GLAS JELOVICE * ZNOT
2	NAPOVEDUJEMO
KDAJ?	KAJ?	KDO?
18. - 24. februar	Zimovanja (Ljubljana in Maribor)	
25. februar - 3. marec	Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji)	
8. - 9. marec	Seminar za organizatorje taborjenj in {ole v naravi (ZTS)	Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.zts.org
23. - 24. marec	NOT (Rod mo~virskih tulipanov) @iga Bab{ek	V tem Taborni{kem vestniku not.rutka.net ziga.babsek@siol.net
6. april	[kalska liga (Rod jezerski zmaj) Sandi Glin{ek	sandi.glinsek@email.si
13. april	So{ka olimpiada (Rod so{kih meja{ev) Vojko Vi~i~	V tem Taborni{kem vestniku vico@rutka.net
20. april	Spomladanska kanu-orientacija (Rod dveh rek) Matej B. Kobav	V tem Taborni{kem vestniku kobavmb@leo.fe.uni-lj.si
27. - 28. april	Postojnsko orientacijsko tekmovanje (Rod kra{kih viharnikov) Ga{per Rupnik	V tem Taborni{kem vestniku akcije.rutka.net/pot guster@rutka.net
Opozarjamo!		
22. februar	Dan ustanovitelja - thinking day	V tem Taboru www.scout.org
22. marec	Svetovni dan vode	www.un.org/events
23. marec	Svetovni meteorolo{ki dan	www.un.org/events
Skupaj
UVODNIK
Kar nekaj razprav je bilo ne temo 'skupnega' sodelovanja obeh organizacij na akciji Luč miru. Vztrajanje pri uporabi svojega znaka akcije je pač pripeljalo do vzporednosti obeh. Taborniki so prebrali svojo, katoliški skavti pa svojo poslanico. Oboji so imeli lučke miru, spet taborniki s svojim in katoliški skavti s svojim znakom. "Pa je to smiselno?", so se spraševali mnogi. Še vedno je bolje, da imamo dve prepletajoči se akciji, kot pa da zaradi nesoglasij Luči miru sploh ne bi bilo. Ne glede na izvor akcije in ne
glede na kakršnokoli ozadje. Idejo miru ima pravico širiti vsak.
Poleg zimskih akcij vam ponujamo nekaj aktivnosti za 22. februar - dan razmisleka. Zbrali smo še nekaj odmevov na akcijo Luč miru, v rubriki Glasila pa smo začeli z vrsto člankov, kako ustvariti rodovo glasilo.
Prijetne počitnice,
Matija Tonejc

VSEBINA ( februar 3
Napovednik	2
Uvodnik	2
AKTUALNO	
Glas Jelovice	4
Dan razmisleka	7
ZNOT	10
Youth Forum	12
Dogodki	14
IZ PRVE ROKE	
Evro	22
Tolmin 2002	23
STROKOVNO	
Igre	27
Glasila	28
Potuha	30
ŽVN	32
Astronomija	34
Orientacija	36
Narava	38
Kosobrin	39
Mednarodne strani	40
RAZVEDRILO	
Popotovanja	42
Trenutki	44
Ježev kotiček	45
Z znanjem do odgovora	46
Volk	46
Križanka	47
Glas Jelovice, stran 4
No, pa je mimo, prvo tekmovanje v letošnjem letu. Pravzaprav je šlo vse po pričakovanjih, še posebej lepo pa nas je presenetilo lepo vreme in sonce, ki je vsaj za odtenek ogrelo ozračje mrzlega zimskega dne.
Dan razmisleka, stran 7
Vsako leto lahko v taborniškem koledarju zasledite 22. februar kot "Dan razmisleka". Pa ste se vprašali, kaj to sploh pomeni?
ZNOT, stran 10
Nekega mrzlega decembrskega sobotnega popoldneva se je v deželi pujskov - v Ihanu - zbralo okoli 150 mladih tabornic in tabornikov z zelenimi in modrimi rutkami okoli vratu.
pj* Kui" i i ,r a i" 11 r-.i : j r ri 1
Ht
b- ■ v
Glavni urednik: Odgovorni urednik:
WWW: http://www.zts.Gio. Cena posameznega i: 1 sveta: Marjan Moškon	naročnina s
Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Tekoči račun: 50101-078-47184. Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Aleš Cipot, Primož Kolman, Rokopisov in fotografij ipež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič- Upoštevamo samo igrafija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje).	DDV je vračunan v ceno.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na Slovenije.	Poštnina plačana pri
izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna
januarja za ., Ljubljana
Revija Tabor, Parmova 33, 1D00 Ljubljana. Telefon 01 300 08 2D, fax DI 43 01 477, Naslovnica: Pugy e-posta: zts@guest.arnes.si.
4 <m AKTUALNO
GLAS JELOVICE 2002
No, pa je mimo, prvo tekmovanje v letošnjem letu. Pravzaprav je šlo vse po pričakovanjih, še posebej lepo pa nas je presenetilo lepo vreme in sonce, ki je vsaj za odtenek ogrelo ozračje mrzlega zimskega dne.
Sicer pa tekmovalcev najbrž ni zeblo, saj so ponekod morali kar dobro stopiti v breg. Proga sicer letos - tako po besedah traserja kot po mnenju tekmovalcev - ni bila preveč zahtevna. Goz-dovnike, gozdovnice in popotnice je 6 točk zaposlilo za dobri dve uri, popotnike in grče pa 12 točk za dobre tri ure. Primerna je bila torej za vse starostne skupine, mogoče je malo motilo le to, da je bil precejšen del speljan ob cesti. Sicer pa so se tekmovalci spopadali s testi o prvi pomoči in življenju v naravi, prehoditi so morali hitrostno etapo in poiskati ranjenca.
Po prihodu s proge je bil na voljo odličen pasulj. Da boste vedeli za drugo leto: kar pogumno po repete, saj nam vedno ostane še za pol lonca jedače. Za posladek pa smo postregli palačinke z marmelado in s čokolado. Predvsem za tiste s čokolado je vladalo nenehno povpraševanje.
Katja, RSK [kofja Loka
AKTUALNO ( februar 5
ali zakaj imamo specialiste orientacije in topografije
Programska komisija je 10. 6. 1997 potrdila sedem prvih in do sedaj edinih specialistov orientacije in topografije. Ena izmed nalog specialistov je trasiranje orientacijskih prog. Že prej, od takrat naprej pa še posebej, so pri trasira-nju prog na ROT-u in nekaterih drugih taborniških tekmovanjih sodelovali specialisti. Ti poleg tega, da znajo brati karto obvladajo tudi trasiranje - načrtovanje zahtevnosti proge (vzponi in spusti), izračunavanje optimalne časovni-ce in pripravo risarskih izdelkov. Seveda pa je ena od pomembnih stvari tudi varnost tekmovalcev na progi. Tu gre za načrtovanje možnosti predhodnega zaključka tekmovanja (navodila v modri kuverti) in pa predvidevanje možnih scenarijev kot so na primer prehod državne meje, če gre za obmejno področje, kamnolomi, brezna in druge naravne ovire in seveda tudi komunikacijske prepreke (železnica, prometna regionalna ali magistalna cesta, potok ali reka). Tako naj bi trasa tekmovanja potekala v skladu z vsemi možnimi ukrepi za preprečitev nesreč.
Pa se vprašajmo, koliko je takih orientacijskih tekmovanj, ki jih trasirajo specialisti? Relativno malo. Po drugi strani pa je veliko takih, kjer je ravno zaradi nepoznavanja
zakonitosti trasiranja proge ogrožena varnost tekmovalcev. Nazoren primer je zadnje orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice. Traser verjetno ni predvideval, da jo bodo tekmovalci namesto preko travnikov do kontrolne točke ubrali kar po prometni regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki (da je bila hoja še bolj nevarna, so namesto na cesto gledali v kompas in topografsko karto). Če bi na podlagi psihologije ravnanja človeka in terena progo tra-siral specialist, se to najbrž ne bi zgodilo. "Takšne so naravne danosti," bi kdo dejal. Vendar je potem treba to upoštevati in zagotoviti varno gibanje (opozorilni znaki za voznike, redarji, policija). Malomarnost je najslabši izgovor, ko se zgodi nesreča.
In še nekaj za vse bodoče organizatorje tekmovanj ali prireditev. Organizator je dolžan zagotoviti varnost udeležencev in zanje tudi odgovarja (razen v primeru polnoletnosti in podpisa izjave, da nekdo sodeluje na lastno odgovornost). Zato ne bo odveč za naslednje trasiranje orientacijskega tekmovanja poprositi specialista z znanjem in izkušnjami na tem področju.
Pugy
6 <m AKTUALNO
Že tradicionalna posebnost tekmovanja Glas Jelovice je tekmovanje za najbolj kul ekipo. Letos je le-to potekalo malo drugače, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Tekmovalci so reševali flash royal tester, dešifrirali kratko besedilo in igrali živi šah na šahovnici 4 krat 8 polj. Ena od bolj priljubljenih disciplin pa je bilo tudi "šlaufanje" in seveda simulacija streljanja glinenih golobov. Tekmovala je velika večina ekip, najbolj uspešna pa je bila ekipa 306 ali Fuk brez muk iz RPEJ Zagorje.
Upamo, da je bilo pričakovanjem zadoščeno. Pričakujemo vas tudi drugo leto, opogumijo pa naj se tudi tisti, ki na tekmovanju Glas Jelovice še niso bili. Vsakogar bomo veseli.
Pomagali so nam
Aro d.o.o., Stik RSU d.o.o., Mercator d.d., Odeja d.d., Peks Mlinotest d.d., Tehnoport 2000 d.o.o., [tudentski servis Zamorc, Kiwwi Slovenia, Mesarija [tajnbirt
AKTUALNO ( februar 7
Pugy
DAN RAZMISLEKA
22. februar
O ~em razmi{lja svetovna skavtska bratovščina
Vsako leto lahko v taborni{kem koledarju zasledite 22. februar kot "Dan razmisleka". Pa ste se vpra{ali, kaj to sploh pomeni? Da o ne~em razmi{ljamo, bi bil verjetno najbolj logi~en odgovor. Pa se ob tem zavedate, da v ~asu pred tem datumom in na ta dan razmi{lja tudi domala vsa svetovna "skavtska bratov{~ina"? Od kod ideja, namen in o ~em razmi{ljati, si preberite v naslednjih vrsticah.
družina Baden Powell
Zgodovina
Že davnega leta 1926 so v Svetovnem združenju vodnic in izvidnic (WAGGGS) prvič organizirali Dan razmisleka (Thinking day). Za uradni dan so izbrali 22. februar, rojstni dan Bi-Pi-ja. Vendar pa aktivnosti niso omejene samo na ta dan, ampak potekajo že veliko prej. Akcija je leta 1932 dobila še značaj zbiranja donacij, tako da danes zbrana sredstva predstavljajo drugi največji prihodek organizacije. Namenjena so v dobrodelne namene: izobraževanju, ozaveščanju in materialni pomoči dekletom in ženam povsod po sve-
tu. Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM) praznuje rojstvo lorda Baden-Powella, začetnika in ustanovitelja svetovnega skavtskega gibanja (imenuje se Founders day). Letos ima dan ustanovitelja še poseben pomen, saj skavtstvo praznuje 150-letnico rojstva svojega "očeta" lorda Roberta Baden-Powella.
Namen dneva razmisleka
Kako dobro poznamo skavte po svetu, njihove navade in okolje v katerem živijo? Ali se dovolj zavedamo, da smo del velike družine, ki se imenuje skavt-sko gibanje? Kako dobro poznamo skavtska načela, kako živimo v skladu s
(Bipi)
8 <m AKTUALNO
prisego in zakoni? Kako sprejemamo bližnjo okolico, v kateri živimo in delujemo? Ali poznamo sebe, svoje navade, osebna načela delovanja in vrednote, v skladu s katerimi živimo?
V tem času se v skavtskih organizacijah po svetu dogaja veliko aktivnosti, ki 25-milijonsko množico skavtinj in skavtov spodbujajo k razmišljanju, sodelovanju in razumevanju med ljudmi, strpnosti in spoštovanju človekovih pravic, spoznavanju in navezovanju novih prijateljstev ...
Ker si tudi ti del velike mednarodne skavtske reke, te ta tok nosi v razmislek, ki te bo oplemenitil in ti odprl pogled na nova, svetlejša obzorja. Skoči, naj ti bodo naslednje vrstice samo pomol, od koder boš krenil v valovanje svojih misli.
Ustavi se in razmisli
Kaj ti pomeni taborništvo: življenje v naravi, nabiranje znanja in izkušenj ali kaj drugega? Ali se skozi delovanje v taborniški organizaciji kaj spreminjaš -v kakšnem pogledu? Ali je to pomembno zate, za okolico, za družbo? Kaj ti pomenijo prijatelji in kaj si pripravljen storiti zanje. Razmišljaj o izzivih, ki ti jih ponuja življenje. Ali si jim kos? Kakšna je tvoja vizija, načrti za prihodnost. Povabi svojega prijatelja ali prijateljico
na svoj najljubši kraj in mu/ji povej, kakšni so tvoji načrti za prihodnost. Imaš svoj kodeks ravnanja in kaj je v njem? Pogovarjaj se o njem in ga primerjaj z drugimi.
Dejavnosti v vodu (družini)
Pozdrav v desetih jezikih
V desetih različnih jezikih se naučite nekaj običajnih besed - recimo pozdrav dober dan ali nasvidenje. Ali se vam zdi pozdrav pomemben del komunikacije z ostalimi? V koliko jezikih se lahko pogovarjate s skavti iz drugih držav?
Koliko skavtov je na svetu? Ali imaš v tujini prijatelja skavta in v kateri državi?
Razmisli, kje vse lahko srečaš skavta. Zakaj misliš, da je skavtstvo po svetu tako množično? Ali imaš prijatelja skavta v drugi državi? Predstavi ga ostalim in povej, kako si ga spoznal. Napiši zanimivo pismo in mu ga ob Dnevu razmisleka pošlji.
Koliko je ura?
Pri nas je ura 10. dopoldan. Koliko je ura v drugih mestih po svetu (Hong Kong, Vladivostok, Čile ...). Poglejte si
"Ob svetovnem dnevu razmisleka je na vas, mlade skavtinje in skavti vsega sveta, da pokažete svetu, kakšno je nase gibanje in napravite nekaj, kar bo po vaših močeh uresničevalo poslanstvo skavtskega gibanja."
Olave Baden-Powell
časovne cone in razmislite, zakaj so pomembne.
Predmet in obris
Prinesite na srečanje majhen predmet, ki ste ga dobili ali kupili v državi, kjer obstaja skavtsko gibanje. Položite ga na velik papir in napravite obris ter poleg napišite državo, iz katere je predmet. Razmislite, kaj vam predmet pomeni in na koga vas spominja.
Domovi v katerih prebivamo
Napravite risbo ali maketo petih različnih vrst hiš, v katerih prebivajo skavti po svetu. Po čem se razlikujejo med seboj? Ali imamo tudi pri nas različne vrste hiš? Kaj ti pomeni dom in kako se počutiš v njem?
Značilna jed - recept
Poiščite recept iz tuje kuhinje in ga predstavite ostalim (jed lahko tudi skuhate). Kakšne so navade in običaji pri prehrani drugih narodov? Ali obstajajo razlike v načinu in času prehranjevanja? Ali bi gostil skavta iz druge države pri sebi doma?
AKTUALNO ( februar 9
Pesem z akordi in besedilom
Izberi eno pesem v tujem jeziku, jo napiši in opremi z akordi. Skupaj se jo v vodu naučite zapeti in zaigrati. Razmisli, kaj ti pomeni petje pesmi? Kako se počutiš? Ali pesem povezuje ljudi? Napravi svojo pesmarico.
Ogrožene živalske vrste
Povsod po svetu obstajajo ogrožene živalske vrste. Zberi čim več podatkov o živalskih vrstah, ki so ogrožene v Sloveniji. Ali človek vpliva na izumrtje določenih živali? Kaj lahko naredimo mi za reševanje tega problema?
Pot okoli sveta
Pripravite igro, na kateri boste po-potovali okoli sveta. Pri igri s čim več domišljije uporabite znanje, ki ste ga pridobili z aktivnostmi ob Dnevu razmisleka. Izberite najbolj oddaljene kraje, ki bi jih želeli obiskati.
Vse to predstavite drugemu vodu, ki je imel podobno nalogo iz druge države. Čim več bo predstavitev, bolj bo dogajanje zanimivo. Kakšno izmed dejavnosti lahko izvedete tudi na zimovanju ali kakšni drugi akciji. Zimovanje je lahko primeren dogodek, ko se zvečer ob diapozitivih ali na družabnem večeru pogovarjamo o vrednotah (strpnost in odprtost, solidarnost, svoboda, prostovoljs-tvo, zdravo življenje, prijateljstvo ...)
Dejavnosti v okolju
ve, okrogle mize, javno prisego ali podelitev priznanj, poleg tega pa lahko razdelimo lastno glasilo ali se pojavimo v lokalnih občilih in s promocijskim gradivom dosežemo boljšo prepoznavnost našega programa in temeljnih usmeritev (ena izmed pomembnejših aktivnosti v letošnjem letu je vsekakor 12. Zlet tabornikov Slovenije).
Mednarodna razsežnost (po starosti)
V okolju, kjer delujemo, je pomembno, da nas poznajo, nam zaupajo in verjamejo v to, kar jim skušamo povedati (pokazati). Priložnosti se nam ponujajo na vsakem koraku in na nas je odgovornost, da jih izkoristimo. Organiziramo lahko akcije za širšo skupnost, dan odprtih vrat, delavnice, predstavitve, izobraževalna srečanja, razsta-
MČ: s prijateljem ali prijateljico iz tujine si z dopisovanjem ali preko interneta izmenjajta navodila za kakšno zanimivo igro (pri tej starosti vodnik usmerja, koordinira in podpira dejavnost).
GG: Prijatelju ali prijateljici iz tujine opiši eno izmed zanimivih naravnih znamenitosti v tvoji okolici (in obratno). Opiši, s kom si si jo ogledal in kako je potekal ogled. Izmenjajta si tudi fotografije ali promocijsko gradivo znamenitosti.
PP: s prijateljem ali prijateljico iz tujine izmenjajta šege in navade, ki so značilne za različne skavtske aktivnosti (sprejem v organizacijo - prisega, različni pozdravi, šege in navade na taborjenju). Spoznaj prijatelja ali prijateljico v državi, ki bi jo najraje obiskal ter iz-
menjajta osnovne informacije za popotnika, ki prvič pride v to deželo.
Grče: s prijateljem ali prijateljico iz tujine izmenjajta informacije o tem, kaj študirata in kakšne so možnosti za zaposlitev v tem poklicu. Skušajta ugotoviti, ali obstajajo in kakšni so problemi mladih (nestrpnost, diskriminacija, brez možnosti za izobraževanje, vojno stanje ...). Izmenjajta poglede na duhovnost in kako razlike v religiji vplivajo nanjo.
"Ničesar več ni, kar bi se dalo storiti!" velikokrat slišiš stokati vse mogoče mlade ljudi. In to je na nek način žalostno, ker veš, da tisti, ki tako govori, prav gotovo zapira oči pred drznimi možnostmi, ki jih je še zmeraj na pretek. Svet je poln zanimivih načrtov - če le imaš domišljijo in si iznajdljiv, da jih poiščeš.
Edmund Hillary - Ni zmage brez tveganja.
10 <m AKTUALNO
ZNOT 2001
Nekega mrzlega decembrskega sobotnega popoldneva se je v deželi pujskov - v Ihanu - zbralo okoli 150 mladih tabornic in tabornikov z zelenimi in modrimi rutkami okoli vratu. Prišli so pokazat svoje znanje in seveda z namenom, da se bodo imeli lepo.
Začelo, nadaljevalo in končalo se je tako kot se za taborniško tekmovanje spodobi. Zbor ekip, žrebanje štartnih številk, topotest, štart, iskanje KT, ZVN, PP, signalizacija ... in končno cilj, kjer sta tekmovalce pričakala čaj in jota.
In ko smo že vsi mislili, da je vsega konec in da bomo lahko odšli k zasluženemu počitku, je sledila še zadnja preizkušnja za PP-je, ki je tekmovanje naredila ne čisto tipično taborniško -impro liga.
Ko so tekmovalci do konca izčrpali svojo domišljijo, smo končno odšli spat. No, nekateri so še imeli moči in so klepetali, se črvali in bedeli še pozno v noč oz. jutro.
Zjutraj je bila razglasitev najboljših in podelitev nagrad, nato pa se je vsak odpravil na svoj konec Slovenije.
Radi bi se zahvalili Kulturnemu društvu Ihan, ki nam je velikodušno odstopilo svoje prostore, piceriji Pipca za odlično joto in Študentskemu klubu Domžale za prispevane nagrade. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je tekmovanje uspelo.
P.S. ZNOT 2002 bo!!!
Tina, RST
AKTUALNO ( februar 11
REZULTATI ZNOT-A 2001
Gozdovniki in gozdovnice
rod	skupaj	mesto
RKV	457	1
RSV	361	2
RPT	321	3
RMD	309	4
RST	231	5
RFL	182	6
RST	138	7
RiiGOC	133	8
RST	119	9
RMK	106	10
RST	87	11
RST	73	12
RZJ	68	13
RST	64	14
RST	44	15
RST	-3	16
RST	-49	17
RST	-109	18
RST	316	izven konkurence
RDV	199	izven konkurence
RST	119	izven konkurence
Popotniki in popotnice
st	ime	rod	skupaj mesto	
313	S.V.S.	RSV	1045	1
305	DEDKI & BABICE	ZR	977	2
303	KPD-ZENICA	ZR	946	3
302	THC	RZJ	783	4
309	ZGUBLENCI	RS	765	5
301	JLJNI 2	RKV	673	6
307	I. ČRNOGORSKA			
	PROLETARSKA BRIGADA	RBS	613	7
308	ADA IN TRIJE PALČKI	RBS	287	8
304	STAKLENO OKO RETURNS RST		186	9
310	MRČES	RMK	145	10
311	AMBASADORJI	RMD	143	11
306	BOLHE	RTR	27	diskvalifikacija
312	PUPE	RMV	415	izven konkurence

12 <m AKTUALNO
YOUTH FORUM
Izkušnja
Jure - JEZ
Cas beži, le spomini so tisti, ki ostanejo. Torej iz prve roke o tem, kaj, kako in zakaj se je na črni celini dogajalo v svežih julijskih dneh davnega leta 1999 . Nekaj milj južneje od južnega povratnika se je v kraju Balgowan zbralo 113 mladenk in mladeničev, predstavnikov 53 držav članic WOSM-a. Mladost, izkušnje in svetli pogledi naperjeni v prihodnost so se združili na sedmem svetovnem mladinskem forumu.
i 1 h
ui Ü K L D 1 LUUl
r o u t h F c rt u M 7 » FORUM
L-1 t S J E U N E 5 DU B Cfi U 1 I i H f M O K D 1 A. L
Moja pričakovanja pred začetkom so bila velika. O samem namenu, poteku in pomenu foruma sem vedel toliko, kolikor mi je povedala "veteranka" na forumu - Lrga. Ostale informacije sva dobila iz obsežnega kupa gradiva, ki je bilo deležno najine pozornosti, da sva sploh lahko aktivno in koristno sodelovala na mnogih delavnicah, debatah in predavanjih.
Govorili smo o človekovih pravicah. Niso vsi nase sreče! S prijatelji sva razpravljala o bistvenih značilnostih skavtstva. Delila sva izkušnje in mnenja
o tako pomembnem sodelovanju mladih v skavtskem gibanju. O ovirah, ki so nam na poti in o priložnostih, ki se nam odpirajo. Največ smeha in "norih" (nekoč morda uresničenih) idej je požel BHAG (a big, hairy, audacious goal!), ki je kot svojevrsten simbol na svoja pleča vzel vse naše domislice o tem, kakšno bo skavtstvo v prihodnosti. Kam se naš svet vrti, kam ta svet gre! Intenzivno, dinamično, naporno in lepo! Plod našega ustvarjanja, ni bilo le igranje in zabava, je bilo tudi 8 priporočil povezanih s prej omenjenimi temami, namenjenih svetovni skavtski konferenci, ki se je nekaj dni kasneje zgodila v Durbanu. Kot vedno pa se največ dogodi neuradno, na mednarodnem večeru, ob multikultur-nem tabornem ognju, ob čaju z novimi znanci ...
Kot velika, srečna družina smo v mirnem in idiličnem okolju, za zidovi ogromne in čudovite šole za dečke, intenzivno ustvarjali, širili naša obzorja, bogatili naše izkušnje in se z vizijami postavljali v čevlje tistih, ki sedaj vodijo naše organizacije. Ker nam res ni vseeno, kam se ta svet vrti. Čista energija!
Opravičilo
Uredni{tvo revije Tabor se opravičuje MČ-jem iz Cerknice, ki smo jih v januarskem Taboru pomotoma preimenovali v tabornike iz Cerknega. Upamo, da nam bodo neljubo napako oprostili.
AKTUALNO ( februar 13
YOUTH FORUM
L.
Komu je namenjeno skavtstvo?
Ker se v zadnjih 10 letih skuša skavtstvo vrniti k svojim koreninam oziroma se sprašuje, od kod prihaja in kam gre, komu je namenjeno in kaj svoji publiki nudi, se seveda vedno bolj obrača na svoje primarno članstvo -mladino. Prav zato je postala ena od osrednjih tem razvoja skavtstva v 3. tisočletju tudi mladi in odločanje (v angleščini: Youth in Decision Making ter Youth Participation, če boste kaj brkljali po internetu). Če torej delamo program za mlade, ki naj bi mladino pritegnil in ji s tem tudi dal osnovne življenjske vrednote in spretnosti, potem morajo biti del tega programa tudi mladi sami. Prav oni bi morali biti tisti, ki odločajo o programu, vplivajo na razvoj skavtstva in imajo možnost tudi spremeniti karkoli v organizaciji, kar po njihovem mnenju ni ustrezno.
Zdaj vsi porečete: ampak saj to že vemo! Hja, vemo že, ampak ali to tudi deluje? Problemi so nastajali predvsem v državah, kjer imajo vodje, ki so precej starejši. V takih državah izhajajo ponavadi skavtske organizacije iz trdne Ba-den-Powellove tradicije, ki v osnovi predvideva v vlogi vodje starejšo in izkušeno osebo, ki "že ve, kaj je prav". S tem seveda ni nič narobe, dokler ta oseba ne pozabi, da je njena naloga v skavtstvu iz ozadja voditi in usmerjati mladino ter se ob priliki umakniti mlajšim (ki jih je ta oseba sama vzgojila v nove vodje!). Tako se je torej zgodilo, da so v številnih
organizacijah pozabili, da je skavtstvo namenjeno mladim in nekega lepega dne so se vodilni možje pogledali v ogledalo in se ozrli naokoli in ugotovili, da so obkroženi s sivolasci in da so tudi sami postali sivolasci. Kam so odšli mladi? Kako to, da v vseh odborih sedijo zgubani modreci, ki le še razpravljajo o skavtstvu? Komu so namenjene njihove razprave in deklaracije? Jih sploh še kdo hoče? Smo res že prestari za skavtstvo?
Dejstvo je, da brez mladih ni napredka in brez napredka ni novih članov, brez novih članov pa ni mladih vodij. Pa smo tam! Ampak starci niso mogli kar odkorakati iz pisarn in mladim, s katerimi so izgubili stik, v roke poriniti vodstvo Svetovne skavtske organizacije. Prav tako so se zavedali, da brez njihovih izkušenj tudi mladi ne morejo. Kje je torej rešitev?
Se spra{uje Svetovna skavtska organizacija že zadnjih nekaj let. Beri naprej, če ti ni vseeno, kdo odloča o programu zate!
Ne pozabite: ti starčki niso kakšni okosteneli dinozavri, ampak skavti, kot smo mi, samo malce starejši. O sebi še vedno razmišljajo kot o poskočnih mladcih, vedno pripravljenih na nove dogodivščine. Tako so se odpravili na najnovejšo pustolovščino: spet vzpostaviti stik z mladino. Eden od načinov, kako to storiti, je Svetovni mladinski forum (World Youth Forum), na katerem se zberejo mladi skavti (stari med 18 in 26 let) s celega sveta in s svojimi željami in mnenji vplivajo na odločitve Svetovne skavtske organizacije.
V Novi Gorici, 13. aprila ob 17. uri, neposredno po Soški olimpijadi, Te vabimo na taborniški mladinski forum na temo:
MOJ GLAS !
Pogovorna delavnica o sodelovanju pri odločanju v taborniški organizaciji.
■ v	• •
In se mnogo zanimivega ...
14 <m AKTUALNO
SREČANJE DRUŽIN MČ
Kurirka Teja, RAJ
Bila je hladna novembrska sobota, 24. novembra 2001, ko sta se končno srečali družinici MČ. Dve družinici, ki sta geografsko tako blizu, a še vedno predaleč, da bi lahko govorili o njunem aktivnem sodelovanju. Vendar upamo, da je to šele začetek. To sta družini MČ Rodu zelene sreče iz Železnikov in Rodu aragonitnih ježkov iz Cerknega.
Vse skupaj se je začelo dopoldan. Ježki smo se zbrali pred OŠ Cerkno in prav nestrpno čakali na naše srečanje. GG-ji so za vse pripravili še lov na lisico,
a glavni cilj je bil obisk partizanske bolnišnice Franje - SVPB Franja, ki se nahaja le 4 km iz Cerknega, v soteski Pasice pri Novakih. Da pa le ne bi šlo vse po
načrtu - dogajanje je spremenil klic naših obiskovalcev. Imeli so malce smole in njihov avtobus ni zmogel premagati vzpona čez Tuškov grič in je revež zasopihan obstal le nekaj metrov pod njim. Ker jim je neuspešno popravilo in klic novih kombijev vzelo le preveč časa, naši najmlajši pa so postali nemirni, nam ni preostalo drugega, kot da se Ježki sami preizkusimo na kontrolnih točkah. Morali smo povedati, kako se v gozdu obnašamo, nekaj časa ohranjati ogenj 'pri življenju', našteti glavne značilnosti v okolici našega kraja, poiskati pismo, in še in še. Zatem je sledil pohod do soteske Pasice, kjer smo si skupaj ogledali objekte SVPB Franja. Pot do glavnega vhoda je bila pestra in zanimiva. Kar nekaj ledu pod nogami je zahtevalo skrajno previdnost. Natančno smo si ogledali vse za javnost dostopne objekte, ki znova in znova porajajo nešteto vprašanj in začudenj.
Bolnišnica je delovala v 2. svetovni vojni med 23. decembrom 1943, pa vse do 5. maja 1945. Ime je dobila po dr. Franji Bojc-Bidovec, ki je vodila upravo. Bolnišnica je imela celo lastno elektrarno, rentgen in operacijsko sobo ter številne bunkerje za ranjence in za obrambo v strmih stenah. V centralnem oddelku v Pasicah se je hkrati lahko zdravilo 108 ranjencev, skupno pa se jih je 522.
AKTUALNO ( februar 15
Bil je dan, ko smo se naplezali po lesenih stopnicah in mostovih, se pogovarjali in družili. Časa po ogledu ni bilo več prav veliko, zato smo kaj hitro odšli vsak na svojo stran. Nas je čakala še peš vrnitev domov. Samo srečanje ni uspelo v načrtovani meri. Dalo pa nam je idejo, da naslednjič dobro premislimo o
uporabi prevoznih sredstev, kajti ne bomo dopustili, da nam bo srečanje krojil en avtobus, ki mu povsem običaj-
ni grički in klančki na našem koncu Slovenije sploh ne bi smeli povzročati večjih težav.
16 <m AKTUALNO
V RAZMISLEK
Fr. Skulj
Nekaj za naše skavte
Koncem junija 1. 1923 so se otroci Dolgega dola, ki so šli iz šole, silno čudili neobičajno oblečenemu tujcu. Na glavi je nosil širokokrajni klobuk, oblečen je bil v kratke, komaj do kolen segajoče irhaste hlače in zelenkasta srajca mu je pokrivala telo. Za vratom je imel nežen, zeleno pisan robec, v rokah pa dolgo palico.
Nikoli še niso videli tako oblečenega človeka. Bil je komaj 30 let star. Njegov obraz jim je bil prikupen, smehljaje jih je ogovoril. Niso ga razumeli, plahi so gledali v tla. Pa jim spregovori v slovenskem jeziku in mahoma so ga ob-stopili ter kazali voljo pogovarjati se z njim. Po kratkem razgovoru je krenil dalje po ozki dolinici. Bil je Sivi volk,
vodja skavtov. Prišel je pregledat dolinico ter iskat primeren prostor za bivakiranje svoji četi. Posebno pozorno je motril ozko dolino, po kateri teče bister potoček, ki žene več mlinov in žag. Dolinica je obljudena, vendar strnjenih vasi ni. Posamezne hiše in bajtice so naslonjene na obe brežini. Pestrost teh brežin so njive in sadni vrtovi, višje lege pa zav-
zema skoraj izključno smrekov gozd. Ljudstvo pridela na svojih poljih malo, preživlja se z gozdarskim delom. Kakor že omenjeno, teče po dolinici bister potok, ki pa ni tako nedolžen v deževju in nalivih. Vsi znaki kažejo, da naraste pogosto v divji hudournik. Ob njem se vije izvožena pot, ki je podobna bolj nekakem stranskem usahlem potoku, pol-
AKTUALNO ( februar 17
nem blata in debelega kamenja. To naj je za prebivalce te dolinice komunikacijsko sredstvo - cesta v širni svet!
Sivi volk stoji tu, postoji tam, gleda, motri, sedaj v blatno pot, sedaj v potok, maje z glavo, gestikulira z rokama, si dela beležke v ročni zapisnik in ko je prispel do konca dolinice, se veselo nasmeje in vzklikne: "To je nekaj za nas!" Odšel je.
Čez dobrih 10 dni prikoraka po isti poti 45 enako oblečenih mladeničev. Ti so imeli s seboj večjo opremo. Iz nabito polnih nahrbtnikov je štrlelo razno orodje, poleg palic in lopat so bili videti tudi krampi in cepini, pa tudi sekir ni
volku in njegovi četi, vzklikajoč: "To so dobri ljudje, ki imajo srce za nas uboge". Dolgi dol je dobil cesto, brez cestnega odbora. Toda to ni bilo na naši severni meji, temveč na avstrijski južni meji. Kaj ko bi jih posnemali?!
manjkalo. Pod gozdom v lepi trati so se ustavili. Postavili so šotore, jih okopali z jarki ter se utaborili. Šolska mladina in srajčniki so jih hodili od daleč gledat, starejši domačini so se jim približali ter zapletli v razgovor. Zadovoljnih obrazov so se vračali v svoje domove. Drugi dan na vse zgodaj je bila četa razdeljena v tri oddelke; prvi je krenil na južni konec dolinice, drugi na severni, tretji del pa je ostal na mestu. Pričelo se je čudno delo: merili so sem, merili tja, dokler ni bilo delo opravljeno. Naslednje dneve pa so skavti pridno vihteli svoje krampe, lopa-
te in sekire, popravljali in preurejevali so pot. Vzgledi vlečejo. Prišli so gospodarji z živino, vozovi ter dovažali kamenje in gramoz za nasipe, drugi so ravnali površino poti. Kamenja je bilo v izobilici v divjem potoku. S tem delom so poglabljali strugo na najplitvejših krajih. Mirno so delali, brez plače, brez javne hvale in nekaj kilometrov dolga pot je bila v veliko veselje domačinov čez mesec dni popravljena tako, da je po njej lahko vozil avtomobil. Ljudje - domačini so bili srečni in zadovoljni ter so s prisrčno besedo stiskali roke Sivemu
Povzeto iz Koledarja Obrambne družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1936
18 <m AKTUALNO
LUČ MIRU
A
besedilo in fotografije Helena Murgelj, RGT
Tudi v Novem mestu
V nedeljo, 16. decembra, so plamen sprejeli tudi na dvorišču novomeškega kapitlja. Pri sprejemu luči so sodelovali novomeški skavti, pa tudi dva tabornika. Kulturni program je povezovala Urša Gradišar, sestavljali pa so ga skavti, otroški pevski zbor Zvezdice pod vodstvom zborovodkinje Irene Rešeta, prošt gospod Jožef Lap in novomeški župan Anton Starc.
Prebrali so taborniško in skavtsko poslanico, po programu pa so plamen v verigi iz roke v roko prenesli pod oltar v tamkajšnjo cerkev. Na začetku verige sta si Luč miru podala prošt Lap in župan Starc. V cerkvi je potekala slovesna sveta maša s sodelovanjem skavtov, ki so v naslednjih dneh ponesli duh
lučke med ljudi. Pomagali so, da bi Luč miru iz Betlehema prišla do čim več prebivalcev naše lepe dežele in jim svetila ne samo v teh dneh, temveč v vseh trenutkih leta 2002.
Naslednjo nedeljo so šentpetrski skavti v župnijski cerkvi Šentpeter obiskali otoške krajane in jim prinesli Luč
miru iz Betlehema. Letošnja poslanica, ki spremlja Luč miru, nosi naslov Sobi-vanje. Namen luči je, da bi njen plamen na božični večer gorel v čim več slovenskih domovih. Lučko so farani odnesli domov, da bi ogrela njihova srca v božično - novoletnih praznikih.
Pri sprejemu Luči miru iz Betlehema v Novem mestu je v kulturnem programu sodeloval tudi otroški pevski zbor Zvezdice pod vodstvom zborovodkinje Irene Rešeta
AKTUALNO ( februar 19
Na dvorišču novomeškega kapitlja so prebrali taborniško in skavtsko poslanico
Želje skavtov ob betlehemski Luči miru
Skavtska skupina volčičev župnije [entpeter - Otočec Naj nam Luč miru iz Betlehema pomaga do prijateljstva. (Tina Bačar)
Luč miru naj bi prinesla vsem ljudem mir in ljubezen, vsi naj bi se imeli radi. (Sandra Kotar)
Jaz si želim, da bi lučka miru pomagala drugim ljudem, ki so revni. (Sara Tratnik)
Želim, da bi Luč miru obiskala čim več ljudi. (Mirjam Pušavec)
Lučka miru naj prinese čim več zdravja, hrane in denarja. (Nina Uhernik)
V
V verigi so plamen iz rok v roke ponesli pred oltar v kapiteljsko cerkev
Otoški skavti so plamen prižgali faranom v domači župnijski cerkvi
20 <m AKTUALNO
LUČ MIRU
A
Hugo
V Velenju
Pod istimi zvezdami živiva. Naj naju skupni plamen greje! Prisluhni mi in lahko si deliva skrb drug za drugega. Sprejel bom vse tvoje strani. Postaviva skupaj vsak svojo iskro in si deliva žar. Skupaj lahko premagava strah pred neznanim. Podarjam ti plamen. Pokloni ga še ti! Saj veš, skupaj nam je lahko lepo...
Poslanica letošnje Luči miru pove vse. V modernem svetu skrhane vrednote strpnosti, razumevanja in prijateljstva so bile temeljna ideja šestnajste izvedbe Luči miru. Res je, da vsi živimo pod istimi zvezdami - le zakaj se ne bi mogli razumeti ne glede na versko ali etnično pripadnost. Zakaj ne bi mogli premostiti sovraštva, egoizma in materializma? Luč miru ni le izjemen poskus dobrodelnosti, temveč simbol iskrenosti, topline in družine. In letošnja lučka je bila namenjena "brisanju" razlik med drugače mislečimi. Še kako drži, da lahko "skupaj premagava strah pred neznanim". Tudi v Velenju smo premagali ta strah. Luč miru, ki so jo iz Betlehema (pod pokroviteljstvom avstrijske nacionalne televizije ORF) prvič prinesli leta 1986, smo letos med ljudi skupaj ponesli katoliški skavti in taborniki. Prisluhnili smo drug drugemu in stopili na pot strpnosti in razumevanja. Skupaj smo luč ponesli v cerkve po Šaleški dolini, skupaj smo z lučko razsvetljevali srca ljudi, ko smo na stojnici v središču Velenja podarjali njen plamen. In skupaj smo mir v obliki luči ponesli k velenjskemu
županu. Skupaj smo podarjali plamen in res nam je bilo skupaj lepo.
Akcija, pri kateri so bili najbolj aktivni člani čete Divji volk Škale, se je seveda razširila na vse čete, v katerih smo vsem tabornikom želeli prinesti mir v njihove družine, osebni mir in seveda mir, na katerega imamo najmanj vpliva - svet brez vojn. Pa naj bo to morda predlog ideje oziroma namena akcije Luč miru 2002 ... Ali pa naj bo to velika (morda prevelika?) želja za leto 2002 - naj po svetu potihne orožje; prisluhnimo drug drugemu, poklanjajmo plamen in vse drugo, kar je dobrega na tem svetu. Saj veste, skupaj nam je lepše ...
AKTUALNO ( februar 21
LUČ MIRU
L.
Nina, RSV fotografije Muc
Lučka tudi v ljubljanski pediatrični bolnišnici

I*
54
W3ÊÊ
H
S prijazno gospo Tanjo Bečan, vodjo bolnišnične šole, smo se zmenili, da bomo tokrat obdarili otroke s psihiatričnega oddelka. Če si kdo pod tem nazivom predstavlja temačne hodnike s celicami, polnimi histeričnih otrok, naj si to podobo kar hitro izbriše iz glave. Ko smo sredi decembra pod vodstvom še ene predane skrbnice otrok, Vanje Kis-vardej, stopili na ta majhen oddelek, smo tam našli le radovedne otroške obraze in toplino, ki jo je bilo čutiti na vsakem koraku.
Neverjetno živahni mladi bolniki so se hitro vživeli v našo igrico "dan na taboru". Predvsem jutranje poležavanje jim je šlo odlično od rok. Po zboru in petju himne MČ smo se odpravili v
Ko smo spomladi na taborniškem Feštivalu v Tivoliju organizirali akcijo zbiranja igrač za ljubljansko pediatrično kliniko, si nismo mogli misliti, do kakšnih dogodivščin nas bodo pripeljali plišasti medvedi in sestavljanke. Čeprav smo na začetku načrtovali, da bomo zbrane igrače in igre predali ob taborniško-športnem dnevu, ki ga za bolne otroke vsako leto organizira RR, so se stvari obrnile drugače. Tako je padla ideja: pa nesimo otrokom z igračami tudi lučko miru!
čisto pravi zaklad: pod novoletno smrečico so se bohotila darila, sredi sobe pa je gorel plamenček miru. Po naporni tekmi smo se umirili ob pogovoru o lučki miru, vsak si je lahko prižgal svojo svečko, nato pa smo "dan" zaključili kot na vsakem taboru - s pesmijo Dan je šel.
Seveda se je po tem začel najpomembnejši del obiska za naše male "tabornike": ogled daril. Tudi oni niso pozabili na nas in nam podarili ročno izdelano figurico punčke na lesenem okvirju. Vendar pa to ni bilo vse, kar so nam podarili: kot pravi Mali princ -bistvo je očem nevidno in mi bomo njihove žareče oči in srčno toplino še dolgo nosili s seboj.
m
gozdno šolo. Tam smo se naučili iz šo-tork narediti nosila, pa pelerino, s pomočjo "vodnikov", ki s(m)o igrali kline, pa smo postavili tudi čisto pravi bivak. V njem so se nato stiskali vsi "člani", saj je zunaj divjala nevihta. A se je kmalu razvedrilo in odšli smo na lov na lisico. Razdelili smo se v dve skupini in z vsako sta šla dva vodnika. Kmalu pa se je pokazalo, da naši novi člani že popolnoma obvladajo to aktivnost, tako da smo vodniki lahko le tekli za njimi. Čeprav je druga ekipa odšla na progo z nekajminutnim zamikom, smo imeli tako zagnane tekmovalce, da smo kaj kmalu dohiteli in celo prehiteli prvo ekipo. A kaj, ko smo malo pred ciljem ugotovili, da nam manjka eno pismo! Pa smo šli nazaj. Na koncu nas je čakal
22	IZ PRVE ROKE
EVROPSKA UNIJA
Evro zares
Pa je tukaj težko pričakovani evropski evro. Čeprav mu nekateri niso napovedovali uspeha, so Evropejci navdušeni nad novo valuto. Evropska komisija je s prihodom evra zadovoljna, na trg je vstopil dobro, če ne že odlično, pravijo.
Pa vendar je le bilo nekaj hude krvi. Na primer v Franciji. Upravitelji Eiffelo-vega stolpa so se odločili za skrajnost: ker bo v prihodnosti tako veljaven samo evro, so se turisti že prve dni januarja na vrh znamenitega stolpa lahko povzpeli le, če so plačali z evri. Tisti, ki jih niso imeli, so morali v menjalnice. Sicer pa so Francozi novo leto tako začeli s stavko bančnikov, ki so zahtevali višje plače in večjo socialno varnost.
Najdaljše vrste evra željnih strank so imele nemške banke. Ne le, da je bilo Nemcev ogromno, tudi njihovi žepi, polni nemških mark, so bili težki. Tako so jih bančni uslužbenci zaradi varnosti v bankah, spuščali v stavbe le v skupinah po pet.
Tudi Španci so pohiteli. Pred vrati Centralne banke v Madridu so stali že dve uri pred odprtjem banke. To, da so nekatere banke svoja vrata odprle že dan prej, ko je bil še praznik, očitno ni pomagalo. In kaj si Španci mislijo o evru? "Mislim, da je uvedba evra dobra stvar. Le navaditi se moramo na nov denar, je pa zelo podoben denarju za igro monopoly."
Najtežje in najbolj čustveno slovo
Barbara
so doživljali Grki. Poslovili so se namreč od dva tisoč let stare drahme.
In Irci? Dolge ure čakanja na mrazu so jim gostoljubne banke pogrele z vročim irskim viskijem. Čakajoč na prvi dotik s svežim denarjem je bil tako ali drugače prijeten.
V Avstriji so evre sprejemali tudi ko-čijaži, če so si turisti s polnimi žepi novih bankovcev želeli ogledati mrzli Dunaj.
Evro tudi na Kosovu
Kosovo je edini košček zemlje, ki ne spada v Evropsko unijo, a si z njo deli uradno valuto. Evro je tam nadomestil nemško marko, na katero so bili prebivalci Kosova vezani od leta 1999. Ker je veliko ljudi oddaljenih od mestnih središč in velikokrat tudi od dogajanja, so mirovne sile k ohranjanju miru morale dodati še eno nalogo. Obveščanje prebivalcev o menjavi valute, obiskovanje odročnih vasi, razdeljevanje propagandnega materiala so postale stalnice v njihovih življenjih.
Del kampanje ob menjavi nemške marke za evro pa je namenjen tudi spodbujanju prebivalcev k varčevanju v bankah. Mnogi ljudje namreč svoje prihranke še vedno skrivajo doma. Kampanja je bila očitno uspešna, saj so v zadnjem mesecu minulega leta na bankah odprli sto tisoč računov, pred tem je bilo letno povprečje le tisoč računov.
Popularnost evra
Raziskave evropske komisije kažejo, da naj bi evro najbolj nestrpno pri-
čakovali v Italiji, tam se z uvedbo enotnega denarja EU strinja več kot 80 odstotkov ljudi. Veliko priljubljenost naj bi uvedba enotne valute dosegala tudi v Belgiji, Grčiji, na Irskem in v Luksem-burgu (pri vseh se je z uvedbo strinjalo več kot 70 odstotkov vprašanih). Najmanjše navdušenje so pokazali Danci, Švedi in Britanci, ki pa evra tako niso sprejeli.
Britanci proti evru
Od tistih držav, ki so "ostale zunaj" je evro najbolj vznemiril Britance, ki se nikakor ne želijo posloviti od priljubljenega funta. Protestniki, ki so se zbrali na londonskih ulicah, so na ramenih nosili krsto, s katero so simbolično pokopali 12 valut, ki so izgubile svoje mesto na svetu. Mimoidočim so delili letake, na katerih so opozarjali na skorajšnjo »smrt« funta. Pa vendar so tudi v Veliki Britaniji tisti, ki pravijo, da je uvedba evra skoraj nujna. Britanski minister za evropske zadeve Peter Hain trdi, da s tem ko ostajajo zunaj enotnega denarnega območja, tvegajo, da jih bodo evro-države izolirale. Pričakuje, da bosta tako Švedska in Danska na naslednjih referendumih glasovali za evro. "Če nam je to všeč ali ne - evro bo uspešen."
Le nekaj tednov stare raziskave kažejo, da na Danskem razpoloženje do evra niha v njegovo korist. Nov referendum o priključitvi v denarno unijo bodo Danci najbrž imeli prihodnje leto, za Švedsko pa pravijo, da se bo v prid evra odločila kakor hitro bo to storila Velika Britanija.
Evrodojencki in radodarni minister
Francoski finančni minister je, da bi "evro kar najbolje služil vsem gene-
IZ PRVE ROKE ( februar 23
Naklonjenost evru
država	za	proti
Italija	83	12
		
Luksemburg	81	15
		
Belgija	75	18
		
Irska	72	16
		
Grčija	72	22
		
[painija	68	22
		
Francija	67	28
		
Nizozemska	66	30
		
Portugalska	59	30
		
Avstrija	59	32
		
Nemčija	53	38
		
Finska	49	46
		
Danska*	40	56
		
[vedska*	29	62
		
VB*	25	57
		
povprečje v EU	59	33
Z * so označene države EU, ki svoje valute niso zamenjale z evrom.
vir: www.cnn.com
racijam", dvema malčkoma, ki sta na svet privekala skupaj z evrom, torej prvega januarja, podaril 100 evrov. Vsak od njiju jih je na bančni račun prejel 50, ostalih 50 pa so za vložen trud dobili starši. Finančni minister Fabius je obljubil, da bo vsakemu evrodojenčku v Franciji podaril sto evrov iz državne blagajne.
Turisti so za
Evro je najbolj razveselil predvsem tiste, ki veliko potujejo po Evropski uni-
ji. Iskanje menjalnic, čakanje v vrstah, preračunavanje za koliko odstotkov svojega ste se obrisali pod nosom, ker ste denar menjali v hotelu - za evrodr-žave bo tega konec, za nas pa veliko manj.
Veseli so tudi Američani, saj bodo tudi preko luže zdaj, vsaj kar se denarja tiče, lahko živeli podobno kot doma.
Bomo pa evropopotniki prikrajšani za tiste drobne nakupe, ki jih opravimo zato "ker se res ne ve, kdaj bom spet v tej državi, da bom lahko porabil ta drobiž".
TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix
4. SEJA STARESINSTVA
V	Murski soboti je bila 15. 12. 2001 v prostorih dijaškega doma 4. seja starešinstva ZTS. Na začetku seje je prisotne pozdravil Jože Stvarnik, predstavnik občine Murska Sobota in kratko predstavil občino in njena prizadevanja.
V	okviru seje je Komisija za odnose z javnostmi s pomočjo zunanjega sodelavca Mitja Tuškeja izvedla delavnico o imidžu ZTS v očeh vodstva organizacije. O delavnici, ki je prinesla zaskrbljujoče rezultate, se bo lahko več slišalo in bralo kasneje. 4. sejo najvišjega organa ZTS med dvema skupščinama je vodil starešina ZTS Mitja Lamut. Prisotni so se na njegov predlog odločili za naslednji dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 3. seje
2.	Sprejem poslovnika o delu 4. seje starešinstva
3.	Informacija o delu IO ZTS med 2. in 4. sejo
4.	Finančni plan ZTS za leto 2002
5.	Imenovanja
•	pomočnica načelnika za program ZTS - delo z MČ
•	zamenjava v upravnem odboru skavtske fundacije
6.	Informacije
•	Informacija o pripravah na Zlet ZTS 2002
•	Informacija o pobudah za organizacijo svetovnega skavtskega jamboreeja v Sloveniji leta 2011
•	Informacija o Procesu predvidevanja scenarijev
•	Informacija o Podregijski delavnici
7.	Priznanja in odlikovanja
8.	Vprašanja in pobude
9.	Razno
Pri posameznih točkah so sprejeli naslednje sklepe: SKLEP 1: Starešinstvo ZTS potrjuje zapisnik 3. seje starešinstva ZTS, ki je bila v Ljubljani, 26. 9. 2001. SKLEP 2: Starešinstvo ZTS sprejema poslovnik o delu 4. seje, ki je v prilogi tega zapisnika. Starešinstvo ugotavlja, da je na seji prisotnih 24 članov od 39, kar je 61,53 %. Prisotni so predstavniki iz 7 od 9 območnih organizacij ZTS. V skladu s 26. členom Statuta ZTS je starešinstvo sklepčno. SKLEP 3: Starešinstvo sprejema informacijo o delu IO ZTS med 2. in 4. sejo starešinstva ZTS. SKLEP 4: IO ZTS naj v prihodnje v informacijah o delu IO ZTS navede tudi prisotne pri posameznih sejah izvršnega odbora.
SKLEP 5: Starešinstvo sprejema finančni plan ZTS za leto 2002.
SKLEP 6: Starešinstvo ugotavlja, da IO ZTS ni spoštoval
sklepa 1. seje starešinstva, ki je zavezal IO ZTS, da spremlja stanje prihodkov in odhodkov glede na sprejeti finančni načrt za leto 2001.
SKLEP 7: Starešinstvo zavezuje IO ZTS, da do jesenske seje v letu 2002 pripravi predlog poslovanja na finančno materialnem in organizacijskem področju. SKLEP 8: Realni del povečanja plač zaposlenim v ZTS nad opredeljenim z normativnimi akti (zakoni, kolektivne pogodbe, uredbe, pogodbe o zaposlitvi,...) naj se v prihodnje veže na doseganje planirane realizacije prihodkov. SKLEP 9: Na predlog Tomaža Strajnarja, načelnika za program ZTS, starešinstvo ZTS imenuje Darko Petančič za pomočnico načelnika za program ZTS za delo z MMČ. SKLEP 10: Na predlog Borisa Mraka, predsednika UO Skavtske fundacije, starešinstvo ZTS razrešuje člana upravnega odbora Zorana Thalerja in na njegovo mesto imenuje Jožeta Zagorca.
SKLEP 11: Starešinstvo ZTS sprejema Informacija o pripravah na 12. zlet ZTS v Tolminu 2002. SKLEP 12: Starešinstvo ZTS sprejema informacijo o pobudah za organizacijo svetovnega skavtskega jamboreeja v Sloveniji leta 2011. IO ZTS naj nadaljuje s pogovori o možnostih za organizacijo tega dogodka in o tem poroča na naslednji seji.
SKLEP 13: Starešinstvo ZTS sprejema informacijo o izvedbi
evropske skavtske podregijske delavnice za področje
programa za mlade in o odraslih virih v skavtstvu, ki je bila
v Bohinju od 15. do 18. 11. 2001.
SKLEP 14: Starešinstvo podpira predlog, da v Sloveniji
organiziramo 3. evropski skavtski forum o programu za
mlade in odraslih virih leta 2003.
SKLEP 15: Starešinstvo sprejema predlog za podelitev
priznanj, ki je pripravljen v gradivu Seznam prejemnikov
odlikovanj in priznanj 2001 03 z dodatkom. Seznam je v
prilogi tega zapisnika.
SKLEP 16: Starešinstvo ZTS podpira predlog, da na strokovni podlagi nadaljujemo z raziskovanjem imidža ZTS, IO ZTS pa naj glede na rezultate sprejme ustrezne ukrepe.
Največ razprave je bilo v zvezi s finančnim planom ZTS, zato navajamo nekatere poudarke iz razprave:
•	predvideni prihodki so preveč optimistični,
•	dilema med optimističnim in pesimističnim pristopom je vedno prisotna, vendar je bil v ZTS v navadi optimistični pristop,
®
l X februar *2002* 25
•	obstaja bojazen, da bi morebitni višek sredstev potrošili, namesto da bi ga investirali v osnovna sredstva,
•	realno planiranje pri akcijah je včasih zelo vprašljivo, kar povzroča odstopanja od plana; ta odstopanja sicer ne povzročajo posebnih težav, ker se finančno pokrivanje akcij sproti preverja, vendar je pomembno vedeti, zakaj je do odstopanja prišlo (udeležba, cena, ...),
•	vsi bi morali bolj skrbeti, da bi se delež sponzoriranja povečeval; dobro bi bilo ta delež posebej prikazati,
•	v finančnem planu bi morali bolj upoštevati načrtovane aktivnosti, zato naj bi v prihodnje v začetku jeseni pozvali vse "uporabnike proračuna ZTS", da opredelijo aktivnosti v naslednjem letu.
Seja je bila zaključena ob 14.30 uri.
Ivo Štajdohar
SEMINAR ZA ORGANIZATORJE TABORJENJ - ŠOLE V NARAVI
NAMEN SEMINARJA
Seminar za organizatorje in izvajalce taborjenj (šole v naravi) je namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Poseben poudarek bomo namenili varnosti in zavarovanju udeležencev ter odgovornosti vodstva, pionirskim objektom, šegam in navadam na taborjenju in idejam za poživitev programa. DATUM IN KRAJ SEMINARJA
Seminar bo potekal od 8. do 9. marca 2002 v Gozdni šoli v
Bohinju.
PROGRAM
Seminar bo potekal v dveh skupinah različnih vsebin in sicer:
•	seminar za taborovodje in starešine taborjenj (prenovljen Pravilnik o taborjenjih enot ZTS, tehnične priprave na taborjenje, finančna konstrukcija in določitev višine tabornine, varnost in odgovornost vodstva, zavarovanje, higienski normativi),
•	seminar za programske vodje (praktično bomo poskusili v program taborjenja vplesti čim več elementov osnovnega programa, veščin M, MČ, GG in PP ter nanizati idejne rešitve za izpeljavo le-teh).
Seminar šteje tudi za točke napredovanja v nazive za pedagoške delavce.
POGOJI
•	starost najmanj 18 let za taborovodje in starešine na taborih in najmanj 16 let za programske vodje
•	poznavanje temeljnih načel organizacije in osnovnega programa ZTS
PRIPOROČENA LITERATURA
Priporočena literatura, ki naj jo udeleženci seminarja za
programske vodje prinesejo s seboj je:
•	Osnovni program, Zbirka knjig Delo z MČ, Taborniške veščine, Šege in navade
Poleg tega naj udeleženci s seboj prinesejo tudi nekaj zanimivih idej s svojih taborjenj. ČAS PRIHODA IN ODHODA
Seminar se bo pričel v petek točno ob 18. uri, zaključil pa v soboto okoli 15. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR
Kotizacija za seminar znaša za člane registriranih rodov 6.000 tolarjev, za ostale pa 9.000 tolarjev (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, razne topografske karte, Pravilnik o taborjenjih ZTS, priročnik s področja življenja v naravi ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja). Kotizacijo nakažite na žiro račun ZTS številka 50101-678-47184, sklic na številko 2111+šifra rodu pred začetkom seminarja. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno na 40, zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej. Prijavo na obrazcu (v POROD-u in v e-obliki na RutkaNET-u) pošljite v pisarno ZTS najkasneje do 28. februarja 2002.
RAZPIS ZA NOT 2002
NOT letos šteje jubilejnih petindvajset let! Močvirci se nanj že pripravljamo, (predvsem z nabiranjem nagrad); počasi se dajte tudi vi. Letos se na NOTU ura ne bo premaknila, vendar bomo z veseljem kakšnega posameznika na njegovo zeljo zbudili urico prej!
Nočno orientacijsko tekmovanje bo potekalo v noči s 23. na 24. marec 2002. Kje? V okolici Ljubljane, jasno! Prijave ekip bomo sprejemali do 16.30 ure. Ekipe, ki do te ure ne bodo prijavljene, bodo štartale kot zadnje v svoji kategoriji, saj ne bodo mogle sodelovati pri žrebu! Zbor vseh ekip bo ob 17.' uri. Če nameravate prinesti v pokušino predvelikonočne dobrote (npr: koline, potice in ostalo) pa se lahko zberete že prej!
TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix
Tudi letos boste pied startom reševali topo teste in vrisovali KT na karto, med progo signalizirali, reševali teste iz prve pomoči, in če boste preživeli minsko polje, vas čaka še hitrostna etapa. Na pot vas bosta pospremila prijazna štarterja, ki bosta poleg svoje osnovne naloge opravljala še delo ženitnih posredovalcev ... Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: POPOTNICE - od 15 do 18 let (let. roj. 84 - 87) POPOTNIKI- od 15 do 20 let (let. roj. 82 - 87) grčice- od 19 let (let. roj. 83 in starejše) GRČE- od 21 let (let. roj. 81 in starejši) KORENINE- nad 30 (let. roj. 72 in starejši), ekipe so lahko mešane
Prijave pošljite do petka, 15. 3. 2002 na naslov: Žiga Babšek, Tesna 2, Ljubljana (tel. 01/256-64-92) ali na e-naslov: ziga.babsek@siol.net .
Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila imejte položnico obvezno s sabo ob prijavi ekipe na štartu. Ne pozabite na veljavne članske izkaznice. Štartnina znaša 10.000 tolarjev. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka žiro računa: 50101-678-52373 (do 15. 3. 2001). Štartnine na startu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni!
Rod Močvirski tulipani
SO[KA OLIMPIJADA 2002
April se približuje, zato se približuje tudi Soška olimpijada 2002. Kot že vsa leta do sedaj, bo tudi letos potekala v Novi Gorici v soboto 13. aprila 2002. Zaenkrat naj vam povemo samo to, da bodo discipline enako poimenovane - jabkohod, kravodvig, orientozgub in hoduljomet, vendar za vas letos pripravljamo nekaj sprememb. Tekmovanje je namenjeno kategorijam GG, PP in Grče. Toliko za sedaj. Začenja se zbiranje olimpijskih norm na naslov vico@rutka.net, Vojko Vičič, Kidričeva 28, 5000 Nova Gorica ali na telefon 041/714096. Za dodatne informacije preberite marčevski Tabor. ROD SOŠKIH MEJAŠEV
SPOMLADANSKA KOLESARSKA ORIENTACIJA SKO 2002
Kolobarjenje je že stara stvar, tako bomo tudi medvoški taborniki malo zakolobarili. Letošnjo pomlad bomo začeli s kolesi in ne s kanuji. Kolobarili bomo 20. 4. 2002 v okolici Medvod. Proga ne bo težka, bo pa precej zabavno ob njej, saj so bomo potrudili na vso moč in vam pripravili različne aktivnosti. Lahko pa našo orientacijo vzamete za trening tekme na Primorskem. Več informacij najdete na rdr.rut-ka.net
[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA ... 2002
Minilo je že skoraj celo leto, odkar smo se vsi skupaj zbrali na zabavnem taborniškem tekmovanju "Škalska liga, ka te briga ...", ki ga organizira četa Divji Volk - Škale, ki deluje pod okriljem rodu Jezerski zmaj Velenje. Da je tekmovanje zanimivo potrjuje dejstvo, da se je lani tekmovanja udeležilo kar 36 ekip, kljub temu, da je tekmovanje bilo izvedeno prvič. Prav zaradi tako velikega zanimanja se je organizacijski odbor ponovno sestal in začel z delom. Tekmovanje bo popestreno z bogatim spremljevalnim programom in privlačnimi nagradami.
Akcija ima tudi humanitarno noto. Tudi letos bomo zbirali stvari, ki jih potrebujejo otroci po Sloveniji. Le kaj bo to? (Informacije še sledijo.)
Zbor ekip bo v soboto 6. aprila 2002 na enem od krajev, ki so
lepši pod soncem (Škale pri Velenju). Pot bo ustrezno
označena (posuta z rožicami?).
Štartnina - dovolj nizka in primerna za tekmovanje na tej
ravni. (krediti, leasing ... niso potrebni).
Prijave se zbirajo preko telefona ali e-pošte in sicer:
031/852-946 Jani Pesjak (organizator)
041/519-744 Rok Miklavžina
041/354-621 Sandi Glinšek
E-pošta: ceta.divji.volk@email.si
Več informacij lahko dobite pri organizatorju tekmovanja
ali pa na spletni strani čete cdv.rutka.net, ter seveda v
prihodnji številki Tabora.
Prenočišče bo urejeno in sicer za ekipe, ki pridejo že v petek zvečer (iz oddaljenih krajev), vendar morajo ekipe to ob prijavi sporočiti.
Vabijo vas Divji volkovi iz Škal!
STROKOVNO ( januar 	27
KREATIVNI KOTIČEK
Praljudje iz kamene dobe
Pa se potopimo v obdobje pred 6000 leti. Ravno se je kon~ala ledena doba, v kateri so izumrli dinozavri, na zemlji kraljuje najvi{ja oblika ~love{kega debla - Homo sapiens. In kaj po~ne?
Krearta 2002;
od 10 do 12. maja 2002; za popotnice in popotnike ter starejše, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne duše. Cisto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuješ, kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridruži se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in čas.
Daljna preteklost - civilizacije: Stari vzhod (Sumerci, Babilonci), Afrika (Egip~ani), Evropa (Kreta, Troja, Mikene, stari Grki in Rimljani), pore~ji Inda in Gangesa v Indiji, kitajske dinastije, Amerika (Maji, Azteki, Inki).
28 ^ STROKOVNO
GLASILA
Matija
Preden začnemo
Prav gotovo ste se mnogi med vami že kdaj odločili, da bi začeli izdajati rodovo glasilo in tako poskrbeli za boljšo obveščenost svojih članov, pa tudi za širšo prepoznavnost taborniške dejavnosti. Rodovo glasilo je odličen način obveščanja, tako za tabornike, kot za njihove starše.
Ko se odločimo, da bomo zaceli izdajati rodovo glasilo, moramo še preden se lotimo dela, jasno razdelati koncept glasila, ki ga želimo ustvarjati. Vsak začetek naj bi sicer res bil težak, a se pogosto izkaže, da je prva številka narejena prej, kot bi si mislili. Temu botruje predvsem začetna zagnanost ustvarjalcev, ki jim pred rojstvom novega
izdelka ne manjka energije, pozneje pa zagnanost pojenja in nekdaj nadvse zabavno in sproščeno skupinsko ustvarjanje glasila se sprevrže v mučno opravilo, ki ga običajno opravlja le urednik. Vam zveni znano? Daljšo življenjsko dobo glasila lahko dosežete z začetnim načrtom, ki se ga trudite držati. Uspeh je (skoraj) zagotovljen.
Letni bilten dodelana vsebina, dovolj časa za zahtevno oblikovanje, možen večji obseg, odličen za predstavitev dela rodu javnosti
ni ažuren (tekoči dogodki ne sodijo v vsebino), informativna vloga je skoraj izničena (bilteni običajno govorijo o preteklem delu), visoki stroški izdelave (tisk, oblikovanje)
4-krat na leto možnost vsebinskih številk (taborjenje, zimo-vanje, jesenovanje ...), dovolj časa za zbiranje vsebine, dogodke lahko napovemo in objavimo reportaže
pogostejše izhajanje (več dela), ob velikem obsegu dokaj velik strošek za rod, dokaj slaba informativna vloga (napovedovanje dogodkov tri mesece vnaprej)
mesečnik zelo velika ažurnost, možnost objave mesečnih dogodkov (akcije, izleti, dogodki ...), vodove strani (kaj se dogaja v vodih), lahko ima zelo malo strani (4, 8, 12)
zelo pogosto izhajanje (ogromno dela za urednika), visoki stroški (tudi ob fotokopiranju), pogosto zmanjka vsebine (premalo člankov, akcij)
STROKOVNO ( januar 	29
Kaj želimo?
To je prvo vprašanje, ki si ga moramo postaviti. Je to, kar hočemo, letni bilten, ki bo obsežnejši, oblikovno dovršen in natisnjen, ali pa bo to mesečno glasilo, zbirka utrinkov iz taborniškega življenja v rodu? Vsaka od oblik ima svoje prednosti in slabosti, ki so naštete v tabeli. Glede na potrebe in na kompromise, ki ste jih pripravljeni sprejeti, se odločite za vrsto glasila.
Predstavljene so skrajnosti, še vedno lahko naredimo nekaj med mesečnikom in glasilom, ki izide 4-krat na leto, kot lahko naredimo le dve glasili, ki pa sta po kakovosti bliže biltenu kot glasilu.
Krog sodelavcev je za pogostost izhajanja najpomembnejši. Če boste glasilo ustvarjali trije, boste s štirimi številkami na leto imeli ogromno dela. Če vas bo 10, potem tudi mesečnik ne bi smel biti prevelik zalogaj. Vendar ne začnite preveč drzno. Še vedno je bolje, da naredite več glasil, kot ste jih načrtovali, kot da obupate na pol poti.
Za začetek zadošča, če si zastavimo cilj, da bomo glasilo izdali ob pomembnejših dogodkih: začetek taborniškega leta, zimovanje, poletni tabor. Obstaja več različnih argumentacij datuma izida glasila, glavna dilema pa je, ali ga izdamo pred dogodkom ali po njem. Ob začetku šolskega leta je prav gotovo bolje, da imamo glasilo že narejeno in ga razdelimo bodočim tabornikom, pri taborjenjih je dobro, da staršem in javnosti pokažemo rezultate. Tehtamo torej
med glasilom, ki bo tabornikom in staršem na lep način predstavilo vse pomembno za taborjenje (zimovanje, začetek taborniškega leta), in glasilom, ki bo predstavilo poletno taborjenje v vsem njegovem sijaju staršem, širši javnosti in morebitnim sponzorjem, ki bi taborjenje podprli naslednje leto.
Do ustvarjanja in načrtovanja vsebine glasila nam manjka samo še ime. Izberite ime, ki ponazarja vaš rod, kakšno znamenitost v bližini ali maskoto. Vdahnite glasilu osebnost z ilustracijo imena, ki ga bo spremljala ves čas (bodisi na notranjih straneh ali na naslovnici). Naslednji korak je načrt vsebine, o katerem bomo govorili v enem od naslednjih Taborov.
Vzporedno s snovanjem glasila je priporočljivo, da sestavljate tudi podobo glasila (velikost, razporeditev besedila, način razmnoževanja), da lahko glede na dane možnosti sestavite koncept -da ne boste načrtovali velikih barvnih fotografij, če boste glasilo črnobelo fotokopirali.
NAPOTKI
Ko snujete glasilo se raje osredotočite na vsebino in izdajte manj številk, kot pa da vam sredi leta zmanjka energije.
Dobro razmislite, komu bo glasilo namenjeno in kaj želite z njim doseči -skrbeti za obveščenost članov, obveščati širšo javnost o taborniški dejavnosti ali primerno obeležiti obletnico.
V reviji Tabor vam bomo v nekaj nadaljevanjih predstavili osnovne tegobe in težave, na katere naletijo ustvarjalci takšnih in drugačnih rodovih glasil. Začeli bomo z načrtovanjem glasila in se preko vsebine, oblike, izdelave in razširjanja dokopali do znanja, ki nam bo pomagalo pri ustvarjanju rodovega glasila. Dobrodošla so tudi vprašanja, ki jih lahko naslovite na zts@rut-ka.net, ne pozabite zapisati, da je to vprašanje za rubriko Glasila v Taboru.
Od načrta do glasila
30 ^ STROKOVNO
TABOROVA POTUHA
Čustva in občutja so del življenja, prav tako kot telo, razum in volja, in nam pomagajo oblikovati našo osebnost. Čustva, občutja, motivacija in strasti skupaj oblikujejo emocionalno plat naše osebnosti in vplivajo na vse naše početje.
Ti
i
"«s \
J
»
Emocionalne izkušnje pridobimo v vsakodnevnem življenju. Ko jih pono-tranjimo, spremenimo svoje obnašanje in odzivanje. Ponotranjene izkušnje izražamo tudi v idejah, mnenjih in mislih, saj so del naše osebnosti in nas oblikujejo v našem vsakodnevnem delovanju. Vsak izobraževalni proces bi moral emocionalni razvoj postaviti kot enega od temeljev našega vedenja, kar vodi do uravnoteženega razvoja.
Taborniki se v vodu naučijo prepoznati, opisati, izraziti in usmerjati svoja čustva in občutenja. Naučijo se tudi razmisliti, preden ukrepajo, sklepati prijateljstva, sprejeti mnenja drugih ali deliti svoje mnenje z drugimi, ne da bi jih prizadeli ali žalili.
Prav tako bi morali dobiti svojim letom primerne razlage bioloških razlik med spoloma in jih razumevati kot nekaj povsem normalnega. Spoznali naj bi vlogi obeh spolov pri reprodukciji in se naučili spoštovati in vzdrževati enakopraven odnos med spoloma.
STROKOVNO ( januar 	31
Zvest in ljubeč kot Riki-tiki-tavi
i.

p
Majhen maki z dolgim telesom, sijočim kožuščkom, rdečim noskom in sijočimi očmi je marljiv prijatelj, ki vzpodbuja mlajše tabornike, da razvijejo svoja čustva in občutenja.
Močan tok voda, ki so prišle zaradi obilnega deževja, je malega makija odneslo iz njegovega gnezda in ga vrglo na travo pred hišo, kjer ga je našel Tedy, angleški mladenič, ki je tam živel s starši. Od tistega trenutka je bil Riki-tiki-tavi dečkov nepogrešljiv prijatelj in del njegove družine. Zaradi svoje radovednosti in prijaznosti ljudem vedno spleza na koleno in jih na svoj prav pre-finjen način jezi. Včasih komu spleza na ramena in s svojim drobnim noskom raziskuje vrat in hrbet svoje 'žrtve'. Ker sta s Tedyjem zelo dobra prijatelja, Riki-tiki-tavi vsak večer spi ob dečku na njegovi blazini.
Vendar mali maki ve, da se hvaležnost in naklonjenost ne kažeta samo z nežnostmi, ampak tudi s pripravljenostjo, da bližnjim pomagaš v vseh okoliščinah, kljub tveganjem. Riki-tiki-tavi je kmalu dobil priložnost, da izkaže naklonjenost družini. In jo tudi je -družino je rešil pred Nagom in Nagai-no, velikima črnima strupenima kobrama. Pa tudi pred majhno rjavo kačo, ki je bila zaradi svojega nenevarnega videza - bila je zelo majhna - še bolj nevarna kot kobre, jih je rešil.
Riki-tiki-tavi, družaben maki z očmi, žarečimi kot žerjavica, je le redko pri miru. Nikoli ni preveč prestrašen, je vedno razpoložen in se bojuje, kot da bi plesal. Mladim tabornikom predstavlja svet čustev in občutenj.
Interamerican Scout Office, Santiago, Chile
/
32 ^ STROKOVNO
ZVN
Pugy
Zimski bivaki
Gradnja bivaka iz snega je dokaj enostavna in hitra, vseeno pa je smiselno izkoristiti zavetja, ki nam jih nudi že sama zasnežena pokrajina: luknje v snegu pod drevesi (ob deblu ali pod vejo), snežni jarki ...
Prednosti snega pred ostalimi materiali sta predvsem neprepustnost za dež in veter ter dobra izolacija. V notranjosti se zrak hitro segreje, vendar pa moramo zaradi neprepustnosti obvezno poskrbeti za zadostno zračenje oz. ventilacijo, zato naredimo zračnik. Ustrezno prezračevanje preprečuje nastajanje strupenega ogljikovega monoksida in poskrbi za odvajanje ogljikovega dioksida in drugih plinov. V sneženem zavetišču temperatura nikoli ne pade pod -10°, ne glede na zunanje temperature. Če v bivaku prižgemo svečo ali oljenko oz. zakurimo, pa se bo zrak še dodatno segrel, paziti moramo le, da se zaradi tega ne bo začel taliti sneg.
Nekaj različnih oblik in gradnje bivakov:
Snežena luknja
Snežena kupola
Izkopljemo luknjo oz. votlino v večjem kupu snega ali zametu. Tla so narejena v treh nivojih: na najvišjem zakurimo, na srednjem je ležišče, v spodnjem pa se zadržuje mraz in imamo prostor za opremo. Vhod zapremo s sneženim blokom in ga označimo. V stropu
ni kup snega dovolj velik, da vanj po vsej površini zapičimo približno 60 cm dolge palice (kot ježek). Plast snega mora biti debela vsaj 1 m in pustiti jo moramo vsaj 1 uro, da se strdi. Nato na zavetrni strani izkopljemo luknjo za vhod in izvlečemo vso opremo ter odstranimo sneg z notranje strani do konic palic, ki smo jih prej zapičili vanj. Naredimo še odprtino za zrak in dimnik ter zapremo vhod s sneženim blokom.
Sneženi usek
Čez jarek ali luknjo v snegu lahko zložimo dve vrsti sneženih blokov tako, da jih naslonimo drugega na drugega (kot sleme), nato pa zapremo še stranski odprtini. Če je jarek ali luknja v sne-
od strani pustimo dve odprtini: ena je za dimnik, druga pa za prezračevanje!
Kupola je posebna oblika gradnje sneženega bivaka. Na kup zložimo vso opremo in jo pokrijemo z vejami, nato pa čez vse namečemo plast snega, ki ga poteptamo in zgladimo. Počakamo toliko časa, da sneg pomrzne, nato name-čemo in zgladimo naslednjo plast in spet počakamo, da zamrzne ... Ta postopek ponavljamo toliko časa, dokler
ZA ZAGRETE
To in se več drugih zanimivosti najdete v taborniškem priročniku Vozli in pionirski objekti, ki ga lahko kupite v Zadrugi ZTS.
STROKOVNO ( januar 	33
gu dovolj globoka, lahko čeznjo položimo smuči ali nekaj močnejših vej (kombinacija z drugimi materiali), nato pa s sneženimi bloki naredimo kritino. Tudi tu zgladimo špranje s snegom in pustimo zračnik ter uredimo ležišče, podobno kot pri ostalih.
ke polagamo v krogu (koničasti iglu). Vsaka vrsta je pri tem pomaknjena za 10 - 20 centimetrov navznoter. Bloki naj se medsebojno čim bolj prilegajo. Bloke zlagamo kot opeke, tako da zgornji blok približno v sredini prekrije stik spodnjih dveh. Ob zidanju zgornje bloke pomikamo navznoter. Graditi je potrebno z notranje strani. Ce želimo imeti v igluju več svetlobe in če imamo za gradnjo primeren blok ledu, si omislimo ob gradnji sten vgraditev "okna", skozi katerega bo prihajalo nekaj več svetlobe. Največ težav bomo imeli pri polaganju zadnjih blokov. Graditelji bodo morali z notranje strani bloke podpirati z rokami. Zadnji (vezni) blok posebej natančno oblikujemo in previdno namestimo, saj bo le-ta s svojo težo zagotovil stabilnost kupole. Ko je kupola zgrajena, si izrežemo še vhod, ki naj ne bo višji od 60 centimetrov in naj bo
zgoraj zaokrožen. Na vhod sezidamo še vetrolov, ki bo varoval vhod. Pri gradnji vetrolova kot nekakšnega tunela za vhod v iglu, uporabimo isto tehniko gradnje. Dobro je, če vetrolov gradimo z zavojem v levo ali desno, tako da veter ne piha naravnost v iglu. Na koncu izdelamo še blok za zapiranje vhoda, tako da nam bo ponoči topleje in nam ne bo pihalo. Iglu očistimo snega in zamašimo stike med bloki (v kolikor tega nismo počeli sproti ob zidanju). Stene lahko tudi odebelimo in s tem povečamo toplotno izolacijo. Z notranje strani stene nato še zgladimo. Za udobnejše spanje si v igluju na mestu, kjer bomo imeli ležišča, namečimo smrekove veje, preko katerih lahko razprostremo še šo-torska krila in armafleks. Za spanje v igluju se odločimo le dobro opremljeni, kar pomeni, da imamo tudi dobro spalno vrečo.
Iglu
Izdelamo ga v pogojih, ko je sneg zmrznjen tako, da iz njega lahko režemo bloke. Za gradnjo izberemo raven prostor. Zarišemo si krog premera približno 2 metra, kolikor bo tudi iglu visok. Ce želimo, da bo v igluju več oseb, mora biti tudi krog večji. Sneg na tleh, kjer bomo zidali, najprej steptamo. Ce tal ne moremo utrditi s teptanjem, odmečemo zgornjo plast mehkega snega ali pa celo odmečemo ves sneg do tal. Nato se lotimo rezanja blokov. Za rezanje blokov potrebujemo lopato, lahko pa si pomagamo z žago, desko ali pa s smučmi. Bloki naj bodo dolgi 60 - 70 centimetrov, visoki 50 in debeli med 25 - 50 centimetri. Velikost je odvisna od snega. Manjše bloke bomo izdelali iz težjega snega. Ob začrtani krog najprej položimo spodnjo vrsto blokov. Pri tem bloke polagamo v spiralo (eskimski iglu), ki se bo zaključila v vrhu igluja ali pa blo-
34 ^ STROKOVNO
ASTRONOMIJA
Primož
Planet Saturn
gospodar prstanov
Planet Saturn ali planet obročev predstavlja eno največjih zanimivosti astronomije. Kot planet našega Osončja po velikosti zaseda drugo mesto, po lepoti pa nedvomno prvo. Že s prostimi očmi nas Saturn očara s svojim svetlim sijem, saj močno presega svetlobo najsvetlejših zvezd. Ko pa ga pogledamo že skozi manjši teleskop, naše oko ostrmi.
kroženja nam Saturn 14 let kaže svojo severno stran in 14 let južno. V trenutkih vmes (nazadnje se je to zgodilo leta 1994, naslednjič se bo leta 2008), ko se nam pokaže s strani, pa njegovih obrocev skoraj ne moremo opaziti niti z največjimi teleskopi. Tega trenutka si tudi Galilei ni znal razložiti, saj ni vedel, kam sta izginila dva od "treh planetov". Z razvojem
Saturn - nedvomno najlepši planet našega Osončja
Ob Saturnu in njegovih obročih nam zastane dih. Saturn je tako velik, da bi vanj lahko stlačili kar 744 Zemelj, Zemljo pa bi zlahka postavili v praznino med planetom in obroči. Kljub temu, da gre za drugi največji planet Osončja, pa je njegova gostota izredno majhna, manjša celo od vode. To pomeni, da če bi Saturn lahko vrgli v vodo, bi plaval na vodi. Znanstveniki celo menijo, da bi gravitacija na površini planeta ne bila mnogo večja od gravitacije, ki jo čutimo na Zemlji, pa čeprav je Saturn tolikokrat večji.
Galilei je prvi opazoval Saturn skozi teleskop. Toda njegov teleskop je bil le še premajhen, da bi razločil obroče. Zaradi nepravilnosti je menil, da gre za tri planete. Obroči, ki krožijo okoli Saturnovega ekvatorja so "tanki" le kak kilometer. Če bi naredili primerjavo, bi si Saturn lahko predstavljali kot tenis žogico, kolobarje pa kot izredno tanko svilo. Zaradi kroženja Saturna okoli Sonca in nagnjenosti njegove osi glede na os
Saturnovi obroči od blizu
močnejših teleskopov je bila ta skrivnost kmalu razkrita. Prelomnico v raziskovanju Saturna je sprožil Cassini, ki je leta 1675 odkril po njem imenovano Cassinijevo vrzel med obroči. Do takrat so mislili, da obkroža Saturn le en bolj ali manj homogen obroč. Kasneje se je izkazalo, da vzrok za nastanek vrzeli tiči v gravitacijskem vplivu najbližjih Saturnovih satelitov. Kasneje so astronomi še poročali o novih obročih, vendar tako izrazita ločnica med obroči, kot je Cassinijeva vrzel ni
STROKOVNO ( januar 	35
Okultacija je pojav, ko Luna (ali kak drug nebesni objekt) navidezno prekrije drugega, bolj oddaljenega. Slika predstavlja eno izmed lanskih okultacij Saturna, ki smo jih tudi napovedali v Taboru. Posneta je bila tik preden je Luna zakrila Saturn
bila nobena. Šele sonde Pioneer 11, ki je mimo Saturna letela septembra 1979 in Voyager 1 in 2, ki sta mimo Saturna leteli 1980 in 1981 leta, so potrdile obstoj večjega števila obročev in ne samo to, tudi znotraj posameznih obročev so se pojavili novi obroči, celo v sami vrzeli so jih našteli okoli deset.
Planet Saturn je v tem času na nebu odlično viden. Nahaja se v ozvezdju Bik in ga najdemo zvečer na jugozahodni strani neba (glej sliko). V njegovi navidezni bližini se nahaja še Jupiter (v ozvezdju Dvojčkov), ter večina najsvetlejših zvezd, zato ga ne bo težko najti na nebu. Če boste Saturn opazovali s teleskopom, boste lahko opazili, da je trenutno k nam obrnjena spodnja ali južna stran planeta in obročev.
[ALA
(ki bo puncam bolj všeč kot fantom)
Res, da je Bog najprej ustvaril moškega in iz njega napravil žensko. Toda - mar umetnik ne ustvari najprej skice in šele nato iz nje naredi umetnino?
Večerno zahodno nebo v februarju
VZHODI IN ZAHODI SONCA
1. 2. Vzhod: 7:25	1. 3. Vzhod:	6:41
Zahod: 17:07	Zahod: 17:48
15. 2.Vzhod: 7:05	15. 3. Vzhod:	6:15
Zahod: 17:28	Zahod: 18:07
LUNINE MENE			
Zadnji krajec	4. 2. 2002	ob	14:36
Mlaj	12. 2. 2002	ob	8:43
Prvi krajec	20. 2. 2001	ob	13:04
Polna luna	27. 2. 2001	ob	10:18
Zadnji krajec	6. 3. 2002	ob	2:27
Mlaj	14. 3. 2002	ob	3:05
			
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
36 ^ STROKOVNO
ORIENTACIJA
Pepl
Ocenjevanje profila terena
Do popolnega opisa profila terena manjka le še pojasnilo o tem, kako se izdelan profil oceni. In ker le redki profil rišejo iz zabave, večina pa z namenom osvojiti na tekmovanju kar čimveč točk je tematika še kako zanimiva.
Kriteriji za ocenjevanje profila terena so, tako kot za mnoge druge najpogostejše topografsko-risarske izdelke, zapisani v pravilih za Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT). Za profil terena lahko ekipa dobi do 100 točk. Ocenjuje se: pravilnost profilne črte do 80 točk, pravilnost in popolnost prikaza prometnic in vodotokov, ki jih profilna črta seka do 10 točk, ter preostalih 10 točk za navedbo koordinat skrajnih
točk, za grafično obdelavo in videz.
Najpomembnejša je pravilnost pro-filne črte, ki jo praviloma ocenjujemo najprej. Ideal profila prerišemo na prosojni, dimenzijsko obstojni material. Najbolje je uporabiti plastično folijo za grafoskop ali za tiskalnik, obstajajo pa tudi mnoge druge plastične folije, na katere lahko rišemo s svinčnikom. Pavs papir je zaradi slabe dimenzijske obstojnosti primeren le za delo v suhem
prostoru in v primeru, da ocenjujemo takoj po tem, ko smo ideal prerisali nanj. Folijo s profilno črto položimo preko izdelka, ki ga ocenjujemo in ugotavljamo delež ujemanja. Vendar pozor! Ujemanje ne pomeni nujno dotikanja ene in druge črte, še posebej ne, kadar je črta na izdelku zelo debela. Nasploh mora biti profilna črta čim tanjša (največ 0,5 mm), izdelku s predebelo profilno črto odbijemo poleg točk za grafično urejenost tudi do polovice točk za pravilnost, saj je ne moremo določiti! Zavedati se moramo natančnosti, ki jo je pri izdelavi profila mogoče doseči, in pa dejstva, da je tudi ideal le risarjeva presoja oblike reliefa. Zato upoštevamo naslednja pravila: ujemanje na točkah, kjer profilna črta seka plastnice, mora biti takorekoč popolno, dopustna je razlika polovične debeline pisala, torej če-trtinka mm. Zaradi tega je potrebno tako na izdelku kot na idealu profilno črto izvleči tako, da se točke presečišč s plastnicami vidijo. Med točkami pa je odstopanje lahko večje. Na enakomerno nagnjenih območjih lahko doseže četrtino, pri prikazu lokalnih ekstremov pa tudi polovico ekvidistance. Na primer: profil terena izdelujemo s karte DTK 25, za katero vemo, da ima ekvidi-
STROKOVNO ( januar 	37
stanco 10 m. Merilo višin na profilu znaša 1 : 5000. Razlika na prikazu vrha ali globeli, ki ni prikazana s koto, lahko znaša tudi 5 m, kar pomeni 1 mm v merilu 1 : 5000. Takšno sicer jasno vidno odstopanje torej ni napaka!
Glede na delež pravilnosti profilno črto ocenimo z do 80 točkami. Naslednjih 10 točk je namenjenih prikazu prometnic in vodotokov, ki jih profilna črta seka. Pomembna je predvsem popolnost prikaza ter navedba smeri. Zadnjih 10 točk namenimo pravilnosti koordinat skrajnih točk profila in grafični urejenosti. Za obe skrajni točki določeni pravokotni koordinati x in y sta odčitani s karte z uporabo ravnila. Natančnost takšne merske metode znaša do 0,5 mm, kar pri karti DTK 25 predstavlja 12,5 m. Koordinati se torej lahko razlikujeta 10 m od vrednosti, navedenih na idealu.
Pri ocenjevanju grafične urejenosti se spomnimo še naslednjega določila iz pravil: vsi risarski izdelki se ocenjujejo primerjalno znotraj ene tekmovalne kategorije. V primeru, da je risarski izdelek ocenjen z manj kot polovico (četrtino) možnih točk za pravilnost, je tudi ocena urejenosti lahko le polovica (četrtina) možnih točk za urejenost. Glede na to, da grafična urejenost pri profilu prinese največ 5 točk, v primeru, da vsota dodeljenih točk za pravilnost profilne črte, prometnic in koordinat ne znaša polovice možnih točk, grafične urejenosti sploh ne ocenjujemo.
Orientacijski tek
Priročnik za poučevanje začetnikov
V zadnjih dneh leta 2001 je Fakulteta za šport izdala priročnik o orientacijskem teku. Šport, ki se je v Sloveniji začel razvijati prav med taborniki in planinci in je še danes sestavni del taborniških orientacijskih tekmovanj je s tem po petih letih od izida prvega strokovnega priročnika opisan tudi s pedagoškega vidika. Če se je prvi priročnik posvečal predvsem tehniki orientacijskega teka, nov priročnik obravnava predvsem pomen in način poučevanja orientacijskega teka v osnovni šoli.
Avtorica vsebinskega dela je Natalija Vahčič, profesorica razrednega pouka iz Brežic, pri pripravi pa je sodeloval tudi Matej Mlakar, profesor matematike. Oba sta vaditelja orientacijskega teka in delujeta v domačem orientacijskem klubu.
Začetnemu opisu orientacijskega teka, potrebne opreme zanj in opisu znakov, ki se uporabljajo za določitev kontrolnih točk, sledi opis vloge tega športa v šolskem sistemu in njegov vpliv na razvoj otrok. Sledi nekaj praktičnih napotkov o vodenju orientacijskega krožka na šoli. Večji del priročnika predstavlja 35 vaj, s katerimi začetnike postopno privadimo na veščino orientira-nja v naravi. Vaje so opisane podrobno in popolno. Ob koncu je še nekaj napotkov za pripravo športnega dne na šolah. Nekaj vaj se sicer prekriva z vajami, opisanimi v prvem priročniku izpred petih let. Edina večja hiba priročnika je slaba grafična kakovost nekaterih slik, ki pa uporabnosti ne omejuje.
Kot je razvidno že iz opisa vsebine je priročnik namenjen predvsem učiteljem in vaditeljem orientacijskega teka, ki želijo izvajati osnovni program vadbe za začetnike, udeležencem izobraževalnih programov za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev osnovnih in srednjih šol ter udeležencem izobraževalnih programov za pridobitev naziva vaditelj in trener l v orientacijskem teku. Opisane vaje so zelo primerne tudi za uvajanje orientacije pri MČ in GG, posebej zato, ker večinoma slonijo na igri.
Pepl
Vri
Mura je reka, katere tok je skozi zgodovino ustvaril številne pripovedke in legende. Struga reke je v glavnem regulirana, zato so še posebej zanimivi ostanki meandrov, v katerih so našle zatočišče redke živali in rastline (murske mrtvice). Na reki je bilo v starih časih 94 mlinov za mletje žita, eden redkih ohranjenih in delujočih pa je Babičev mlin pri Veržeju.
Rod veseli veter




Območje delovanja: Mestna občina Murska So
Struktura rodu: družina
GG - 4 vodi, klub PP, klub grč
Najbolj zagrizen član rodu:
Bine Krpič, Dalmatinova 14, Černelovci, 9000
Murska Sobota
Naslov spletne strani: rvv.rutka.net
Simbolika imena rodu
k 50. I
borniki ha po P
STROKOVNO ( januar 	39
Učinkovine
Sladkorji, org kovine, tanin, rudi A in B.
Uporaba
Za boljšo prebavo
Vnetje grla, dlesni in ustne votline
KOSOBRIN
Nesplja
Mespilus germanica
Je grm ali drevo visoko do 9 metrov. Drevesa so nekoliko podobna drevesu hruške. Imajo večje usnjate liste, velike bele cvetove, plodovi so rjavkastozeleni in so podobni zmaličenemu šipku. Če nešpljo prerežemo, so v odprtini na spodnji strani dobro vidni prekati s semeni. Na območjih s hladnejšim podnebjem plodovi dozorijo na drevesu. Rastlina izvira iz Irana in se je udomačila skoraj povsod po Evropi. Plodove oberemo šele pozno jeseni in jih shranimo v mrzlem prostoru, na suhem mestu, da se omedijo.
Sladkorji, organske kisline, beljakovine, tanin, rudninske snovi, vitamin A in B.
Pomaga pri driski, vnetju grla, dlesni in ustne votline, za boljšo prebavo, za sladice, pojemo jih lahko presne, ko so dobro uležane, za marmelade in dže-me.
Zdravje
3 krat na dan jemo zrele nešplje, pred vsakim obrokom.
Nešpljine liste skuhamo in si s tekočino spiramo dlesni. Za grlo pa tekočino grgramo.
Recepti
Potrebujemo: 1 kg nešpelj, 2 manjši limoni, 3 klinčke, 5 dcl jabolčnega soka, 3/4 kg sladkorja, sladka smetana.
Priprava: plodove operemo, narežemo, dodamo klinčke, prilijemo jabolčni sok in jih skuhamo do mehkega. Kuhano kašo pretlačimo skozi lane-no krpo in stehtamo. Dodamo sladkor in še enkrat prekuhamo. Dobljeno maso damo v steklene posodice in pustimo, da se ohladi. Na vrh damo še stepeno smetano.
Džem
Potrebujemo: 1 1/2 kg nešpelj, 1 kg sladkorja
Priprava: oprane nešplje odcedimo, odstranimo pečke in pretlačimo. V posodo damo V litra vode ter med mešanjem in segrevanjem dodajamo sladkor. Ko se gosta sladkorna raztopina med vrenjem zbistri, poberemo pene . Nešpljevo kašo mešamo z leseno kuhal-nico 30 minut. Vročo maso damo v kozarce in takoj zapremo.
Nešpljev kis
Oprane nešplje damo v leseno posodo in jih prelijemo s čisto vodo. Posodo
obložimo z manjšim pokrovom in obtežimo, da nešplje ne plavajo. Posodo prekrijemo in pustimo, da se nešplje skisajo. Dobljeno tekočino precedimo in dobimo nešpljev kis.
Potrebujemo: 1 kg nešpelj, 1/2 kg sladkorja z zgoščevalcem
Priprava: nešplje operemo, pustimo, da se odcede in pretlačimo ter stisnemo, da dobimo iz njih sok. Soku dodamo sladkor z zgoščevalcem in 20 minut kuhamo. Še toplo damo v kozarce in zapremo.
Nešpljeva sladica
Nešpljev žele
40	STROKOVNO
MEDNARODNE
Dragi pikci!
Urejanje mednarodnih strani sem sprejela z naivnim zanosom, zaradi katerega sem bila prepričana, da boste že po nekaj dozah mojih modrosti in informacij s celega sveta kar hitro "spokali" nahrbtnik in se podali v tujino. A žal se zdi, da tudi po letu dni sipanja biserčkov iz tujine, med domorodci v Sloveniji ni nič večjega zanimanja za udeleževanje tujih akcij kot prej. Zato je čas za načrt B. Kaj več o tem pa naslednjič.
Prijetno branjevam želi	Nina
3. zahodnočeški jamboree Srečanje različnih poti
Vse, ki že nestrpno čakate na poletje in na ogromno število taborjenj, ki se jih boste udeležili, naj opozorim na tole uverturo. Med 2. in 5. majem (ja, prav ste prebrali!) vas češki skavti iz slavne organizacije Junak (se še spomnite? - poleti so nas gostili na 17. evropski skavtski konferenci) vabijo v Plzen (aha, zdaj me pa poslušate, a ne?) na 3. zahodnočeški jamboree. Ta bo predstavljal uvod v praznovanje častitljivih 90 let skavtstva na Češkem. Namen jamboreeja je združiti skavte iz različnih delov Češke in tujine, promocija skavtske organizacije v družbi, organizacija takšnih aktivnosti, ki bodo udeležencem omogočale zabavo in učenje ter spodbujale občutek pripadnosti, in seveda, spoznavanje naravne in kulturne dediščine Plzna in njegove okolice. Čeprav je bil Plzen v preteklosti zaradi močne industrije znan predvsem po svoji onesnaženosti, so se stvari v zadnjih desetih letih precej spremenile. Zdaj je znan po svojem kulturnem bogastvu in simbiozi s čudovito naravo, ki ga obdaja. Taborni prostor se nahaja blizu mestnega jedra, hkrati pa je skorajda popolnoma izoliran od samega mesta in postavljen sredi narave. Reka Mže, ki deli taborni prostor na dva dela, nudi obilo možnosti za vodne aktivnosti.
Jamboree je odprt za udeležence VSEH starosti. Spanje za udeležence iz tujine bo organizirano v velikih skupnih šotorih, torej s seboj potrebujete le spalko in armič. Če bo tujih udeležencev res zelo veliko, lahko s sabo prinesete svoj šotor. Hrana bo zagotovljena od 3. do 5. maja, 2. maja pa dobite malico. Cena tabora je 300 čeških kron oz. 10 evrov! Rok za prijavo je 31. marec. Seveda pa lahko kot član(ica) osebja pomagate pri sami organizaciji. Več informacij na sweb.cz/ jamboree02/ ali pri Lubošu Hejni (godeanu@volny.cz).
EUROCAMP 2002
Belgijska skupina skavtov Sint-victor iz Turnhouta bo z mednarodnim taborom proslavila 70-letnico svojega obstoja. Njihov namen je, da bi imeli na taboru tudi po eno skupino iz vsake evropske države. Na desetdnevnem taboru, trajal bo od 1. do 10. avgusta, se boste lahko udeležili izletov, obiska mesta Turnhouta, dneva obiskovalcev in večera belgijskega piva, izleta v severne Benetke - Bruges, dvodnevega hajka v Ardene in drugih zabavnih aktivnosti. Tabor je namenjen skavtom in skavtinjam (to pomeni vam!), starejšim od 14 let. Jezika sporazumevanja bosta angleščina in francoščina, vsaka medna-
STROKOVNO ( januar 	41
rodna skupina pa bo imela tudi svojega prevajalca. Cena tabora je 125 evrov, za to pa dobite hrano in platno nad glavo. S sabo morate seveda prinesti spalko in spalno podlogo. Za več informacij odbrkljajte na users.scoutnet.be/eurocamp/ ali pišite Kurtu Baggenu na kurt.baggen@village.uunet.be.
20. portugalski jamboree - XX ACANAC
Očitno tudi letos ne bo manjkalo državnih zletov po celem svetu. Portugalski je še posebej pomemben, saj bodo naslednje leto prav oni organizirali prvi RoverWay. Zato nikar ne zamudite letošnjega tabora, ki bo na nepozabni lokaciji: gozd borovcev blizu santa Margaride, v bližini Constancie (to pa najdete tako: najdite Portugalsko v atlasu, najdite Lizbono, sledite reki Tejo do sotočja z reko Zezer, pa jo imate!). Dnevi bodo tam kar vroči, pa ne samo zaradi zanimivega programa, ampak zaradi vremena: julijske temperature se v tem delu Portugalske gibljejo med 25 in 34 stopinj. Baje pa vetrič z reke Tejo ustvarja idealne večerne klimatske pogoje. Za kaj boste pa že sami pogruntali ... Preden pa se čisto raznežite, naj vas opozorim, da ta jamboree organizirajo portugalski katoliški skavti, zato je tudi program temu primeren: aktivnosti, ki poudarjajo človeške in krščanske življenjske vrednote. Seveda pa to ni vse, s čimer se bodo udeleženci ukvarjali. Geslo tabora
je: Svet je v tvojih rokah. Za vsako starostno skupino so pripravljene različne aktivnosti, skozi katere bodo udeleženci spoznavali svet in svojo vlogo v njem. Pri MČ so to Svet in jaz, GG bodo ugotavljali, kako se znajdem Jaz v svetu, mlajši PP (14 - 18 let) pa imajo nalogo spoznati Svet v meni. Če vas je ta opis pritegnil, si za XX ACANAC rezervirajte čas med 29. julijem in 5. avgustom, saj se boste takrat lahko z 8.000 skavti s celega sveta lahko udeleževali zabavnih skavtskih aktivnosti. Za več informacij poglejte na internac.cne-escutismo.pt/ ali pa pišite koordinatorju mednarodnih udeležencev Nunu Santosu (snre@cne-escutismo-pt).
Težave v vodu ali rodu? Vprašaj dr. Scouta!
Ker imajo številni skavti po vsem svetu podobne težave, so na domači strani WOSM-a odprli svetovalnico Dr. Scout. Na zelo simpatični in res uporabni strani najdete med drugim tudi odgovore na probleme, kot so: kako prepričati starejše skavte, da je čas za upokojitev, kako ravnati z vodniki, ki kadijo pred MČ-ki, ali lahko skavt postane politik in kaj skavts-tvo sploh je. Vas zanima? Oglasite se na www.scout.org/drsc/index.html.
42	RAZVEDRILO
POPOTOVANJA
Tadeja Milivojevic Nemanic
Dokumenti, dokumenti, dokumenti
Za zbiranje in urejanje potrebnih dokumentov si vzemi dovolj časa. Edini res nujen je potni list. Paziti moraš na njegovo veljavnost; včasih imaš lahko težave z vstopom v državo, če ti potni list poteče čez npr. nekaj mesecev. Če planiraš daljše potovanje in obisk več držav, moraš imeti tudi dovolj praznih strani za vizume in štampiljke.
Amerika je bila prva na najini poti in pred cariniki so se nama kar malo tresle hla~e
Na konzularnem oddelku Ministrstva za zunanje zadeve izveš, za katere države potrebuješ vizo, pa tudi informacije o tujih konzulatih in predstavništvih v Sloveniji ter slovenskih predstavništvih v tujini dobiš tam.
Na slovenska predstavništva v tujini se lahko obrneš v primeru neljubih dogodkov med potovanjem; npr. izgubi potnega lista, udeležbi v prometni nesreči, kraji dokumentov. Res pa je, da ima Slovenija le maloštevilna predstavništva.
Za pridobitev vize moraš običajno izpolniti nek obrazec, priložiti sliko ali
dve, nekaj denarja in veljaven potni list z vsaj eno prazno stranjo. Včasih je potrebno priložiti še kopijo povratne letalske vozovnice. In če je še nimaš, zadošča tudi s strani agencije narejena letalska rezervacija.
Pridobitev vize je, če v Sloveniji ni ustreznega konzulata ali predstavništva, kar podvig. Ena od možnosti je, da se sam odpraviš na najbližji konzulat in zadevo urediš na licu mesta. To ti bo vzelo kar nekaj časa in, razen če ne boš štopal, tudi nekaj denarja. Druga možnost je, da ena od naših agencij, ki v izbrani konec sveta redno vodi turiste, to opravi namesto tebe. Za samo vizo boš tako plačal nekaj več, vendar ne boš imel nobenih skrbi. Problemi pa se lahko pojavijo ob obisku kake eksotične ali za tujce zaprte države.
Računaj na to, da običajno vizo dobiš šele v nekaj dneh. In če moraš potni list poslati še v tujino mimogrede mineta mesec ali dva, preden imaš zbrane samo vse potrebne vize.
Eno izmed otočij, ki sva jih na Pacifiku želela obiskati, je bilo Vanuatu. Na težave sva naletela že pri letalski karti. Le dva letalska prevoznika namreč letita tja. Ampak, več ko je bilo težav, bolj sva bila odločena, da tja morava priti. Karta je bila že rezervirana, ko sva se šele začela ukvarjati z vizo. In ... verjeli ali ne, Vanuatu nima NIKJER na svetu konzularnega predstavništva. Edini uradni predstavniki so v OZN-u v New Yorku. Nekako sva uspela dobiti njihovo telefonsko številko, vendar se nanjo nihče ni javljal. In tedni in meseci so tekli in midva sva se čedalje bolj približevala omenjenemu otočju. Uspela sva dobiti številko njihovega zunanjega ministrstva in 14 dni pred najinim priho-
POMEMBNO
-	potni list in vize
-	zdravstveno zavarovanje
RAZVEDRILO ( februar 43
dom so nama na Fiji faksirali obrazec za pridobitev vize in sporočilo, naj ga čimprej pošljeva nazaj, oni pa bodo obvestili carinike, da prihajava. In tako sva se znašla na letališču v Port Vili s poštnim potrdilom, da sva pred 10 dnevi na Vanuatu poslala priporočeno pošiljko. Cariniki so naju malo pisano gledali, vendar sva po malce daljšem čakanju tudi midva dobila enomesečno turistično vizo.
Poleg potnega lista moraš pri vstopu v nekatere države pokazati tudi potrdilo o cepljenju. Podatke o tem dobiš na
Inštitutu za varovanje zdravja. Pozanimaj se čim prej, saj včasih potrebuješ več kot eno injekcijo, razmak med enim in drugim cepljenjem pa je lahko tudi nekaj mesecev.
Ne nujno pa vendar zelo pametno se je tudi zavarovati za primer nezgode in zdravstvenih težav na potovanju. Z večino držav Slovenija namreč nima sklenjenih ustreznih sporazumov, ki bi našim državljanom omogočala brezplačno zdravljenje. Zdravstvena zavarovanja za tujino nudi več zavarovalnic, zato poizvedi, katero je najugodnejše.
NAMIG
preveri veljavnost in število praznih strani v potnem listu
Pred odhodom sva oba preventivno šla k zobozdravniku, Tjaž pa, ker ima fiksni aparat, še k otrodontu. Doma z njim nikdar ni imel nobenih težav, na poti pa ... Tretji dan najinega bivanja v New Yorku sediva pri zajtrku pri sošolki iz srednje šole. Miza je obložena z dobrotami, obujamo spomine in delamo načrte za ta dan. Kar naenkrat Tjaž začne preklinjati. Počila mu je žička v aparatu. Namesto pohajanja po mestu celo dopoldne telefoniramo od ene do druge zobozdravstvene ordinacije. Ja, seveda, lahko pridete tam sredi naslednjega tedna, je običajen odgovor. S težavo najdemo zobozdravnico, ki nas je pripravljena sprejeti takoj. Tjaž pride iz ordinacije po slabih 10 minutah z novo žičko in olajšan za 70 USD!
Sprašujem se, kakšen bi bilo s "Tjaževim
posegom" na Kitajskem
Mislim, da mi ni treba posebej povedati, da zobozdravstvenih storitev ne krije nobena zavarovalnica.
44	RAZVEDRILO
TRENUTKI
Si gospodar svojega položaja?
Se ti dogaja, da ti kakšna stvar znova in znova prihaja v roke? Ko že skorajda pozabiš, da je tam, ti kakšna knjiga skoči v roko. Kako naj vam prodamo modrino neba je zopet prišla naokrog. Tolikokrat prebrane misli, toliko zaključkov ali morda samo kosti za glodanje ostane vsakič. Danes se ustavljam ob velikem Huroncu. Velikem, ker si, vsaj mislim tako, zna pogledati v obraz in reči podobi, ki jo ugleda, kdo in kaj je. Pa ti, veš, kdo in kaj si?
Ne, ne, zadosti nesrečni ste tudi že zdaj in res ne vem, kako bi lahko bili še bolj. Le kakšne vrste ljudje ste Evropejci? S katero vrsto stvarstva ste si v rodu? Evropejci, ki jih je treba prisiliti, da delajo dobro, in ki se zla ogibajo le iz strahu pred kaznijo. Če te vprašam, kaj je človek, mi boš odvrnil, da je Francoz, jaz pa ti bom dokazal, da je tvoj človek bolj bober kot človek. Kajti človek ni upravičen do svojega imena le zavoljo pokončne hoje po dveh nogah ali branja in pisanja in izkazovanja tisočev primerov svoje delavnosti ...
Kdo vam je dal dežele, v katerih zdaj prebivate, s kakšno pravico ste si jih vzeli? Vselej so bile last Algonkčanov. Iskreno ti povem, dragi brat, iz dna duše mi je žal zate. Poslušaj moj nasvet, postani Huronec; kajti očitno vidim razloček med tvojim in svojim položajem. Jaz sem gospodar svojega položaja in samega sebe. Jaz sem gospodar svojega telesa, sam s seboj razpolagam absolutno, delam, kar me je volja, sem prvi in zadnji svojega ljudstva, nobenega človeka se ne bojim, odvisen sem le od Velikega duha. Tvoje telo in tvoja duša pa sta obsojena na odvisnost od tvojega velikega kapitana, podkralj razpolaga s teboj, nimaš svobode, da bi storil, kar si si zamislil; bojiš se roparjev, lažnih prisežnikov, morilcev itd. in odvisen si od neskončnega števila oseb, ki so se po svojem položaju dvignile nadte. Je tako ali ni?
Lrga
RAZVEDRILO ( februar 45
JEŽKOV KOTIČEK Ko življenje boli
Marinko Fritz Kunc, žensko, ki se je podpisala pod sledečo resnično pripoved, sem prvič srečal v tretjem razredu osnovne šole. V nabito polni telovadnici je z nekim gostom govorila o drogah, odvisnikih, heroinu, začaranem krogu in ne vem še čem. Verjetno sem bil še premlad, da bi vse razumel tako kot bi moral. Morda pa je vseeno nekaj ostalo. Gotovo je ostal močan vtis.Tole je bilo najino drugo srečanje.
Ni vedno sonca, ker ga mnogokrat zakrijejo oblaki. Saj tudi vzponom vedno sledijo padci. Včasih se vse to lahko zgodi neznansko hitro. Kot da je včeraj bilo vse v najlepšem redu, danes pa, kot strela z jasnega , smo v breznu, ki mu ne vidimo izhoda. Upanje umre zadnje in zdi se, da je ljubezen tista vrv, ki se je oklepamo v tem upanju, da bo nekoč bolje. In kaj je močnejše kot materina ljubezen do svojih otrok?
Ljubezen je še edini, a močan most, ki povezuje Jana in njegovo mamo. Kruta usoda, morda splet naključnih okoliščin sta pokvarila družinsko idilo in odraščajočega najstnika Jana pahnila v drug svet. Temačen svet, ki ga je
družba umaknila na obrobje, ker ga preprosto ne mara in trpi. Enako počne s tako označenimi ljudmi. Razumljivo, saj kriminal, alkohol, droge in nasilje niso ideali naše družbe. Jan je pri svojih sedemnajstih že poznal vse. Grehi iz preteklosti, stari "prijatelji", neznosen pritisk družbe in nove tegobe so ga zavrteli v začaran krog, ki mu je sproti podiral stopnice na tako želeni poti navzgor.
Knjiga Janov krik je pretresljiva izpoved matere, ki se kot žival za mladiča bori za življenje svojega sina. Kalvarija, ki ji ni videti konca. Ko se vsako upanje utopi v sončnem žarku novega jutra. Tako dan za dnem. Ne recite, da se kaj takega ne dogaja!
Jez svetuje, vi preberete: Marinka Fritz Kunc, Janov krik
Kaj nam ostane? Ljubezen in prijatelji gotovo. In knjige. Ravno končujem pretresljiv roman iste avtorice z naslovom Borboletta. Toplo priporočam.
Mimogrede, naokoli je prvo leto našega druženja. Če ste v tem času prebrali vsaj dve knjigi, ste bojda že nad slovenskim povprečjem. Čestitam. Morda pa vam je samo všeč in preberete le tisto nekaj kratkega, kar nekdo, ki ga poznate, napiše o knjigah v vašo priljubljeno revijo. Izbira pa je tako ali tako vaša. Srečno!
46	RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
1	2	3	4
5	6	5	7
8	9	10	6
8
10
STRIC VOLK
Na lep januarski dan sem se sprehajal po obronkih Jelovice in pot me je, zaradi velikega človeškega vrveža pripeljala v Dražgoše. Po obhodu sem ugotovil, da v vasi nekaj praznujejo. Saj res, me je prešinilo, še pred mojim rojstvom, točno pred 60. leti, je tukaj potekala za Slovence pomembna Dražgoška bitka. In če se ne motim, ima Rod Bičkove skale ime prav v spomin na Bičkov vod, ki je sodeloval v tej bitki. Po poledeneli cesti sem se povzpel do skale in na začudenje poleg naključnih obiskovalcev srečal le "spominsko ploščo", ki so jo v spomin na bitko in Bičkov vod člani rodu postavili leta 1981. Nobenih peščenosrajčnikov, ki bi s svojo prisotnostjo počastili spomin na tiste čase. Dobro, 60 let je dolga doba in generacije mladih se niti ne spominjajo več dobro naše NOB. Ampak člane pa najbrž zanima, zakaj se njihov rod tako imenuje in tudi ime rodu se še vedno pojavlja v javnosti. Če nič drugega, bi lahko "Bičkovci" razvili taborniški prapor in ponudili premraže-nim obiskovalcem čaj - kot so to včasih počeli Dražgošani -, hkrati pa dogodek izkoristili za promocijo rodu in taborništva nasploh. Prireditve se namreč niso udeležili samo nekdanji partizani, ampak tudi veliko število mladih, željnih gibanja in druženja v naravi. To pa si želimo tudi taborniki, mar ne?
Vaš stric Volk
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana z januarskim tekmovanjem.
1.	Na Dunaj so taborniki, ki so se udeležili akcije Luč miru, potovali s: T - kolesi, I - kotalkami, G - kombiji.
2.	Komu od naštetih niso predali Luči miru? L - ljubljanski županji, U - nadškofu, K - predsedniku države.
3.	Najaktivnejši tabornik na Muti je hkrati tudi: P - načelnik, A -starešina, I - vodnik.
4.	Glavna akcija RBP Muta je bila lani: S - taborniški pohod, S -taborniški tek, D - taborniška čajanka.
5.	Miloš Miovič je skavtstvu in taborništvu zapisan že: G - 100 let, Z - 80 let, J - 90 let.
6.	Na zimovanje RSO na Blokah, kjer se je navdušil nad svetovnim jamboreejem, je Miloša pripeljal: E - Malus, Z - Bonus, Č - Minus.
7.	Akcija, namenjena predvsem GG-jem, ki bi se radi naučili kaj o orientaciji, se imenuje: E - Žaborintacija, M - Žarontacija, O - Žabo-ri.
8.	Kateri program Evropske skavtske regije olajša mladim odkrivanje Evrope? E - Pridi v Evropo!, V - Evropa zate, S - Spet v Evropi.
9.	Kakšna bo proga preživetja na zletu v Tolminu? K - suha in trnova, U - skalnata in vlažna, I - močvirnata in težko prehodna.
10.	Osnovno orodje pionirja je: T - kamen, A - lopata, C - sekira.
re[itev iz [tevilke 1: SREČNO 2002
Rešitve so:
Reševalec:
7
RAZVEDRILO ( februar 47
NAGRADNA KRIŽANKA
ZIZEK
OBROK HRAME NAZOR, NAČELO
LIDIJA OSTERC
VRSTA
Zita
OSEBA
PROZOREN PAPIRZA ZAVIJANJE
PERZIJA
(ZENSKA
UREJEVALEC IZLOŽB
ZLAHTNI PLIN (Ne;
CEPIVO KAJENJE
PRITOK SAVE V KRANJU
ZLATO JABOLKO
IGRALEC
PROSTOR MEI DVEMA STENAMA
KOŠARKAR PETROVIČ
KLIC, POZIV
DESKA V PLOTU
JUDOV SIN ATA
NAZIVZA STAR AVTO
FORNEZZI
(VZDEVEK)
VRSTA ZITA NUŠATOME
SMUČAR MLEKUŽ
PREBIVALKE REKE
ATALOS
DELAVEC, KI NOSI BRENTO
Nagrajenci in nagradni razpis številka 02
Pravilno izpolnjen kupon št. 12 so poslali le trije bralci TABORA, zato bodo nagrajeni vsi. Pravilne rešitve so: APRILSKA ŠALA, VLADO KRESLIN, RANAR, KASTEL in ŠTAM ČAGA.
Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril Aleša Si-mončiča iz Ljubljane, DROGINO nagrado je prejela Nina
Frahm iz Medvod, nagrado podjetja JAZON pa dobi Kaja Lojevec iz Ljubljane. Čestitamo!
Nagradne kupone št. 2 pošljite najpozneje do 25. februarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
reklama