Gaj ovci 2 6 2 6 Gotovijs S 2 1 Gorenjski vrb . . . 2 • 2 Celje mesto Celje 31 20 10 2 39 Hom 2 1 1 Kamnik Brezovica 4 • i Kicar 2 1 1 Dolsko 7 i 4 4 1 Mala vas 1 4 2 • 3 ! Okraj Občina V O j Na novo obolelih i g •r-, > i Umrlih s.a ž a-HJ j Ptai Moškaojci 3 i 2 ' Muretiaci 2 3 2 i 2 ! Podvinci 1 1 • !! Sv. Marjeta .... 4 2 2 4 Ji Velika Nedelja . . . 1 1 1 1 Zannsšani 4 4 3 5 i Zavrč 9 li 8 4 12 ; Žetale n 1 2 2 Radovljica Bled 10 14 3 1 20 Jesenice 35 20 17 6 32 Kranjska gora . . . 2 2 . Gorje 3 2 2 3 j Predtrg 4 5 4 . 5 Radovljica 7 5 4 8 , Kropa 8 1 5 4 i Mošnje 4 2 2 1 3 S Dovje 3 1 2 2 J Seganje 4 2 2 i 3 Srednja vas .... . 1 i \ Brezni ca 3 3 i ilereujgradec Slovenjgradec . . . 13 2 4 11 f Marenberg ! Gortina 5 1 5 1 Remšnik 4 4 Velente 4 4 j Šmartno 1 ■1 i Brezno ...... 2 2 Otiški vrh 2 2 Sv. Andrej 4 1 i 4 Vuzenica . . / . . . 5 . 5 Prevaija Mežica ...... Prevalje 25 1 4 8 • 3 6 23 Orna 4 3 4 3 Tolsti vrh 3 3 6 Libuče 3 i 3 . 1 črneče 1 2 i 2 Ojstr-ca 4 2 2 ■ Koprivnic* 17 6 3 8 i Dravograd *« 1 . . 1 Maraka Sobota Bokom 1 1 Beltinci 1 . i . Gančani 2 • 2 Trdkova i • - 1 Š k r 1 a t i n k a (S c a r 1 a t i n a) j Celje mesto Celja 5 1 i 2 11 3 Konjice Bezovica 1 i ■ • • 1 .1 Davica (Dipliteria). ! Ljubljana mesto Ljubljana 2 2 4 .Ljutomer Ljutomer ..... 1 1 Kooiišće'. 1 1 Pia j okolica Sv. Rok ob Sotli . . i • 1 Slovenjgradec Otiški vrh i 1 Šoštanj ...... i 1 Mislinje 2 2 i Mn.taks Sobota Bokležovci..... 1 • 1 Kratonci 2 2 • Trakom. Črnomelj Tale ji vrh .... . i • • 1 Kracj Kovor i • • 1 ! Sv. Lenart i • 1 ! LjuHiaoa mesto i Ljubljana 3 * * * 3: pa z navadnimi Črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Obstoje: Slinavka in parkljevka. Brežice: Artiče 3:8, Videm 4:13, Zakot 3:3. Ljubljana okolica: Vrhnika. 1:4. Logatec: Dolenji Logatec 1:1, Hotedršica 1:1, Planina 1:6, Rovte 3:15, Žiri 1:1. Ljubljana mesto 1. Vranični prisad. Brežice: Loče 1:1. • Garje konj. Brežice: Podsreda 1:1. Litija:' Stekanja vas 1:1, Veliki Gaber 1:1. Novo mesto: Zagradec 1:1. Ptujri Breg' 1:1, Trnovec 1:1. Št. IV.—15.345/21. Objava. Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo z odlokom z dne 31. avgusta 1921., št. 49.066, sporazumno z, ministrstvom za. promet, da se mandat sedanjega odbora bolniške blagajne južne železnice na Dunaju za dni del proge, ki leži na našem ozem-jju, podaljša do dne 31. decembra 1921. V Ljubljani, dne 19. septembra 1921. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za socialno skrbstvo. Ribnikar s. r. Garje ovac. Celje, politična ekspozitura Mozirje: Luče 3:4, Solčava 2:3. Kranj: Preddvor 1:1. Slovenjgradec: Šmartno ob Paki 2:2. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Št. 6799. 153« Easglas. Minister za trgovino in industrijo je dovolil opekarni: «Milan Jenčič in drugi v Mengšu» in stro-jilni tvornici: «Samsa & Co., družba z o. z. v Ljubljani», ustanoviti delniško družbo z imenom «Öma — kaolin,» d. d. v Ljubljani. Družbi je namen, kopati glino v Črni pri Kamniku, pridobivati kaolin, trgovati s kaolinom in glinastimi izdelki ter izvrševati vse druge posle, ki so v zvezi s predmetom podjetja, j Osnovna delniška glavnica znaša en milijon j kron ter je razdeljena na 2500 delnic po 400 kron. j ki se glase na prinosnika. Ta. glavnica se sme po S vinjska r d e c i c a. j sklepu občnega zbora brez predhodne oblastvene do- Ljubljana okolica: Zgornja Šiška 1:1. Radov-jTolitve zvišati na tri railiione kTOn' Steklina. Kočevje: Videm 2:4. Svinjska kuga. Črnomelj: Semič 1:2. Krško: Bučka 1:1, Raka 1:13, Št. Jernej 2:2. Ljubljana okolica: Log 1:1-Vič 1:1. Maribor: Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:3, Spodnja Ložnica 1:1, Spodnji Porčič 1: 3. Ptuj: Krčevina 1:1, Stonjci 1:1. Slovenjgradec: Zgornja Kaplja 1:1. Maribor mesto 1. Ptuj mesto 1. Ijiea: Brezuica 1:1, Mošnje 1:1. P o r ti t ninska.koler a. Krško: Cerklje 2:2, Sv. Križ 2:4. Murska So-; bota: Gorenji Petrovci 1: 5, Moščanci 1:1, Pečarovci i 1:6, Stanjovci 1:4. Tuberkuloza goveđi. Murska Sobota: Beltinci 1:1. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 20. septembra 1921. Dr. Mara s. r. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 26. septembra. 1921. Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. Gniloba čebel. Ljutomer: Kamenščak 1:1. Prestale so: Vranični p r i s a d. Razpiasi tngib uradov in obiaslsv. 1551 j Prede. 2673/13/21—1. Razglas. j l isje deželno sodišče v Ljubljani je drja. Harrvja j S c h r e i n e r j a, odvetniškega kandidata v Ptuju. Murska Sobota: Črenšovci 1:2, Dolnja Lendava! na njegovo prošnjo sprejelo v imenik kazenskih za-2:37. j govornikov svojega, okoliša. Š u š t a v e c. V L j u b 1 j a n i, dne 23. septembra 1921. Razglasi pekrajiiske uprave za Slavnije. Št. J6.058. , Razglas. Postavka «Grška» v razglasu deželne vlade z dne 25. februarja 1921., št. 4178 (Ur. 3. 28), Id je bila a razglasom št. 18.250 z dne 8. julija 1921. (Ur. I. 84, stran 412) določena z 68 dinarji, se po razpisu ministrstva za notranje zadeve št. J. B. 26.631 v. dne 1. septembra 1921. izpreminja ter se glasi: «Grška 85 (petinosemdeset) dinarjev». V Ljubljani, dne 27. septembra 1921. Pokrajinska uprava. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika.: Kremenšek s. r. ( Št, 3693. vet. I&k&z u stanju živalsink knžsili bolesni j 'v Slowealü s äne i. oktobra 1921. “G p a z k a: Imena okrajnih glavarstev in mestnih' magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin j Ljubljana okolica: Iška Loka 1:1. Svinjska kuga. Ljubljana okolica: Račna 1:4. Ljutomer: Radinci 1:1. Ptuj: Gajovci 1:2. Svinjska rdečica. Celje: Sv. Pavel pri Preboldu 1:1. Ljubljana okolica: Grosuplje 1:1, Šmarje 1:1, Želimlje 1:1. Logatec: Gorenji Logatec 2: 2. Ljutoirier: Stara in Nova. vas 1:2. Radovljica: Bled 1:1. Tuberkuloza govedi. Murska Sobota: Geriinci 1:1, Mačkovci 1:1. V Ljubljani, dine 1. oktobra 1921. Pokrajinska uprava. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika: v Paulin s. r. Št. 549/preds. Razglas. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za javna dela, je dne 26. in 27. avgusta t, 1. državno zdravilišče Rogaško Slatino in dne 17. septembra državne toplice Dobrno pri Celju izročila v upravo zdravstvenemu odseku za Slovenijo v Ljubljani. V L j u b 1 j a n i, dne 30. septembra 1921. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za javna dela. Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka za javna dela: inž. Klinar s. r. Dr, Rogina s. r. Preds. 2804/13/21—1. 1546 R&sgiaa. Višje deželno sodišče v Ljubljani je Avgusta K o 1 š k a, notarja v Marenbergu, na njegovo prošnjo sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. V L j u b 1 j an i, dne 29. septembra 1921. Kavčnik s. r. ! Preds. 2749/13/21—3. \ . 1547 Razglas. j Notar Anton Zevnik v Višnji gori je danes j položil predpisano prisego. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 30. septembra 1921. Kavčnik s. r. IS 4/21—2. 1552 Konkixr2.ni ©klic. Razglasitev konkurza o imovini Danila K o r -d a n a, bivšega ravnatelja Avtomobilne prometne d. d. v Ljubljani. Konkurzni komisar Peter Keršič, deželnosodni ‘svetnik v Ljubljani. Upravnik mase dr. Emil Stare, odvetnik v Ljubljani. Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču, v sobi št, 140, dne ob devetih. 17. oktobra 192 1. / Oglasitverii narok do dne 1 0. n o v e m b r a 1 921. Narok za ugotavljanje pri imenovanem sodišču dne 2 8. novembra 1921. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IH., dne 5V oktobra 1921. \ A 197/21—5. 1490 3- Poklio dediča neznanega bivališča. Marija Presečnik, zasebnica v Rečici ob Savinji št. 36, je dne 15. julija 1921. umrla. Poslednja volja se je našla. Med zakonitimi dediči sta- Jožef Presečnik in Elizabeta Weigl, rojena Presečnik, katerih bivališče sodišču ni znano. Zato se pozivljeta, naj se tekom enega leta od'danes dalje zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Ignacijem Fluderni-kom, posestnikom in gostilničarjem na Ljubnem, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 15. septembra 1921. A 343/20—9. ’ “ 1497 3—8 Poziv i2®-snanfsa dedičem. Liza Jesenšek, rojena Hribar, užitkarica, 80 let stara, vdova, pristojna v Aržiše pri Izlakah št. 7, je dne 11. novembra 1920. umrla brez oporoke. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se imenuje Matevž Pirc, rudar v Kisovcu-Zagorju. * Kdor ima zahteve do zapuščine, mora to v enem letu od danes dalje javiti sodišču ter dokazati dedinsko pravico. Po preteku te dobe se izroči zapuščina dedičem, ki dokažejo to pravico, ako pa teh ni, državi. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek I., dne 19. septembra 1921. Ne I 587/21—3. 1498 Amortizacija. Na prošnjo Jožefa Lukača, postajnega delavca na Savi št. 16, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica okrajne posojilnice v Litiji št. 5181 v vrednosti 4260 K 60 v, glaseča se na ime: lože Lukač. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne te razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L, dne 17. septembra 1921. Št. 35.465/D—1921. 1519 3—2 Baspis oddaje gradbenih del. Razpisujemo javno pismeno licitacijsko obravnavo za zgradbo poslopja za inspektorat državnih železnic v Ljubljani. Ta obravnava bo dne 15. oktobra jt. 1. ob desetih pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mi-hanovičeva ulica št. 12, II. nadstropje, soba št. 67. Predpisno kolkovane in zapečatene ponudbe z računsko čitljivim in brezpogrešnim proračunom, s priloženim potrdilom glavne blagajne direkcije državnih železnic v Zagrebu, da je ponudnik položil vadij v znesku 100.000 K v gotovini, v garancijskem pismu ali v vrednostnih papirjih, se morajo brezpogojno do imenovanega dne vročiti ali pravočasno poslati po pošti direkciji državnih železnic v Zagrebu, oddelku «D», soba št. 67. Ponudbo mora ponudnik svojeročno podpisati ter v njej označiti stan in bivališče. Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, da izmed prispelih ponudb sprejme eno, ali pa da tudi, če bi ji ne bilo ugodno, ne sprejme nobene, in sicer ne glede na višino ponujene vsote. Podjetnik, ki se mu poverijo gradbena dela, bo moral dopolniti vadij na 5%no varščino, in sicer tako, da se mu bo ta odtezala pri izplačevanju zaslužka v obrokih, navedenih v pogodbi. Zgradba mora biti popolnoma dovršena do dne 15. avgusta 1922. Za izvršitev gradbenih del veljajo poleg gradbenega elaborata splošna in posebna stavbna določila, ki so navedena v službenih pripomočkih za bivše avstrijske državne železnice. Obrazec ponudbe in proračuna se dobiva izza dne 1. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic, oddelku «D», soba št. 77, ali pri progovni sekciji državnih železnic v Ljubljani brezplačno, načrti zgradbe pa proti povratku lastnih stroškov za vsoto 400 kron. V isti sobi so strankam vsi konkurenčni operati na informativno razpolago. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba, meseca septembra 1921. Št. 16.704. ~~ 7 1539 Dražba, lovo?. Hodkovice u Liberce.................. 2362 Jablonec-Brandl statui nadraži . . . 2495 Jablonec n. N. statui nadraži .... 2506 Liberec C. S. D...................... 2403 Rychnov u Jablonce statni nadraži . 2362 Tanvald-Šumbitrk..................... 2403 . Tumov ............................... 2324 Železny Brod......................... 2362 centesimov za 100 kg. Pošiljke, ki se odpravljajo na podstavi teh voz-ninskih stavkov, se vodijo preko postaj: Horni Dvo-fište-Cesky Heršlak-Trbiž. V L j u b 1 j a n i, dne 28. septembra 1921. Družba južne železnice v imenu udeleženih «prav. Lova krajevnih občin Javorške in poljanske nad Škofjo Loko se bosta v četrtek dne 2 7. okt o b r a 1921. ob pol enajstih, odnosno ob enajstih na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki. na javni dražbi oddajala v zakup, in sicer prvi za dobo cd dne 1. decembra 1291. do dne 30. novembra 1926., drugi pa za dobo od dne 1. januarja 1922. do j dne 31. decembra 1.926. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 24. septembra 1921. Št. 6411/III. 1543 Bauglas družbe južns želesnice. Otvoritev postajališča Dobove za promet z brzovoz-nim blagom. Dne 1. oktobra 1921. se otvori postajališče Dobova za- promet z brzovoznim blagom v množinah pod 5000 kg za tovorni list. Pošiljke, za katerih natovarjanje in iztovarjanje je treba posebnih priprav, so od predaje in oddaje izključene. V Ljubljani, dne 29. septembra 1921. Žnidarčič s. r. Št. 19.400 in 44.664. 1548 Dražba lovov. Lovska pravica krajevnih občin lokavske in kremberške se bo dne 13. oktobra 1921. ob enajstih na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah na javni dražbi oddajala v zakup do dne 30. junija 1923. Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 3. oktobra 1921. 1537 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 22. septembra 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna, podlega........... 435,751.194'40 Posojila................... 446,942.220*60 Dolg države ......... 4.304,704.064 * 98 Vrednost državnih domen, založenih za, izdajanje novčanic . . 2.138,377.163 ' — Saldo raznih računov....... — Okrajni glavar: dr. Lajnšic s. r. Št, 2.1.464/ref. X. C - 1541 Bauglas. Pasiva: Glavnica .... Rezervni fond . . Novčanice v tečaju Razne obveznosti Ministrstvo za finance je po razpisu delegacije Terjatve države za založeno domene ministrstva financ v Ljubljani z dne 26. septembra | g^do raznih računov 1921., št. B m/116/18 ox 1921., z odločbo z dne j J ...................— 30. avgusta 1921., št. 13.479, dovolilo mestni občini ljubljanski, da sme od dne 1. oktobra 1921. do preklica pobirati te-le zvišane občinske naklade, in sicer: na vino v sodih................ 200 K za bi, na pivo v steklenicah . ... 5 K za steklenico, na pivo....................... 100 K za hi. 7.325,774.642 10,385.100 821.571 4.347,481.730 741,104.748 2.138,377.163 87,604.330 /.325,774.642 98 73 98 Mestni magistrat ljubljanski, Vabilo k 52. redni glavni skupššini Kranjske industrijske družbe, ki ho dne 2 9. oktobra 1921. ob desetih v Trstu, Via Lazzaretto Vecchio št. 30. Dnevni red: dne i . oktobra 1921. Basglas. 3553 Štirinajsto žrebanje 4%%nih zastavnih listov in 4%%nih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke bo dne 15. oktobra 1921. Izžreba se nom. 14.200 K 4%%nih zastavnih listov in nom. 134.300 K 4%%inh komunalnih zadolžnic, V L j u b 1 j a n i, dne 5. oktobra 1921. Kranjska deželna banka. ! 1.) Poročilo in sklepanje o poslovanju v minu- lem poslovnem letu. 2.) Poročilo preglednikov. 1545 8.) Volitev preglednikov (§ 25. družbenih pravil). 4.) Volitev Članov upravnega sveta (§ 17. družbenih pravil). ■'< Gospodje delničarji naj polože delnice uäjkesneje do dne 22. oktobra t. 1. pri Jadranski banki v Ljubljani ali pa- pri bankah: «Banca Commerciale Ita-liana» v Trstu, «Banca Italiana di Sconto» v Trstu, «Banca Adriatica» v Trstu ali «Adriatische Bank» na Dunaju, L, Tegetthoffstrasse, kjer dvignejo dotične izkaznice (§ 10. družbenih pravil). Bazne objave. Št. 6298/m. 1542 B&zglas. Češkoslovaško-jadrauski tovorni promet. Znižba voznine za jablonsko blago. Z veljavnostjo izza dne 1. oktobra 1921. do preklica, oziroma do proizvedbe po tarifi, a najdalje do konca meseca januarja 1922., se uvajajo v okviru «provizorne železniške tovorne tarife», veljavne izza dne 1. marca 1921., za jablonsko blago (bisere, zapestnice, gumbe in bižuterijo), ob predaji v prevoz ali ob plačilu voznine najmanj za 5000 kg_ za tovorni list in voz, ako se izvaža preko morja, ti-le stavki, ki se uporabljajo pri kartiranju v Trst, z nastopnih postaj: Predsednik upravnega sveta. Basgi&g, 1511 3-3 Kmečka posojilnica v Begunjah nad Cerknico vabi vse člane na občni zbor dne 16. oktobra 19 21. ob petnajstih (ob treh popoldne) zaradi likvidacije zadruge. Vsi upniki naj dvignejo svoje terjatve. Ako pa bi občni zbor ne bil sklepčen o določenem času, bo sklepal občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov. Načelništvo. Razid društva. 3540 Kolesarsko društvo (Arbeiter-Radfahrerbimd) na Pragerskem se je f/rostovoljno razšlo. . Janez Kirbiš s. r., bivši blagajnik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.