Rcdaccion „ y Administracion: s A N BLAS 1951
U. T. 59 - 3667 Bs. Airos *
_*{N A R o č N I N A
3 ni*
rodf
ui>
.si -—
mi) :i aru . tu« bi i s£» gle ensi (sert
)1 s«
0	9( nets
tfi°
irsitf
3,
)odd
1
r pl1
d* vi j tetf! dvrf v& lertf t*
ke
sb-
avn
OStf1
azirK
ivi
, nfl
in to e]
Za pol leta $ 5,-inozemstvo t 2 Dolarja osamczna štev. 20 cts.
Za eno leto
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
( L A V Z E S L O V f£ \ A)
PE1UOD1CO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (VUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORGANO DEL CONSEJO E S L O V E N O QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENAS
O w
8 2^ y h «i Sz«
5 W H
o O s
w H < o
FRANQUEO PAGADO
Concesidn N9 3159
TARIFA REDUCIDA
Concesion N“ 1551
LETO (AfiO)
BUENOS AIHES, 7 DE JUNIO (JUNIJA) 1947
Num, (Štev.) 18
de
pi
ie
Go' k^: z oP
:d
dv>|
e P
igc
kli^
P
ob?
31,
a
{Cfll
ii , bi'
j *
y
v
o
EL PRIMER CONGRESO JUVENIL YUGOESLAVO
La Juventud Yugoeslava en la Argentina ha anunciado la realizacion su Primer Congreso, el que tendra.lugar en la ciudad de Buenos Aires 611 la semana que va del 14 al 21 de junio del corriente ano.
Es este un acon.tecimiento del todo nuevo en nuestra Colectividad y Posiblemente tambi^n lo sea para todos los Yugoeslavos que se hallan tuera su tierra natal, sea cual fuere el pais en que se encuentran actualmehie. ~s este un acontecmiiento que debe ser recibido con alegria por lodos los *0venes Yugoslavos y de progenie Yugoeslava — y no dudamos lo sera, dada la activa preparacidn. que para el mismo se sigue — y tambien por ‘Os que_ si bien no podemos llamar j o veneš, alientan ideniicos senlimientos Patrioticos hacia su pais de origen, a los que alienta a nuestros jovenes. * decimos que debe ser reci bido con alegria, pues demuestra que nuestra J^entud realmente se in,teresa por los problemas de nuestra colectividad, octstante numerosa por cierto, en la hospitalaria Argentina.
Despues de un ano de activos movimientos orgunizativos, la Federacion Juvenil Yugoeslava ha lanzado el llamado dirigido a todos los jovenes •^goeslavos y de progenie Yugoeslava, para la realizacion del Primer ~ongreso Juvenil, que esta destinado a plasmar toda esta actividad asen-°ndola definitivamente sobre bases solidas, y a establecer las futuras tareas ^e debera realizar la juventud en nuestra colectividad.
Dentro del primer aspecto, podemos decir con orgullo que nuestros ,QVenes han conseguido el objetivo propuesto, pues se dan las condiciones necesarias para que este afianzamiento se lleve a cabo. En electo, ai comen-?ar sus tareas la Federacion Juvenil Yugoeslava, solo habia 4 comisiones •^Veniles adehridas, y actualmente, frente al Primer Congreso, hay 16, en su ^Voria constituidas en forma directa o indirecta por los mismos jovenes JJUe han iniciado el movimiento. Corresponde ahora, mejorar la calidad de
elementos agrupados en dichas Comisiones Juveniles, y aumentar su •'Umero en lo posible. Para ello la juventud mišma prepaia los medlos desti-^dos a este fin, como ser cursos de idioma, de enseiianza general, activi-^des deportivas y culturales, al mismo tiempo que desarrolla una campana estinada a la agrupcion de mayor cantidad de jovenes.
Donde mas posibilidades tiene nuestra juventud, es en el planteamiento e las futuras tareas, las cuales no dudamos serdn llevadas a cabo.
Asi pues. las fuerzas de la Federacidn serdn. destinadas en lo futuro , pfianzar nuestro acervo cultural en todas las formas posibles, asi sea difu-de periodicos, creacion de cursos, certamenes deportivos, etc. Pero °ttde nuestros jovenes pondrdn sus mejores energias, sera en la constituci6n, 6 una Central Juvenil Eslava, como medio de orgcaiizar a los jovenes de n,Jestros pueblos heimanos. Para ello er. el Congreso serdn establecidos los u&°s necesarios que deberan cumplirse para la consecucion de tal fin.
Luego de esta breve rešena de la signiifcacion del Congreso Juvenil en Jerreno practico, no podemos menos que referir y explicar el espiritu que nmia a nuestros jovenes en sus tareas. Es aqui donde se ha operado un erdadero cambio. En nuestra colectividad se creia que los jdvenes se des-®ntendian de todos los problemas que afligen a nuestros inmigrantes. pero s hechos estan demostrando que no es asi. Y esto ha ocurrido frente al
»od,
de
de!
Imperialitične spletke okoli jugoslovansko-italijanske razmejitvene komisije
^ l°ejemplo sin igual que la juventud yugoeslava ha brindado a los jovenes 6 todo el mundo, en su titdnica lucha contra las fuerzas de la regresion y
Hazifascismo en la guerra. y sigue brindando en la cor.struccidn de una Ueva Yugoeslavia libre y soberana, construida sobre bases rietamente po-^lares, que tales son las fuerzas que la alientan. Nuestros joveness han abido asimilar estas ensenan^as, asi lo demostrardn en el Congreso, que la aplicacion de las mismas.
De todo el significado moral de estas ensenanzas, cabe destacar el hecho ’Ue demuestra que el progreso de los pueblos se halla en rolacidn directa!
el interes que sus individuos demuestran por ese mismo progreso, olvi-cQndo sus propios egoismos particulares, para dar todas sus energias y Pacidad al servicio de la Nacioi y el puebld del cul son partes. Enten-°s como piogreso todo lo que ber.eficia a la humanidad, vale decir al ^Ueblo, y llegomos a la conclusidn de que beneficiando a la comunidad, nos j^eficiamos nosotros mismos, que de esta manera percibimos parte del efteficio que nos corresponde.
^ Este espiritu es el que dirige a nuestros jdvenes, y les hace trabajar en _ er>eficic de nuestra colectividad, porque saben que de esta manera trabajan t)iara su patria de origen y al mismo tiempo contribuyen al engrandeci-leUto de su patria adoptiva. y Por todo esto, y por mucho mds, saludamos al Primer Congreso Juvenil j^oeslavo, esperando que el sea el primer paso que nuestra Juventud dd, •ct "t10 rea^zaci°n definitiva de sus anhelos, y hacia la organizcion. de toda «1 /Uventud de las colectividades hermanas, que, como la nuestra. recibe h°spitalario albergue que le brinda la Republica Argentina,
Jugoslovansko-italijansko razmejitvena ko-j misija, ki ima nalogo, določiti na terenu za-| časno mejo med Jugoslavijo in Italijo, na-j daljuje svoje delo. Že od vsega početka so poskušale sile, ki jim ne gre v račun mirno sožitje med obema državama, z raznimi spletkami in z zlonamerno izzvanimi incidenti ovirati delo komisije. V izbiri sredstev niso izbirčni. Ko zaplotni streli na razmejitveno komisijo in namerno izzivanjo mirnega prebivalstva s strani civilne policijo ni rodilo zaželjenega uspeha, se poslužujejo v zadnjem času drugih metod.
Te dni je začela poslovati razmejitvena komisija na goriškem področju. Tokrat je stopila v akcijo francoska agencija AFP, ki je objavila poročilo svojega dopisnika iz Trsta, da je "komisija štirih velesil, ki vrši nadzorstvo nad delom jugoslovanske in italijanske delegacije”, odpotovala v Gorico, kjer da se je določevanje meje na terenu "pokazalo kot zelo delikatno". Kakor izgieda ta vest sama po sebi na prvi pogled povsem nedolžna, se skriva za njo zahrbtna spletka. Dejansko ima komisija štirih velesil zgolj nalogo, biti z nasveti v pomoč jugoslovan-cko-italijanski razmejitveni komisiji, nima pa nobene pravice nadzorstva nad delom komisije. Poročilo agencije AFP im« zgolj namen, ustvariti že v naprej videz nevarnega spora, zaradi katerega bi bilo potrebno "posredovanje" velesil. Takega "posredovanja" s; namreč najbolj žele tisti zapadni reakcionarni krogi, ki bi hoteli za vsako ceno preprečiti sporazumno rešitev morebitnih krajevnih obmejnih sporov, da bi mogli svoje posredovanje izkoristiti za razpihavanjo mrž-r.je med Italijo in Jugoslavijo in potegniti iz tega koristi za sebe.
Morda tudi ni zgolj slučaj, da se besedilo mirovne pogodbe prav na odseku Gorice ne sklada povsem z mejo, ki je začrtana na priključenem zemljevidu. Razlika je sicer malenkostna, vendar pa skrajno značilna. Po mirovni pogodbi je predvidena na goriškem sektorju naslednja mejna črta: od Sabotina (kota 810) gre črta proti jugu, seka reko Sočo v višini mesta Solkana, ki ga pušča na jugoslovanskem ozemlju. Od tu gra neposredno zapadno od železniške proge Kanal—Dornberg do točke 750 m južno od ceste Gorica—Ajdovščina. Nato se odcepi od železniške proge in gre proti jugozapadu, prepuščajoč Jugoslaviji mesto Št. Peter, Italiji pa bolnišnico in cesto. Približno 700 m od postaje Sv. Marko preseka progo, ki spaja zgoraj imenovano železnico in železnico Zagraj—Krmin.
Na zemljevidu začrtana meja se razlikuje v toliko, da gre meja od kote 610 na jugovzhod in vključuje celo vrh Sv. Valentina, dočim gre po besedilu pogodbe od kote 610 na jug. Besedilo pogodbe tudi določa, da ostdne mesto Solkan v Jugoslaviji. Na zemljevidu začrtana meja pa gre tik ob železnici in pušča Italiji tisti del Solkanu, ki leži zapadno od železniške proge.
Jasno je, da gre tu zgolj za tehnične pomote, ki pa ne morejo biti resna ovira za delo komisije. Mirovna pogodb«* namreč izrecno predvideva, da velja v primeru nesoglasij med besedilom pogodbe in na zemljevidu začrtano linijo besedilo mirovne pogodbe.
Italijanska delegacija naravno zagovarja mejo, ki gre v prilog Italiji, čepra/ je to v nasprotju z besedilom mirovne pogodbe in se prav na terenu jasno vidi, da bi bila taka meja povsem nesmiselna. Jugoslovanska delegacija vztraja na besedilu poogdbe. V nasprotnem primeru bi bil odrezan del mesta Solkana, prav tako pa bi bil nemogoč dostop k železniški postaji. Mejo, predvideno v mirovni pogodbi, narekuje tudi potreba popravljanja proge in vzpostavitev nujnega požarnega pasu. Upoštevati je tudi treba, da je železniški nasip na nekaterih mestih širok do 20 m in da je bližnji hudournik Vrtojbica nevaren za progo. Za uspešno popravljanje proge in za reguliranje tega hudournika je nujno, da ostane vsaj en breg Vrtojbice na jugoslovanski strani.
Prebivalstvo na področju, ki pripada Jugoslaviji, je tudi že ponovno izrazilo željo, naj bi meja vključila v Jugoslavijo tudi bolnišnico hišo. Besedilo mirovne pogodbe namreč prepušča 1'aliji zgradbe bolnišnic pri Št. Petru, ne določa pa, da pripade Italiji tudi bolnišnica Rdeča hiša. Dejstvo je, da je več kot dve tretjini bolnikov, ki so se zdravili v go-riških bolničnicah. prihajalo % ozemlja, ki pripada Jugoslaviji. Zato je želja prebivalstva povsem upravičena in v skladu z določbami mirovne pogodbe.
Iz vsega tega je jasno, da določitev začasne meje pri Gorici ne more predstavljati nobenih težav. Dejstvo, da poskuša italijanska delegacija že itefk krivično francosko črto napraviti še bolj krivično, je samo dokaz, da bi hoteli na ta način doseči vmešavanje tistih sil, ki bi hotele za vsako ceno ustvariti nepremostljiv jez med Italijo in Jugoslavijo in preprečiti normalizacijo dobrih sosedskih odnosov.
Jugoslovanska vlada je s tem, da je podpisala mirovno pogodbo z Italijo, dovolj jasno pokazala svojo dobro voljo in željo, da bi prišlo čim prej do odnosov dobrega sosedstva med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Tej želji je dala izraza tudi s svojo pripravljenostjo za vzpostavitev rednih diplomatskih odnošajev. Tudi jugoslovanska delegacija v razmejitveni komisiji si prizadeva doseči uspešno in sporazumno rešitev vseh nesoglasij pri določanju začasne meje. Tudi italijanski delegati naj z dejanji dokažejo dobro voljo in tako tudi s svoje strani prispevajo k vzpostavitvi dobrih modsebojnih odnosov.	i
S. P.
Obvestilo
Javljamo vsem našim organizacijam, kakor tudi našim rojakom, da Osrednji Jugoslovanski Svet, ustanovljen na prvi Jugoslovanski Konferenci ima svoj nov sedež v ulici Santa Fe 2944. Preselili so se v te prostore tudi Osrednji Odbor Udruženja Svobodna Jugoslavija, Koordinacijski Odbor za Pomoč Jugoslaviji, Federacija Jugoslovanske Mladine, Trgovsko Združenje in vse ostale organizacije priključene Osrednjemu Jugoslovanskemu Svetu.
Pazite na naslov: Santa Fe 2944 (vogal Agiiero), T. A. 41 (Plaza) 3117.
ZATOČIŠČE NAJSLABŠIH, REAKCIONARNIH ELEMENTOV
Conski svet v Trstu, ki ba je postavila Zavezniška vojaška uprava po razpustu ljudskih oblasti kot svoj posvetovalni organ, je poslal Zavezniški vojaški upravi v zvezi s praznovanjem 1. maja resolucijo, v kateri skuša zvaliti odgovornost zq fašistične bombne napade na ljudske množice. Po mnenju Conskega sveta ne bi smela Zavezniška vojaška uprava dovoliti manifesatcij v znak praznovanja 1. maja. Edini demokratični glas, ki ga je bilo mogoče slišati v protidemokratični in šovinistični skupini članov Conskega sveta, je bil glas dr. Pincherla, ki je v predloženi, ostri resoluciji javno obhodil fašistične teroriste 1. maja in napadalce na Slovensko narodno gledališče- Zanimivo je, da niso o tej resoluciji niti razpravliaii, niti glasovali. Izvršni odbor Slovansko italijanske anitfašistične zveze poroča vsemu protifašističnemu prebivalstvu Trsta in jegovega ozemlja protiljudsko stališče, ki ga je zavzel Conski svet v svoji resoluciji, še bolj pa v diskusiji. S tem je jasno izpričano, da ni ta Conski svet nič drugega nego zbirališče najslabših reakcionarnih elementov, ki so bili postavljeni na ta položaj brez pristanka in brez sodelovanja tržaškega prebivalstva. Zaradi tega nima nobene, niti zakonite, niti moralne pravice razpravljati v imenu tržaškega ljudstva.
*
TO JE POTUHA ZLOČINCEM
Dne 7. maja je bila pred višjim zavezniškim sodiščem v Trstu obravnava proti 20-letnemu vseučiliščniku Gvidu Coenu, pri katerem so našli 30- aprila tik po atentatu na baklado bombo tipa OTO- Obtoženec je bil obsojen na 7 dni zapora. Ker pa je že presedel 8 dni, so ga takoj izpustili. Tržaško ljudstvo je tudi ob tem pirmeru spoznalo, kakšno potuho uživajo razni zločinci. Obsodba takšne vrste je zasmeh zakonov in čuta pravičnosti. Nedvomno bi bila obsodba popolnoma drugačna, če bi odkrili bombo pri kakem protifašistu. S takšnimi sodbami ne bo mogoče prepričati tržaškega ljudstva, da je sedanja zasedbena oblast noprisuan-pka in pravična. Sodba je bila izrečena v času, ko še niso mogli zapustiti bolnišnice številni ranjeni tovariši in tovarišice in ko se po Trstu še zmerom sprehajajo dobro znani fašistični teroristi in zločinci.
*
NOVA GORICA
Ozemlje zapadne takozvane "francoske črte" bo po sklepih mirovne pogodbe pripadlo Italiji. S tem bo primorskim Slovencem odvzeto njihovo kulturno, gospodarsko in prometno središče- Zaradi tega bo v neposredni bliižni stare Gorice zgrajena nova Gorica. V ta namen je bil pri okrajnem Izvršnem ljudskem odboru goriškega okraja že ustanovljen poseben delovni odbor, ki ima nalogo pripraviti ter izdelati regulacijski osnutek za novo Gorico, ki bo postala središče Slovencem na zapadni meji.
*
RAZKRINKAN HUJSKAŠKI UST
V času, ko bi morale biti v tržaškem Arzenalu sindikalne volitve, je zloglasni tržašk.i hujskaški list "Voce libera" objavil članek z očitnim namenom prikazati na umeten način težko vzdušje, v katerem se volitve ne bi mogle vršiti. Po aslugi Delavske zbornice, ki tudi pomaga razbijati in ovirati sindikalno enotnost tržaškega delavstva, so bile volitve odpovedane, ker je bilo jasno, da bodo prinesle zmago našim Enotnim sindikatom. Delavci Arzenala pa so povabili tiža žke novinarje, da se prepričajo o pravem stanju v obratu. Pokazalo se je, da je bil članek lista "Voce libera" zasnovan na čisto enostavni izmišljenosti. Zaradi tega je morala "Voce libera" preklicati, kar je bilo napisanega v zvezi s stanjem v Arzenalu. S tem je podano pred javnostjo priznanje, da je služila objava tega članka namenu taz-širjanja laži. Po zaslugi zavednih delavcev je bila "Voce libera" ponovno razkrinkana kot hujskaški list. Zaman so njena prizade-
PRIMORSKE VESTI
vanja po razbijanju sindikalne in delavske enotnosti. Delavska zborinca je tudi ponovno pokazala, da hoče ovirati sindikalno združevanje. Tudi njena prizadevanja bodo brezuspešna, o čemer pričajo dosedanji uspehi Enotnih sindikatov pri sindikalnih volitvah-*
TUDI SLOVENSKE OTROKE NAPADAjO
Dne 4- maja je šla večja skupina goriških otrok v spremstvu svojih staršev po Carducci-jevi ulici k prvemu obhajilu. Z oken raznih gosposkih hiš so začeli italijanski šovinisti pljuvati nanje in jih sramotiti. Ko so se otroci vračali iz cerkve v slovensko šolo. kjer je bil zanje pripravljen zajtrk, so pričeli iz hotela "Angelo d'oro" v Favettijevi ulici, kjer so nastanjeni puljski "begunci" (“esuli"), metati nanje pločevinaste škatlje. Ogorčeni starši so hoteli vdreti v hotel, kar pa je policija preprečila. Značilno je, da je bil izvršen ta napad na slovenske otroke, čeiudi so bili med njimi tudi sinovi in hčerke znanih slovenskih belogardistov. Napad je bil i7vršen samo zaradi tega, ker so otroci Slovenci-Dogodek je vzbudil ogorčenje vsega slovenskega prebivalstva. Tudi to pot se je pokazalo, da je le v osdelovanju naprednih slovenskih in italijanskih množic zagotovljeno spoštovanje narodnostnih pravic. Vsa ostala pota vodijo v šovinizem, sovraštvo in narodnostno nestrpnost, ki rodijo takšne "dogodke". kakor se je zopet pripetil v središču Gorice, dne 4. maja.
*
USPEHI SETVENE KAMPANJE
V postojnskem okraju je doslej obdelanih 116.65 ha zemlje. Obdelali pa je bodo še 301.44 ha, t. j. 35% več nego leta 1946. Največ orne zemlje so obdelali doslej v okolici Gornje Košane. Tudi v sežanskem okraju je setvena kampanja v polnem teku. V glavnem so ta dela že izvršena. Ženo sežanskega okraja so na svojem zborovanju napovedale vsem okrajem Slovenskega Primorja tekmovanje za napredek gospodarstva. V sežanskem okraju je doslej obdelana celotna površina v izmeri 3.141 ha in 36 arov. Tudi v slovenski Istri so kmetje opravil: ovanje in setev. Spričo občutnega primanjkovanja vprežne živine so si kmetovalci medsebojne pomagali na ta način, da so si Sivino posojali.
*
IGRALSKA ŠOLA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu odpre te dni svojo igralsko šolo. v katero bodo sprejeti vsi, ki se hočejo posvetiti igralskemu poklicu.
$
GLADOVNA STAVKA BOLNIKOV
Že delj časa se bolniki v bolnišnici Magdalena" pritožujejo zaradi obupno slabe hrane. Ker pa jim niso v nobenem pogledu izboljšali hrane, so pričeli bolniki dne 3. maja z gladovno stavko.
OTROKE PRETEPAJO
Policija na Opčinah je dne 1. maja aretirala tri dečke, stare od 15 do 16 let, ker so hoteli zbrisati šovinistične napise, ki so jih ponoči napisali fašisti na našem opon-sskem obelisku. Ko so otroke izpustili, so povedali, da so jih v vojašnici pretepali. Na mladih telesih so bili še vidni sledovi udarcev. Matere dečkov so šle zaradi tega na policijo in protestirale proti pretepanju mladoletnih otrok. Dogodek je vzbudil odpor in obsodbo vsega openskega prebivalstva in openskih mater, ki so v 25 letih fašističnega suženjstva dovolj jasno pokazale, da znajo vzgajati svoje otroke.
V predoru Sandrinelli so štirje mladeniči napadli slovenskega dijaka Miroslava Dov-šaka- Raztrgali so mu srajco in mu prizadejali več poškodb na hrbtu-
*
CIVILNA POLICAJA — CESTNA ROPARJA
Dva zakrinkana in oborožena neznanca sta izvršila dne 3. maja roparski napad na kamion tvrdke Rusjan-Žigon-Mozetič na cesti med Štanjelom in Rihemberkom. Odnesla sta kovčeg, v katerem je bilo 900.000 lir za plače delavcem v Štanjelu. Po naključju pa sta podjetnikovi hčerki izsledili roparja, ter se je izkazalo, da sta cestna roparja civilna policaja Stanko Madon iz Vrtojbe tor Ivan Marinič iz Kojskega. Pri njiju so našli kovčeg z denarjem, brzostrelko in samokres.
*
SMRTNA KOSA
49 letni gostilničar Cesare Kumar iz ul. Petronio 2 v Trstu je zavozil na vogalu ulice Cologna v civilni kamion. Pri teni je dobil usodne poškodbe, za katerimi je podlegel.
V Sovodnjah je umrl 6 letni Etbin Pahor.
Nadalje so umrli v Trstu 61 letni Marko
Dunikoli, 34 letna Antonija Kodanič, 58 letni Pavel Dekval, 78 letna Jožefa Kumar, vdova Bambošek, 83 letni Peter Trampuž, 32 letna Frančiška Pahor vdova Besednjak, 35 letni Rudolf Medica, 53 letna Klementina Koslovič ter 51 letni Anton Starc. Pokojnikom bomo ohranili trajen spomin.
*
RAZNE NOVICE
—Iz železniške čuvajnice pri Nabrežini so odnesli 20.000 lir gotovine in krznen plašč, vreden 15.000 lir.
—Openska policija je našla blizu postaje vžigalno bombo, topovsko granato in dve-ročni bombi.
—Na vfhu Sv. Mihaela so obležali v ranah zaradi eksplozije razstreliva v škatlji !7 letni Roman Vižintin, 15 letni Sergij Vižintin in 14 letni Hektor Vižintin. Vse tri so prepeljali v tižaško bolnišnico. Romanu Vižintinu so odrezali nogo pod kolenom,
—Neznan ropar je z naperjenim samokresom v desnici napadel na cesti iz Proseka prot: Gabrovici Tito Kozlovič ter jo prisilil, da mu je izročila usnjato torbico, v kateri je imela 11.000 lir ter razne dokumente. Do-
S		
		
Bh	-vA iv 1	
Secci6n YUGOESjLA va
Atendida por experlo personal de esta nacionalidad. }
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS
de Ayuda Familiar a Yugoes/avia	____
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magniflcos Servicios o disposicion de /a ColecUvidad Yugoesfava.
• SECCION DESCUENTOS. El Banco atendero de inmediato su Solicilud de Credito.	^
CONSULTENOS P B R S O N A 1 M E N T E O POR ESCR/TO
1
TUCUMAN 462
BUENOS AIRES
C.CORREO 390
mnevajo, da je ropar doma iz Vidma.
—Dva Napolitanca, ki sta zaposlena 1* r!biča na ladji "Giorgio", sta napadla 1,1 cesti ameriškega mornarja Johna Straka W mu odnesla uro, denarnico z 9.752 lirami i* druge drobne predmete.
*
NOVI FAŠISTIČNI NAPADI TER IZZIVANJA
Prvomajska proslava v Trstu se je pr;?*!* na predvečer z veličastno baklado in pjV°f ko, v kateri je korakalo okoli 30.000 ljudi. ^ zvoku delavskih pesmi in vzklikih prvom®' skim geslom je krenil sprevod proti dirk8' lišču Montebello skozi gost špalir, v katere# je bilo najmanj 60.000 Tržačanov. Fašisti n'' ko mogli prenesti te sijajne manifestno)' tržaškega delovnega ljudstva. Zaradi te<J° so organizirali napad in so vrgli v sprevo® dve ročni bombi. 30 Tržačanov ie bilo t0' njenih, med njimi 14 težko ranjenih. H®1 jarjeno ljudstvo je navalilo na napadale.', ^ so se zbežali na vses trani. Policija je arel1' rala med drugim dijaka Gvida Coena, ko !' hotel vreči tretjo bombo. Velikih prvomajski dopoldanskih manifestacij se jo udeležb nad 200.000 Tržačanov. Množice ljudstva ** s pločnikov navdušeno pozdravljale v p»v°’ majskem sprevodu korakajoče partizan* športnike in skupine organiziranega dolO*' stva. Fašisti, ki so menili, da bodo z nap11' dom na predvečer povzročili med tržaški19 delovnim ljudstvom preplah, so tudi naale^ nji dan segli po bombi, ki so jo fašisti^111 napadalci vrgli z okna neke hiše v Carduccl' jevi ulici- Pet Tržačanov je obležalo v rano*1 med njimi tudi civilni policist. Tudi zv<s£e( so fašisti vrgli bombo v javnem parku. We< so množice v veselem razpoloženju praJ«3' vale zaključek prvomajske proslave. Fa’ šiftični zločinci se niso zadovoljili t bo robo1" mi napadi temveč so v ugodnem trenutk” navalili na menzo delavcev in nameščene®* podjetja Acegata ter jo razbili. Velikei®11 fizkulturnemu nastopu pri Sv. Soboti je P° sostvovalo okoli 50.000 ljudi. Po fizkulturu£,n nastopu je 2.000 pevcev, ki so bili razdelj«®1 v italijanski in slovenski pevski zbor, zap°^ vrsto partizanskih in domoljubnih pesmi. ^e' tošnja prvomajska proslava v Trstu je b’'0 največja od vseh dosedanjih ter ;e še te38e' je povezala delovno ljudstvo Trsta in bliži*)® okolice. Dne 29. aprila pred polnočjo so ffl' šistični zločinci izvršili drugi atentat na nišnico odreda Jugoslovanske armade v G° nci. Policija ni izvršila nobene preiskave * hiši, kamor so pobegnili atentatorji pote1”' ko so zagnali na vrh bolnišnice dve bomb1, *
KAJ PRIČAKUJEJO SLOVENCI OD ITALIJE7
Dobro vemo, kako se je pod fašizmom lZ' maličila 2700 letna kultura Italije v posasin° brezobzirno uničevanje slovenskega in vatskega življa v našem Primorju. Sedaj 50 ta kultura zaradi francoske "črte", na W tero sta pristala predstavnika angleške ,n ameriške zunanje politike, vrača med <3°rl ske, beneške, rezijanske in trbižke Sloven'®' Italija bi rada sedela s Sovjetsko zveS?' Ameriko, Anglijo, Jugoslavijo in drugimi & žavami v Organizaciji združenih narodov' Toda ta organizacija zahteva od svojih nov, da se držijo mednarodnih obvezno9 glede plemena, spola, vere in jezika. O vsega sveta, zlasti pa vsega slovanski sveta, v prvi vrsti Jugoslavije in Slovenil®' so uprte v 2700 letno kulturo, da jo vidi)0' kako bo odslej delovala med goriškimi, neškimi, rezijanskimi in trbižkimi Slovenc1' jtako bo izvedena jezikovna enakopravno^ in dvojezičnost ter vpoštevšana "plemenit0 človečanska obljuba iz leta 1918 v oni'8*11 znanega proglasa, ki je obljubljal tedaj vencem vse lepe reči..
*
NEIZPOLNJENA ZAGOTOVILA
Angloameriške okupacijske oblasti v lju so večkrat zagotavljale, da bodo spo^t0 vale prevzete obveznosti na zasedbene111 področju tistega bivšega italijanskega oz^ lja. ki bo na podlagi mirovne pogodbe P*1 Vljučeno Jugoslaviji. Toda iz Pulja še ’-n'e
fom odvažajo material in razne naprave. Vojaška uprava okupacijskih oblasti je na-ruvnost legalizirala odvažanje imovine, med drugim tudi naprav velikega električnega tolina. Prebivalstvo Pulja izraža svoje ogorčenje zaradi takšnega ravnanja in kršitve P-'evzetih obveznosit.
*
PREPOVEDANA prvomajska proslava
Kakor se spominjamo, je lanska prvomajska proslava v Gorici veličastno uspela. Le-tos Pa je Zavezniška vojaška uprava prepo-vedala vse javne proslave. Enotni sindikici 80 zaradi tega ravnanja najenergičneje c?i-9osali prepoved in spletke nekaterih krosov, ki ne bi prenesli manifestanln--; proslave demokratičnih ljudskih in delovnih rrir.c. 2l(? Gorice ter okolice. Zavezniška vojaška uprava je s etm svojim stališčem zopet izpričala svoj protiljudski značaj.
*
ZVU Sl JE PREMISLILA Poročali smo. da je Zavezniška vojaška Oprava prepovedala za prvomajsko proslavo v Trstu vse narodne zastave ter "predpisulfi" praznovanje 1. maja samo rdeče zastave. S tem je nameravala Zavezniška vojaška ^Prava zabraniti demokratičnim ljudbkim Množicam proslavo 1. maja na način, kakor pojmujejo in čutijo najširše ljudske i.mo-*'ce. Po spontanem protestu tržaških množic PQ je bila Zavezniška vojaška upravu prisiljena, da ta ukrep umakne in da je dovolila vse prvomajske svečanosti nošenje vseh z°stav.
*
ODPOSLANCI TRŽAŠKEGA LJUDSTVA
Tržaške delovne množice so ne odzvale Povabilu zalednih držav, ter so izbrale iz svoje sredine najboljše tovarišice ;n tovariše k°t prvomajske odposlance tržaškega ljud-slva, ki so odpotovali na prvomajske proslave v Moskvo, Beograd, Sofijo, Tirano, Bukarešto, Pragoč Varšavo in Budimpešto, da sporočijo bratskim delovnim množicam poprave tržaških delovnih množic.
*
TRŽAŠKI FAŠISTI NISO POZABILI NA BENITA
Tržaški fašisti so se spomnili smrtnega dne ®enita Mussolinija. Dne 26. aprila ob 8.30 Se ie zbralo na trgu sv. Justa pred spomenikom padlih iz prve svetovne vojne okoli 200 1'Udi. Z avtomobilom sta se pirpeljala mladeniča, ki sta položila na spomenik venec ob Vzklikih navzočnih fašistov "Živel Duce! Živel Mussolini! Živela velika Italija!" Ta ceremo-n')a je trajala kakih 10 minut, nakar so se ^šisti porazgubili. Istega dne zjutraj je bila v cerkvi sv. Antona Novega, maša zadušni-CtT *a največjim krvnikom italijanskega na-r°da. Policijsko poročilo pravi, da so se ude-*ešili te zadušnice "neznanci". Dve leti po ^'Polnem vojaškem porazu fašizmu se »redi rsta dopuščajo fašistične proslave. Pa pra-Vlio nekateri, da fašizem ne živi več. Protifašistične ljudske množice se bodo šo trdne-*6 Povezale v neizprosni borbi proti vsem ‘-asledkom in pojavom fašizma.
*
NAPAD NA VLAK
V bližini predora v Barkovljah =io pričeli Znanci metati kamenje proti vlaku, ki je v°zil iz Trsta v Videm. Po vsej verjetnosti Potekajo napadalci iz tistih krogov ki si ^‘‘zadevajo pretvoriti prvi maj, praznik če-® ‘n miru, v dan sovraštva in pretepov. Da 1 ustvarili videz, da so napadalci Elovc-nci,
napad na vlak izvršili v tistem ielu Trr>ta, •6r je slovenski živelj močnejši.
*
VLOMILCI V OSRČJU TRSTA ^ ponarejenimi ključi so se vtihotapili v restavracijske prostore "Cimetti" na Goldo-niievem trgu neznani zlikovci. Odnesii so Veojo količino salame, sira, gnjati in drugih pr>boljškov. Peter Cimetti je oškodovan za °k°li 250.000 lir. Tržaška policija poizveduje *a zlikovci.
*
POROKE
V Trstu so se poročili črkoslikar Ruger
Vičič in zasebnica Štefanija Majdič, električar Ivan Cibič in zasebnica Karla Luksa, uradnik Vilibald Kompare in uradnica Milena Trampuš, šoler Marij Luksa in zasebnica Marija Starc, Kovač Matej Blaskovič in zasebnica Ana Šorli.
V Podsabotinu sta se poročila tov. Franc Kumar iz Brestja in odlična domačinka, partizanka, Angela Drufovka, ki so jo fašistični krvniki svojčas preganjali in mučili, dokler ni stopila kot bolničarka v partizanske vrste.
*
SMRTNA KOSA
V Gropadi je umrl Karol Grgič, v Trstu pa 93 letna Evgenija Mazorana, 53 letni Alojzij Merzak, 24 letna Ana Parovel, 7 letna Lucila Fodovan, 35 letni Franc Butinar, 57 letni Paskval Ceresola, 58 letna Viktorija Černe in 51 letni Pelegrin Zahinja.
*
V	ISTRI SO ZA 30 ODSTOTKOV PRESEGLI LANSKI OBNOVITVENI NAČRT
S požrtvovalnim delom, ki so :ja v tekmovanjih še povečali, je istrsko ljudstvo v letu 1946, za 30% preseglo obnovitveni načrt in prihranilo državi s prostovoljnim delom okrog 20 milijonov lir. Posebno se je v tekmovanjih izkazala mladina, Pti prostovoljnih obnovitvenih delih in gradnjah je poleg onih, ki so delali na mladinski progi, sodelovalo 17.869 istrskih mladincev in mladink, ki so delali nad 2,247.840 ur.
Zelo dobri so bili lani v Istri rezultati obnove obrti in industrije. Tako so v rudniku Raši v prvomajskem tekmovanju za 47% presegli proizvodni načrt in v novemfc.er-skem tekmovanju za 3,22%. Mnoga industrijska podjetja so dosegla približno predvojno proizvodnjo. Uspehi v gospodarstvu so znižali cene živilom, tekstilnemu blagu, poljedelskemu orodju, usnju in drugim izdelkom. Napredoval je lani tudi turizem. 20.686 turistov je prineslo Istri okrog 110 milijonov lir denarnega prometa.
Kmetijski oddelek okrajinskega odbora se je trudil za izboljšanje poljedelstva. Odprti sta bili dve kmetijski šoli. Lani je bila ustanovljena tudi prva istrska kmečka obdelovalna zadruga, ki so ji dali ime Edvarda Kardelja in kmalu nato še 4 druga obdelovalne zadruge. Uspešno je bilo lani tudi pogozdovanje. Zasadili so okrog 377 ha goličav.
Za izboljšanje zdravstvene zaščite so zg-a-dili v Istri nove zdravstvene postaje v Rovinju, Pazinu, v Opatiji in pri Sv. Nedelji. Letos bodo zgradili za področje Reke, Rase in Sv. Nedelje protituberkulozni dispanzer.
Kulturno prosvetno delo je v Istri v polnem razmahu. Za šolske potrebščino so izdali lani okrog 14 milijonov lir. Organizirali so napalfabetske tečaje, toda še v premajhnem številu. Ustanovili so 78 dramatskih družin, 22 pevskih zborov in 23 godbenih društev.
trgovinah in obnovo industrijskega in gospodarskega življenja sploh.
V	TRSTU JE 35.000 BREZPOSELNIH
"Slovenski poročevalec" v Ljubljani poroča:
Trst, 3. aprila. — V kinematografu Massi-mo" so včeraj dopoldne zborovali brezposelni delavci. Ugotovili so, da je po dveh lelih ZVU v Trstu 35.000 brezposelnih in dd to število stalno raste. ZVU ni storila nič, da bi dvignila mesto iz mrtvila in zaradi svoje politike brezbrižnosti in favoriziranja reakcionarnih krogov ni nadzorovala proizvajalnih sredstev. Zborovalci so govorili tudi o pomanjkanju nadzorstva nad cenami, kar je povzročilo inflacijo in še večjo bodo. ZVU je prav tako odgovorna za odpuščanje domačinov in za zaposlitev raznih fašističnih be guncev, ki so se priselili v Trst. Nova organizacija brezposelnih se bo borila proti temu, da bi se to stanje vleklo v neskončnost ir zahteva, naj ZVU poroča o svojem delovanju od 12. junija 1945 do sedaj. Zborovalci so končno zahtesvali, naj se določijo nadzorstveni organi, ki bodo nadzirali cene po
TRŽAŠKČ LADJEDELNICE ODPUŠČAJO DELAVCE
Trst, 3. aprila. — V tržaških ladjedelnicah CRDA so začeli brez vsakega vzroka lil protizakonito odpuščati delavce. Samo v ladjedelnici Sv. Roka so jih prejšnji teden odpustili 186. Strokovna sindikalna organizacija je takoj posredovala pri ravnatolstvu ladje delnic in se je nato zaradi negativnega izida posredovanja obrnila na Osrednji odboc za sindikalni sporazum, ki bo posredoval pri ravnateljstvu ladjedelnic CRDA v Trstu. ..
GORIŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO VRNITEV LJUDSKEGA DOMA
Gorica, 3. aprila. — Ker bodo baje ameriške vojaške oblasti izpraznile rekvirirani Ljudski dom v Gorici, zahtevajo joriški Slo-j venci in italijanski antifašisti, naj jim obla-j stva vrnejo ta dom, ki so ga novembru lani j itkvirirala antifašističnim organizacijam. Ljudski dom je last Slovencev, ker so si ga r.ami zgradili še pred prvo svetovno vojno in imeli v njem svoje kulturno središče. Leta 1925, pa so se doma polastili fašistiti.
FABRICA DE MUEBLES ARTISTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL - COLONIAL - RUSTICO
FADEMAR
.Soc. Resp. Ltda. — Capital S} 100.000
☆
Valentin Virasoro 1865 - T. A. 54-6656 Buenos Aires
‘‘Ljubite svojo domovino tako, kot smo jo ljubili miM
ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BO RCEM IN ŽRTVAM V RIHEMBERKU
Rihemberk je postavil svojim junakom in žrtvam narodno osvobodilne borbe krasen spomenik. Na pročelju so napisali:	LJUBITE
SVOJO DOMOVINO TAKO, KOT SMO JO LJUBILI MI". In pod temi besedami se viste imena 31 padlih borcev partizanov. Na drugi smo bali, da le prostost bi domu dali". Spodaj pa je vklesanih 35 imen žrtev nemškega pregnanstva. Na tretji strani beremo napis: "Izkrvaveli smo, da osvobodimo tebe, domovina". Spodaj pa beremo imena 21 talcev domačinov, ki jih je dohitela smrt doma v požgani vasi. Za spomenik so zbrali sami vaščani denar, okoli 300.000 lir. Vsakj niša v Rihemberku je dala svoj krvni davek za osvoboditev in zato nihče ni izostal s pti-rpevki za spomenik. Pobudo za postavitev spomenika je dala ZPP, zlasti se je pa izkazal s svojim požrtvovalnim delom tov. Franc Colja.
Na nedeljo dopoldan so se zbrali Rihem-berčani in okoličani k svečanemu odkritju spomenika. Pri otvoritvi so sodelovali rihem-berški partizani, invalidi in pregnanci, šolski otroci in veliko število domačinov in okoličanov. Šolski otroci so nosili vence, na katerih so bile tablice z imeni žrtev, bilo jih je 87. Vse te vence so položili okoli spomenika, Nadalje so sodelovali predstavniki ljudskih organizacij, domača godba in pevski zbor. Po govoru predsednika ZPP, tov. Colje, in predsednika krajevnega NOO je domači župnik g. Srebrnič blagoslovil spomenik.
Predsednik NOO je dejal, da bodo spomenik okrasili vsako leto 15. februarja v spomin na žalostno obletnico uničenja Ri-hemberka. Povdaril je, da vas ni poznala izdajalcev in da so zato ponosni, ker so bili tako enotni, vsi kot en borec za svobodo. Taki bodo ostali, nesloga v vasi škoduje vsem vaščanom. Spomnil so je iudi cktivistke Darinke in partizanke Rastje Pavle in tov. Rojca.
Tako se je Rihemberk spomnil svojih ž-.tev v narodno osvobodilni borbi in dostojno počastil spomin svojih junakov, ki do darovali svoja življenja za osvoboditev. 87 žrtev je živ dokaz ogromnega in častnega deleža malega vipavskega trga v narodno osvobodilni borbi.
Fue dado a conocer el programa del Primer Congreso J oveni! Yugoeslavo
DOMAČE VESTI
Jugoslovanska mladina je šla z vso vnemo na delo, da bo mladinski Kon- J gres dosegel čimboljše uspehe. Pri- j prave se vršijo v popolnem in najlepšem redu. Kampanja za 1000 ur prostovoljnega dela je že dosežena in ne samo dosežena temveč že presežena. Propaganda se tudi vrši v poolnem redu in pričakuje se, da se bo Kongresa udeležilo okrog 100 delegatov iz vseh krajev širom Republike, kakor tudi iz Uruguaja.
S ponosom lahko javljamo, da se je naša slovenska mladina odlično izkazala v delu, ker zavedala se je svojih dolžnosti in šla je z najboljšo voljo na delo, da Kongres doseže najboljše \ispehe.
Otvoritev Kongresa, kaor ludi zaključek bo nekaj izvanrednega. Med zasedanjem pa bomo slišali glas in želje jugoslovanske mladine, ki je raztreše-na širom cele Republike Argentine.
Pozivamo vso našo slovensko mladino, ono ki ni še včlanjena v odsekih, da pristopi v vrste naše zavedne mladine. Noben jugoslovanski mladenič ali mladenka n.e sme biti odsoten pii otvoritvi in zaključku tega važnega mladinskega Kongresa. Dolžnos? slovenskih starišev je, da lastnim sinovom in hčerkam pokažejo, kje je njih mesto, da bomo čimveč podprli ta prvi Kongres jugoslovanske maldin~.
PROGRAMA INTEGRO DEL CONGRESO JUVENIL
El Comite Ejecutivo Coordinador rte la Fe-deraci6n Juvenil Yugoslava ha establecido y dado a conocer el programa completo de actos y sesiones que tendra lugar en oca-sio del Primer Congreso Juvenil, organizado por la mišma a realizarse del 14 al 21 del proximo mes de Junio.
A continuacion iranscribimos el programa integro:
SABADO 14 —
Apertura del Congreso en acto publico que tendrči lugar en el sal6n sito en la calle Parand 555, Capital Federal. A las 21 horas, con el siguiente programa:
1’— Discurso de apertura a cargo del Se-cretario General de la Federacion Juvenil Yugoslava.
2?— Himnos Nacional Argentino y Eslavo.
3°— Lectura de adhesiones recibida* hast3 ese momento.
4?— Palabras de un representante do la Union Eslava en la Argentina.
— Palabras de un representante del Ccn-sejo Central Yugoslavo en la Argentina. 6'— Palabras de un representante del Con-sejo Esloveno.
DOMINGO 15 —
A las 9 hs. Homenaje a San Martin en la plaza "San Martin".
A las 10.30 hs. Exhibicion de ping-pong en la sede de la A.Y.L. filial TITO, Avda. Maipu 1173, Vicente Lopez, F.C.C.A.
A las 12 hs. en la mišma filial inaugura-cion de la Biblioteca Juvenil.
A las 12-30 hs, en el mismo lugae, almuer-zo en honor a los delegados, ofrecido por la juventud de la Agrupacion Yugoslavia Libre, filiales Boca, Centro y TITO.
A las 14 hs. en la sede de la Soc. Ljudski Oder, sita en la calle' Cnel. Ramčn Lista 5158, Capital Federal, exhibicion de lennis.
A las 17 ha- en la sede de la Sociedad Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev, sita en la calle Simbrin 5148, Cap. Fed., exhibici6n de bochas.
A las 17.30 hs. recepci6n a los delegados, ofrecda por las Comsiones juvoniles de la mencionada sociedad y de las sociedadoa
Ljudski Oder y Slovenski Dom LUNES 16 —
A las 19.30 hs., en la Sociedad Yugoslava ae Socorros Mutuos, sita en la Avda. Alte. Broyn 721, Cap. Fed. Primera sesion del Congreso con el siguiente orden del dia:
1°— Eleccion de las autoridades del Congreso. — a: un presidente, b: dos vice-presidentes, c: tres secretario?, d: Corni-sion de Poderese (5 miembros) e: Co-misidn de Resoluciones (5 miembros).
2°— Informe de la labor del Comit6 Ejecutivo Coordinador; a: del Secretario Gral., b: del Secretario de finanzas.
3°— Consideracidn y aprobaciin de los pre-citados informes.
MARTES 17 —
A las 19.30 hs. en la sociedad Vugoslava de Socorros Mutuos, Avda. Alte. Brov/n 721, Cap. Fed.: Segunda sesi6n del Congreso con el siguiente orden del dpa:
1’— Informe de las delegaciones; a: Berisso (A.Y.L.): b: Boca (A.Y.L.); c: Club de-mocrata Yugoslavo; d: Comodoro Riva-davia (A.Y.L.):	e: C6rdoba (A.Y.L.):
f: Gospodarsko odporno Društvo Slovencev; g: Ivan Cankar; h: La Platu (A.Y.L.); i: Villa Ballester, “LIPA"; j: Ljudski Oder; k: Mar del Plata (A.Y.L.); 1: Puerto Rahla Blanca — Punta Alta (A.Y.L.); m: Slovenski Dom; o: TITO, Viconfs Lopez (A-Y.L.).
1°— Consideraciones y discusion de los informes de las delegaciones.
39—• Palabras de los delegados fraternales: a) Bielorusos; b) Bulgaros; c) Polacos y d) Ucranianos.
MIERCOLES 18 —
A las 19.30 hs. en la sociedad Vugoslava de Socorros Mutuos Alte. Brown 721, Cap. Fed.: Tercera sesion del Congreso con la siguiente orden del dia:
1"— Discusi6n y aprobacion de los Estatu-tos de la Federaci6n Juvenil Yugoslava. 2’— Palabras de los delegados fraternales (en caso de no concluirse con este pun-to en la sesion anterior).
3?— Elecci6n de las nuevas autoridadeo de la Federaciin Juvenil Yugoslava; a: Secretario del Comite Ejecutivo Cordiua-dor (7 miembros); b: Tribunal de Disci-plinas (4 miembros) y c: Conusiin Re- i visora del Comitd Ejecutivo Coordinador 2 miembros).
JUEVES 19 —
A las 19.30 hs. en la Sociedad Vugoslava de Socorros Mutuos, Avda. Alte. Biown 721, ! Cap. Fed.: Cuarta sesi6n del Congreso (clau- j sura) con el siguiente orden del dia:
1?— Proclamaci6n de las nuevas autoridades de la Feedracion Juvenil Vugoslava.
2"— Discusi6n y aprobaci6n de !as resoluciones.
VIERNES 20 —
A las 9.30 hs. en el campo de deporten de Dock- Sud, exhibici6n de foot-ball.
A las 12 hs. Almuerzo ofrecido por la Co mision Juvenil del Club Democra*a Yugosla-vo (Dock-Sud) en honor a los delegados.
A las 14.30 hs. en la sociedad Slovenski Dom, San Blas 1951, Cap. Fed-, exhibic*i.6n de Basket-ball.
A las 18 hs. en la sociedad Ivan Cankar, Ramallo 4962, Cap. Fed.. recepcion a los Delegados ofrecida por las Comisiones Juve-niles de las Sociedades Ivan Cankar de Saavedra y Lipa de Villa Ballester. inaugu-racion de la Bilioteca Juvenil "Ivan Cankar" y exhibici6n gimnastica.
SABADO 21 —
A las 21 hs. en el salon "Principe', Sar-miento 1230, Cap. Fed., Gran Festival Artisti-co-Danzante de la clausura del PRIMER CONGRESO JUVENIL VUGOSLAVO.
TODOS LOS ACTOS SON PUBLIC03
jPARTICIPE EN ELLOS!
POZOR ROJAKI!
Kakor smo že pred časom poročali je družba R.C.A. Victor posnela na plošče dve naši pesmi, katere je izvajal naš znani bariton Angel Hrovatin.
Sedaj so te plošče že na prodaj in nosijo dalmatinsko narodno pesem "Mornarska" in koroško narodno "Gor čez Izaro".
Plošče nosijo znamko zgoraj omenjene svetovne družbe R.C.A. Victor. Priporočamo našim rojakom, da si
Debevec, Štefan Švigel, Pepca K. por. Jejčič Jožef Žiberna, Gašpar Štavar, Jožef Škodnik' Franc Božič, Anton Vidmar.
Po $ 5.—: Jožef Birsa, Maks Dekleva, Dr«' žina Škamperle, Jerni Hraščak, Mario Forni1' sari, Alojz Može, Anton Rotar, Jožef Ravbar Ludvik Furlan, Milka Sotlar, Alfonso Blaži«111 Ludvik Mislej, Jožef Vižintin, Vincenc Suba”’ Alojz Jazbec Ferdinand Cotič, Franc Moho(' čič.
Po S 3.—: Lovrenc Križman, Alojzij Vod°' pivec.
Po S 2.—: Franc Pavčič, Jožef Ljulči, Ludvik
kupijo te plošče za spornir, in tem da- ! Bandalič, Fr. Štekar, Viktor Cerkvenik, Hek-mo moralno zadoščenje našemu požr- j tor Jekše Anton Tresnik, Franc Cigoj, Ludvik tvovalnemu rojaku Angelu Hrovatinu. ' Cotič.
— ——	j	$	1.50:	Leopold Ličan.
POMOČ NOVI BOLNIŠNICI V Po $ 1.—■: K* Družina, Milost, Rojc.
SENOŽEČAH
Pred nekaj dnevi sta odšla v domovino naša rojaka Rudolf Može in Karlo Žiberna. Pred odhodom sta pa mislila tudi kako bi svoj odhod vporabila v korist domovini.
Tovariša Rudolf Može in Karlo Žiberna sta med rojaki nabrala 858,50 S za pomoč novi bolnišnici v Senožečah. Pese sta menjala že tukaj v dolarje, ker se ta valuta največ potrebuje v domovini. Za $ 858.50 sta dobila po tukajšnjem dnevnem tečaju 196 dolarjev, katere bosta izročila ob svojem prihodu novi bolnišnici v Senožečah.
Darovali so sledeči:
Po $ 50.—: Karlo Žiberna, Družina Kerpan, Družina Vidmar, Anton Klinc. Andrej Klinc,
Po $ 30.—: Jakob Krebelj, Franc Mahnič,
Po S 20.—: Rudolf Može, Anton Krebelj, Anton Pegan, Marija Antončič, Franc Husa, Ana V. por. Čoha, Družina Čeledin, Anton Suša, Pepa Žiberna, Fani Žiberna, Ivanka V. por. Torres, Josip Oguič.
Po $ 15.—: Pepina Pergovec, Družina Mohorčič, Franc Lojk.
Po S 10—: Anton Kocjan, Ignac' Franetič, Matevž Simčič, Anton Dekleva, Angela Lju-stiša. Anton Ljodnič. Andrej Čehovin, Anton
Tem potom nfltj bo izrečena vsem dar^ valcem najlepša hvala.
POROKA
V Villi Lugano se je poročil naš rojflk Martin Keber iz Bukovice z rojakinjo Elvir0 Brumat iz Vertojbe.
Rojak Martin Keber je vsem dobro znfl®* dolgoletni član igralske družine Slovenske?5 ga Doma.
Novoporočencema častitamo in želimo v3$ najboljše na novi skupni življenski poti!
ŽALOSTNA VEST
Dne 16. aprila t. 1. je v Renčah pri Gori® po dolgi bolezni preminula Jožeia Zajc v starosti 78 let.
Pokojnica je mati znanih aktivnih delavci Jožeta in Franca.
Tovarišema Jožetu in Francu, kakor tuw družinam izrekamo iskreno sožalje1
IŠČE SE
Išče se rojak Nikolaj Pelikan, kateri nekdanji naslov je bil: Taller mecanico, kenna, F-C.P, — Oglasi naj se ria naslov-Ivan Remec, Pasaje Coliqueo 2139, Capital
Slovo onim, ki so odšli v domovino
  ■■ ——n---------------------------------------------------------    X............  .	_	•
^ .HUM t
D. K. D. Ljudski Oder" se je z "lur.chom" poslovilo od svojih članO',' ki so odpotovali dne 23. maja v domovino. Odpotovali so Ciril Kofol, Leop°^ m Nadica Brankovič. Henrik Mladovan. Anton in Marija Klinc in družili' Rudolf Može, Albert Možetič in Anton Kocjan.
Ves^ čas svojega bivanja v Argentini so bili odhajajoči rojaki zvesti ^ delavni čiani Ljudskega Odra.
Prvačkovci so se tu^’ poslovili od svojega s°‘ vaščana Cvetka Sulič ijj družine ter organizira11 v ta namen poslovili večerjo ki se je streg^ v G.P.D.S.
ie
in
tal
«0(
ko
lij
k
*iu
<in
tai
luč
tai
Se
iloi
doi
nič
Poi
Pri,
tov
‘alj
vSo
Voj,
Por
»iih
v0cj
Vj Stas-
Ni
nii
CtVr
Vi,
s
U
J
%
®sr
S
°lii
L
«tv,
S
’Q
0
;cini
‘n
do'
iro-
SiomsKi Gms
Propietario: CONSliJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. T‘Van Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra.
“Judski Oder: Coronel Eamon Lista 5158. U. T. 50-5502.
jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1761. Slovenski Domj San Blas 1951. U. T. 59-3067.
^druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: A v. Fr. Beir6 4916, T. A. 50 - 5591
ZASTOPNIKI:
?a Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
£a Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
,a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. p Caballito: Marija Klarič — Josč Bonifacio 663, Buenos Aires. a Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. a Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235.
Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires.
iOv’
jol^
in* i &
tud’
S 0-
c ifi irc«» ■ilflfl »gl®
^Uenos Aires, 7 de Junio de 1947
No. 18
KAJ JE Z VOJNIMI ZLOČINCI?
Minulo je dve leti, ko so utihnili topovi zadnje svetovne vojne in tudi ko 6 bil za vedno poražen na vojnem polju nacifašizem. Kljub vsem dogovorom !n Podpisanih podgodb med zavezniki, jugoslovanski vojni zločinci in izda-lQlci niso še do danes zročeni jugoslovanskim oblastem, da bi jih ljudsko j^dišče sodilo za njihove neštete zločine, izvršene med zadnjo svetovno vojno.
so v službi nacifašistovskih čet izdajali, trpinčili in morili svoj narod, ‘^trošeni so širom Italje, Nemčije in Avstrije pod zaščito angloameriških čet. ^Padne okupacijske oblasti hočejo zadevo vojnih zločincev pomešati z onimi •udmi, kateri so radi vojne ali prevarani zbežali pred navalom fašistične uhali. Oblasti F. L. R. Jugoslavije so hotele, da se ti poslednji povrnejo po 0tlčani vojni v svojo domovino..
Glede teh zadev, katere hočejo zapadne oblasti pokazati svetu v napačni ^ je ljudski poslanec in pomočnik zunanjega ministra Dr. A. Bebler, časni-atiem pojasnil in dokazal je, da v ozemlju pod zaščito anglo-ameriških čet s® nahajajo nešteti jugoslovanski vojni zločinci in obsodil oblasti, ker te y°čin.ce ščitijo. Ni pa samo, da jih ščitijo. Ni pa samo, da jih ščitijo, temveč folijo jim, da prosto ustanavljajo razne organizacije potom katerih z neresnimi poročili o Jugoslaviji, nasiljem in celo grožnjami, hočejo preprečiti
PoV:
ratek onih ljudi v domovino, ki so bili med vojno prisiljeni ubežati.
Med raztresenimi vojnimi zločinci se nahajajo v gotovih krajih tudi cele “Pine, katerim okupacijske oblasti dovolijo in jim celo pomagajo upostaviti ^‘Pravna koncentracijska taborišča, Tu se zbirajo in vežbajo brigade četni-; ^ in ustašev, kateri so se bojevali ob sovražnikovi strani, ki so potem zbe-11 s sovražnikom v Italijo in jim tam angleško-ameiikanske oblasti nudijo
80 zaščito.
v . lasno je torej dokazano, kako okupacijske oblasti ščitijo jugoslovanske zločince. Sporazumno z italijanskimi oblastmi jim tudi dovolijo in celo ...gagajo, da odpotujejo v južnoameriške države, kjer naj bi nadaljevali °va nesramna in izdajalska dejanja.
HAj2A vojne zločince in izdajalce ne sme biti PROSTORA MED
v ^ečje število vojnih zločincev in, izdajalcev, med temi tudi nekateri glavni j* 20 dospeli v Argentino, kjer hočejo na vsak način sejati nesoglasje, (0 CeI'iti našo združeno demokratično naselbino in celo grozijo z novo svetno vojno. Niso dospeli v gostoljubno in mirno Argentino uživati mir in °ljubnost, pač pa nadaljevati njihovo zločinsko delo.
med nami Slovenci skušajo porušiti skupnost, katero smo s zaved-jn s‘lo dosegli. Že imamo med nami rojake, ki so tem izdajalcem naklonjeni celo pomagajo za dosego njihovih ciljev. Pisali smo že, da smo odločeni razkrinkati vse one, ki bodo sodelovali in pomagali sovražnikom jugo-Vcttlskega naroda. Vsi oni, ki nam danes v obraz grozijo, da bodo ponovno l|>7ePiU našo naselbino, ki se hočejo odstraniti od naše skupnosti, jim zago-^o. da tega ne dosežejo, ker slovenski izseljenci se dan.es, več kot nikoli j0 edarno, kje je naše mesto. Fašizem nas je pognal po svetu, fašizem narn 'Jničil naše domove in umoril očete, matere, brate in sestre in proti fašizmu °nio bojevali do zadnje kaplje krvi.
(V . dosego svojih ciljev se ti vojni zločinci spretno poslužujejo tudi tiska.
6)0 potom tega širiti neresnične novice iz naše Primorske. Obsojamo 1^	pisanje	"Duhovnega Življenja", ki posveča mnogo prostora takim
novicam. Piše med drugim, da naši rojaki iz Bovške in Kanalske
F,	ss hočejo preseliti v Furalnijo, češ, da nočejo in se bojijo pripadati k ^ ‘ R- Jugoslaviji. Ne pove pa pisec, da so to le ljudje, ki imajo črno vest fc^ia dejanja in za katere bo vprašanje res kočljivo, ko bodo spadali in Jugoslavijo. Ti izdajalci, ki se bojijo plačila za svoja dejanja, hujskajo ,}Q strašijo poštene prebivalce teh krajev.
*iwduhovno Življenje" tudi objavlja izjavo “Zakaj bežimo". Vsi pa dobro bj6 0 zakaj so izdajalci bežali in zakaj še danes bežijo. Hoče se s takim pisanj 9°)iti med izseljenci mržnjo do svoje domovine in svojega naroda. Dej-v^Pa kažejo nasprotno. V naših prsih je ena želja: kedaj se povrnemo v svobodno domovinol Vcjjj. Duhovnem Življenju" se vedno tudi poziva naj naši rojaki pomagajo 'u^°^ncem' ^ kakor smo že zgoraj omenili, so razprščeni širom Italije. Ju “odo vendar naši rojaki poslali prispevke v ulico Pasco, ko se zavedajo, 1 § tem pomagali zločincem, ki so jim doma izdali ali umorili lastnega
. Vesti iz Organizacij
 ...........i .........
VZPODBUDNO PISMO IZ DOMOVINE
Odsek za izseljence Ministrstva za Delo Ljudske Republike Slovenije je poslalo Slovenskemu Svetu idedeče vzpodbudno pismo:
Ljubljana, 21. V. 1947.
Dragi tovariši!
Prepozno smo izvedeli za Vašo konvencijo, ki se je vršila dne 19. in 20. aprila t. 1., da bi Vam pravočasno poslali naše tople pozdrave. Iskreno pozdravljamo težnjo za družitev vseh slovanskih sil v Argentini, ter častitamo na uspehu združitve vseh društev v enoto. Bodite vztrajni, ne plašite se nobenih težav, kaokr se jih niso bali naši narodi v času Narodnoosvobodilne borbe v letih 1941—1945, ter na ta način izvoje-vali enotno, veličastno zmago in se osvobodili vseh nasiljstev.
Ustanovitev enotnega Slovenskega Sveta jasno pokazuje stremljenje za najtesnejšo medsebojno povezavo vseh slovenskih organizacij. Zato naj bo Sloenski Svet tisto enotno, vrhovno organižacijsko telo, ki bo dajalo smernice, da bodo društva, oziroma organizacije dosegle pravo demokratično višini, ki je delavnemu ljudstvu prvi pogoj za dosego vzvišenih ciljev.
Ker je z reorganizacijo prešlo se delo o povezavi z izseljenimi Slovenci v delokrog Ministrstva za delo. Odsek za izseljence, ki v glavnem vrši tri sektorje dela:
1. repatriacijo
2. kulturno-prosvetno delo
3. pravno zaščito,
se obračajte vedno in v vsaki zadevi na nas. Medsebojno delo in sode-vanje bo še bolj utrdilo zavest o potrebi bratstva in skupnosti naših narodov, tu in onstran morja, o potrebi skupne obrambe političnih in kulturnih pridobitev z ostalimi jugoslovanskimi narodi, ki stoje na čelu borbe za splošni, socijalni in kulturni napredek v svetu.
Knjižnico smo Vam poslali, ter upamo, da Vam bomo z njo ustregli. Želimo, da se pri čtivu razvedrite in občutite toploto domovine, dih ljubezni, ki veje iz naših gora, njiv in. vasi, naših trgov in mest, da občutite po.ezavo in enotnost, ki nas vse v naši lepi, svobodni domovini prevzema.
Italija, fašizem in glad so Vas poslali iskati kruh v tuje dežele. Nova Jugoslavija pa združuje vse prebivalstvo v eno samo veliko družino, v en sam ogromen dom, ki ima kruha in dela za vse dovolj.
Zapustili ste prelepo primorsko zemljo, bistro Sočo, zapustili svoje droge. Pregnal vas je okrutni fašizem, ki je prizadejal nam vsem nepozabno gorje. Iz časopisov, ki ste jih gotovo prejemali, videli ste le delno orisano trpljenje narodov Jugoslavije, videli trpljenje našega primorskega ljudstva, prav tako tudi silno krivico, ki so nam jo storili s tem, da so potegnjene meje odsekale tudi del naših slovenskih krajev, ki nam po vsej pravici pripadajo.
In sedaj se bije ponoven boj za Koroško. Prav te dni so nas obiskali koroški pevci, ki so priredili v Ljubljani, kakor tudi v drugih mestih Jugoslavije svoje koncerte. Vsepovsod so bili prisrčno sprejeti, kar je prepričevalen dokaz, kako ljubeče in iskreno bijejo srca jugoslovanskih narodov za Slovensko Koroško.
Domovina je najlepše kar ima človek!
Oglašajte se dragi tovariši, izrazite vse Vaše želje, pokažite nam težave, ki Vas more, da bomo resnično bratsko povezani v besedi in delu, v veselju in trdih preizkušnjah, da bomo skupno reševali probleme, ki se pojavljajo v času, ki ga doživljamo.
Iskreno in, toplo tovariško pozdravljeni:
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Šef Odseka za Izseljence: KOVAČ ALBIN
Nov in važen korak za napredek našega tiska
Večkrat so je povdarjalo voliko potrebo za nakup lastne tiskarne, katera naj bi odgovarjala za boljši razvoj vsega slovanskega tiska. Danes s ponosom javljamoi da so se naše zelje uresničile, ker Slovansko Združo-nje (Uni6n Eslava), sporazumno in s pomočjo vsega slovanskega priključenega tiska. je minuli teden nakupilo lastno tiskarno. Cena znaša 216.000 pesos, res nekoliko visoka, a upoštevati moramo, da so prostori obširni in stroji ki bodo odgovarjali za ti skanje vsega slovanskega časopisje* in osta lega potrebnega tiska.
Z nakupom lastne tiskarne nas pa priča-
kujejo novo dolžnosti in sicer, da prispevamo po naši moči, da čimprej skupno dosežemo gori omenjeno svoto. Tudi Slovenski Glas, oziroma Slovenski Svet se je obvezal prispevati z gotovo svoto in čeprav z velikim naporom, moramo čimprej izpolniti našo obvezo.
Z nakupom lastne tiskarne je Slovansko Udruženje izpolnilo sklep Prvega Slovanskega Kongrasa v Argentini. Dosegli smo novo orožje v boju za obstoj doseženega miru, demokracije in slovanske skupnosti.
Tiskarna se nahaja v ulici Charcan 433 in deluje pod imenom "Editorial Eslava”.
očeta ali mater, brata ali sestro. Zelo malo ali ničesar niso do danes naši rojaki k temu prispevali, ker nismo videli še nobene obljavljene svote in imena.
Jugoslovanski izseljenci v Argentini bomo nadaljevali borbo naših bratov napram vojnim zločincem in izdajalcem slovanskega naroda. Za te zločin«« za katere n« «n® biti prostora mod nami in naša vrata so jim zaprta.
organizacije tu v izseljeništvu.
Danes objavljamo resolucije konference in ako bodemo te bodoče v čimvečji meri izvršili, naši cilji bodo s tem doseženi.
2) Se sklene tudi naj povsod kjer se nahajajo jugoslovanske organizacije skušajo po možnosti zidati lastne domove.
3) Priporočati Jugoslovanskemu Centralnemu Svetu, kakor tudi odborom društev naj tozadevne sklepe v najkrajšem času spravijo v tek.
ČASOPIS IN LITERATURA:
1) - Jugoslovanski Iseljenički Vestnik postane uradno glasilo Jugoslovanskega Centralnega Sveta.
2) Priporočati bodočemu Jugoslovanskemu Svetu vzeti v pretres možnost o združitvi listov "J. I. Vestnik", "Slovenski Glas" in "Federativna Makedonija". Časopisa "Slovenski Glas" in 'Federativna Makedonija" ostaneta uradni glasili slovenske in makedonske naselbine.
Se sklene urejevati v J. I. Vestniku eno stran v slovenščini in eno stran v srbščini.
3) Formirati v vsakem društvo, pododbore za propagirati in razpošiljati list.
a) En finančni odbor istega.
b) Imenovati enega dopisnika s po-
sebno izkaznico ki bo nepren® v stikih z uredništvom. Dopisnik' lahko povsod kjer se nahajajo j slovanii naj obstojajo ali ne org® cije.
4) Priporočati Jugoslovanskemu tu naj vporabi vse svoje moči, * list izšel dvakrat tedensko.
5) Naj se v listu vsaj enkrat meSl posveti eno stran za razširja naše zgodovine, literature itd.
6) Omogočiti sodelovanje pri vsem tistim ki želijo, posebno poj ki so v direktnih stikih z izseljeni3* POMOČ:
1) Pomoč domovini naj se na$ dokler bo ta potrebna.
2) Koordinacijski Odbor za Jugoslaviji naj nadaljuje svojo 11 kot do sedaj, pod pokroviteljstvo11 goslovanskega Sveta. V bodoče^ izpremeni v Jugoslovanski RdeO v Argentini.
PRAVILA:
1) Jugoslovanski Centralni SV* se ravna po pravilih m načelni katere je pripravila posebna ko!^
V	teh naj se vpošteva vključitve*1
V	zadnji štev. Slov. Glasa smo obširneje poročali o Konferenci Jugoslovanov v Argentini, ki se je vršila 4. In 5 maja. Vsem je tudi znano, da smo s konferenco dosegli velike uspehe, ker združili smo v enoto vse jugoslovanske
TKLianAPi* AL ixTMion TBLEPONIA INTERNACIONAL FOTOTILKORAriA »INVICIO RADIQ MAftITIMO
H.iWi3£2/JU249 UQJ NP BEOGRAD 26 '25 1500
Iz Jugoslavije je prispelo potrdilo, da so v redu prejeli 380 zabojev poslanih meseca oktobra od Koordinacijskega Odbora za Pomoč
Razni prizori s Kol
POSLANIK GENERALMAJOR FRANC PIRC PRISPEL V ARGENTINO V nedeljo 8 t. m. je prispel v Buenos Aires novi jugoslovanski poslanik Generalmajor Frar.c Pirc, ki bo zastopal vlado F.L.R. Jugoslavije pred tukajšnjo vlado. Ogromna množica naših izseljencev je cel popoldan, in mn.ogi rojaki celo od jutranjih ur, nestrpno pričakovala zastopnika naših ljudskih oblasti. Kljub velikemu nalivu dežja_ ki se je vlil v večernih urah so rojaki ostali na mestu do izkrcanja ob 9 zvečer.
Slovenski Svet in Slovenski Glas kliče tem potom Generalmajorju Fiancu Pircu: DOBRODOŠLI MED NAŠIMI IZESELJENCI V ARGENTINI!
(V prihodnji številki Slov. Glasa bomo obširneje poročali)
2) Ustanovitev mladinskih odsekov v vseh društvih in podružnicah.
3) Naj odbori- društev dajo vso potrebno pomoč mladinskim odsekom, istotako naj se ravnajo mladinski odseki napram odborom.
POMOČ PRI REKONSTRUKCIJI:
1) Organizirati kampanjo ,:a 500.000 za rekonstrukcijo Jugoslavije.
2) Pomagati Jugoslaviji v vsem kar potrebuje pri obnovi.
SLOVANSKO UDRUŽENJE:
1) J^omagati centralnemu vodstvu Slovanov pri svojem težkem delu katerega si ga je začrtal.
2) Ojačiti prijateljstvo z vsemi slovanskimi organizacijami v Argentini.
3) Podpreti Slovanski Odbor pri ustanovitvi slovanske bolnišnice v Argentini.
4) Podpreti akcijo za organiziranje Drugega Slovanskega Kongresa v latinski Ameriki.
O IZMEČKIH JUGOSLOVANSKEGA NARODA:
Obsojamo vse one jugoslovanske protiljudske elemente, ki izdajajo “Protest" med katerimi se nahaiaio vojni
zločinci.
Apeliramo na argentinske oblasti in na javnost na splošno, naj ne sprejmejo v to gostoljubno zemljo San Mariina vojne zločince kakor so Pavelič, Brojovič (Jokovič) in druge, ki jih Jugoslavija zahteva. Ti elementi so nevarni z g jugoslovansko kolonijo kakor za Argentino samo.
Priporočamo vsem organizacijam naj
IZ SAAVEDRE
V Društvu "Ivan Cankar" se je vršil dne ]&. maja t. 1. deseti redni .obni zbor. Na dnevnem redu je bilo: poročilo odbornikov, volitev novega odbora in razno.
Poročila odborov so bila enoglasno sprejeta. Kljub temu, da število članstva, ni bilo ravno zadovoljivo, se je občni zbor vršil v najlepšem redu, toda priporoča se članstvu, da se vseh sestankov udeleži, ker vsi smo odgovorni, kako se naša kolonija razvija in kaj bo napravila za dobrobit nas in ncše Nove Jugoslavije.
V nov odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik: Mirko Turel.
Podpredsednik: Tine Štolfa
Tajnik: Ivan Makuc Podtajnik: Franc Sulič Blagajnik: Karlo Suban Podblagajnik: Viktor Metljak Gospodar: Andrej Božič Odborniki: Luis Bergoč, Andrej Škerk, Ivan Colja in /ulko Kožuh.
Pregledovalca računov:	Franc	Boštjančič
in Štefan Štavar.
Dramski odsek vodi Rudi Švagel)
Za pevski odsek: Bernard Cibič Za upravništvo pri Slov. glasu:	Viktor
Metljak.
Za Vseslovanski odbor: Luis Bergoč Za Slovenski Svet: Štavar Gašpar in Prijcn Anton.
T. č. tajnik: Ivan Makuc.
v svojih vrstah organizirajo predavanja, da se čim prej spravi v tek vse načrte ter sklepe Konference, za dobrobit jugoslovanske kolonije, kakor tudi za napredek Argentine naše druge domovine.
Centralnemu Jugoslovanskemu Svetu se da polnomoč, da v najkrajšem času skliče Konferenco vseh jugoslovanskih izseljencev v Latinski Ameriki.
JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO "SAMOPOMOČ SLOVENCEV"
— MLADINSKI ODSEIC —
Dne 18. maja je imela sestanek mladina Jugoslovanskega društva "Samopomoč Slovencev". Namen tega sestanka je bil, da bi se ustanovil mladinski odsek. 'Na ta sestanek je bila povabljena vsa mladina tega društva, žalostno pa je, da se je našemu vabilu odzvalo samo pet mladeničev. Prisotna sta bila tudi tovariša Boris Košuta cd Mladinske Federacije in Bruno KomavH od strani Slovenskega Mladinskega Odbc::x Oba tovariša sta v svojih govorih zelo vzpodbujala mladino Dr. Samopomoči k rosnemu delovanju.
Ustanovili smo Mladinski odsek in upamo, da bo ta, čeprav maloštevilen, sodeloval, po s.voji najboljši volji in močeh z ostalo našo mladino. Predvsem pa moramo vsi skupaj, tc je vsa mladina, ne glede od kakšnega društva je, boriti se za skupnost naše slovenske naselbine.
Ta mladinski odbor j.e sestavljen na sledeči način:
Alojz Marušič, predsednik Anton Žnidaršič, tajnik Anton Trček, blagajnik Berto Cencič in Sonja Golja, odbornika. Zastopnik pri Mladinski Federaciji Anton Žnidaršič.
Zastopnika pri Slovenskem Centralnem Mladinskem Odboru tovariša Alojz Marušič in Sonja Golja.
TRANSRADIO INTERNACIONAL .	.
- C . • •• A < .	H*	p	«	’	V	k	l	t	t'	O	»V	W	t	C	A	t	r	0	H	l,	*:	«,	;a.	*	4	,
IVAN SAZUNlCH ALMIRANTE BRQWN 721 BUENOSAI RES*
POZDRAVL JAM__KQNFERENC I JU JUGOSLOVENSKIH ORGANIZACIJA U ARGENTINI | ŽELIM VAM P10D0TV0RAN RAD ZA DOBRO' NASE DOMOV I NE= '
josip broz tito.
=CFm BA J6 J 7 21
Tudi Maršal Tito je poslal solidarne pozdrave na Konferenco Jugoslovanov v Argentini.
TELEGRAMA.
BA383/JU&6 BELGRADE 2h 6 1830
19117	6
18:33
DC RKCKPCIO
nt cm*
Dokaz Zavednosti
;i
i pri pa snis
e i p0lT^a konferenca.
1 I p Pravth pot za bodoči Kongres jo I ganskih organizacij vključenih org $ Slovanskem svetu, kjer bodo de-!?0 sprejeta pravila.
shodih, kongresih( sestan-či, P°vsod kjer deluje Jug. C. Svet 0 bodo zapisniki vknjiženi. Isto-n.eS a	^vet	imenoval	dva	de-
■je ^ i ki bosta skupno s tajnikom m .^ikcm podpisala zapisnike sej. 0 bosta delovala širši in izvršni
r.
jsl 'Ji ODSEKI:
re v vseh organizacijah usta-. °br0 organizirane ženske odse-"Odo pravilno zastopani v svo-pUstvenih odborih, javiti občni zbor vseh jugo-;tvofl. s&h žen, na katerem naj se izolski Centralni Odbor.
, anovitev tečajev za ženska roč-j®1 gospodinjstvo itd., sploh tar spada k ženski aktivnosti.
°^Pieti Federacijo Jugoslov. mla-k itie* ec*'no organizacijo jugoslov.
nnilli Izseljencev
U. S. 3. — SLOVENSKI ODBOR
Delovanje “Slovenskega Odbora”, ki je bilo iz početka zelo težavno se je tekom obstoja tako razvilo, da danes imam-) že mnogo pododborov in aktivnih skupin, ki med seboj tekmujejo v delu. Paralelno z naraščanjem članstva in novimi pododbori, je naraščalo tudi delo odbora radi česar je ta uvidel potrebno najeti posebno sobo, ki danes pluži kot sedež "Slovenskega odbora".
Sedež "Slovenskega odbora" se nahaja v Av. Francisco Beiro 4916 - Capital (T. A. 50 - 5591). Uradne ure vsak večer od 19 do 22 ure. vštevši praznike in nedelje.
*
Istrski pododbor.
Dne 26. IV. se je vršil občni zbor Istrskega pododbora. Po podanih poročilih odbornikov se je vršila razprava kako v večji rneri pomagati domovini. Končno je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik Ivan Erman Podpredsednik Ivan Mihaljevieh Glav. tajnik Mari) L. Marovicn Tajnik Ivan Jugovac Zapisnikar Flavio Sladogna Blagajničar Josip Cvitko Podblagajnik Santiago Biletta Odborniki: Josip Brason, Ivan Matasivic, Fascual Ruba, Martin Peresa, Anton Drandič, Ivan Ferencich, Peter Pucich, Martin Ferlin, Vence Lazarich, Ivan Calebich, Angela Kuba Elvira Kir,ac in Ivan Subioto.
Pregledovalca računov: Josip Smolan in Santiago Zenzerovič.
Dopisnik za list "Union Eslava" Peter Pucich.
Občni zbor je potekel v popolnem redu, na kar je članstvo odšlo, zavedajoč se, da je treba pomagati domovini v čim večji meri.
Tajnik:	Predsednik:
M. Ljubicich	'■	Erman
*
Kinopredstava. Dne 20. maja se je vršila v dvorani Parravicini dobro obiskana kino predstava, katero je organiziral Slovenski cdbor. odani so bili lilmi:	Este	es el Ene-
migo", "Moscii Devuelve el Golps1' in "Rti-sos en la guerra".
Čistega dobička je bilo $ 269.75, h kateremu manjka dodati obračun 60. vstopnic katere so bile v predprodaji v Boki.
Dohodki:
Razprodanih vstopnic .............. $	663.—
VESTI IZ CORDOBE
PRIREDITEV SLOVANSKEGA ODBORA
Kakor Je bilo javljeno smo na večer 17. maja praznovali drugo obletnico zmage slovanskega rodu s primerno prireditvijo, ki jo je organiziral v ta namen Slovanski odbor.
Slab, deževen in mrzel dan kakoršnih je le malo v C6rdobi ni obetal posebno velike vaeležbe, a vendar se nas je tisti večer zbrale toliko naših bratov, kakor jih še ni videlo do tedaj cordobsko mesto. Na tej prireditvi so sodelovale razen poljskega društva vse druge slovanske organizacije v tem mestu-To se je komaj sedaj prvič zgodili* in zato po se je ta prireditev spremenila v p;avo slovansko manifestacijo. Skoraj točno ob napovedani uri se je pričelo izvajati spored, ki je bil otvorjen z argentinsko narodno himno, ki jo je izvajal češkoslovaški mladinski mešan zbor v narodnih nošah, kar je nudilo najlepši utis. Škoda, da ni ta simpjatični zbor zapel tudo druge točke sporeda, to je Slovansko himno, katero je moral zapeti n oski zbor Češkega kluba.
Sledila je deklamacija v češkem jeziku Naša tovarišica Agata Gregorič nam ja recitirala S. Gregorčičevo "Naš narodni dom", za katero je bila nagrajena z burnim aplavzom.
Sledile so litvanskega in ukrajinskega sabora plesne in godbene točke- Tudi nastop čeških telovadcev je napravil najlepši utis, za kar so žli tudi velike aplavze.
Mi Slovenci, razen gori omenjene deklamacije nismo bili nič zastopani pri umetniškem delu sporeda, kar je bilo zares žalostno za nas. Ah kako je med nami ovenela nekdaj tako evtoča naša pevska in dramatična umetnost.
Znani hrvatski tamburaški kvartet pod vodstvom tovariša Toma nam je zabrenkal za zaključek še par prijetnih skladb in z Usio lepo "Vila Velebita" se je spored zaključil.
Na tej prvi naši slovanski manifestaciji sta bila tudi prisotna dva zastopnika Slovanskega odbord iz Bs- Airesa in sicer tovariša Anton Tulič in A. Dramazonek, poslednji
Stroški:
Dvorana in Filmi Razni stroški
$ 320.— 78 25
Skupni stroški  ........................ $	398.25
Dobiček .........................., 269.75
Stsivliiaiska Kovača
G.	ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
Krojačiiica "Gorica” Vrunč Leban
WARNES 2191	Buenos	Airea
Naproti postaje La Paternal _
tajnik gori imenovanega odbora. Oba sla tudi spregovorila par besed; prvi se je dotaknil v svojem govoru tudi naše še sedaj nedosežene jugoslovanske sloge v C6rdobi in nas pozival k večjemu razumevanju našega zgodovinskega momenta in s tern je brez dvoma dodal precej olja vozu naše popolne skupnosti.
Tovariš Dramazonek nas je pa seznanil ra splošno z načrti in akcijo Slovanskega odbora v Argentini. Oba govornika sta žela veliko odobravanja.
Za današnje delovanje slovanske- naselbine tu v C6rdobi so nam ravno prav prišli usposobljeni govorniki in organizatorji iz Buenos Airesa in povdarjam, da z največjim zanimanjem smo jih poslušali in tudi bomo skušali ravnati se in uveljaviti njihova lepo nasvete v kolikor nam bo mogoče. Kar pa smo pričakovali, posebno mi Jugoslovani, da nas posetijo naši pravi novi zastopniki, tisti namreč, ki so izšli iz ognja in krvi in kalerih ni Slovenci v C6rdobi do sedaj še nismo imeli sreče videti. Upamo da v prihodnje naše pričakovanje ne bode več prevarano.
Češki mladinci in mladenke so v narodnih nošah po končanem sporedu strumno piiko-rakali v dvorano in ob zvokih narodne gias-bu izvajali njih narodni ples, kar je povzročilo veliko občudovanje in odobravanje vzorne organizacije in delavnosti "Češkega Kluba”.
V	nedeljo 18. maja pa je Češkoslovaški Klub spet priredil primeren "lunch” na katerega so bili povabljeni tudi vsi slovanski aktivisti- Vršil se je v čast našim posetnikom Slovanskega odbora. Mnogo smo se tu rez-govarjali in menjali naše mišljenje o delovanju naših organieaji in sploh vseh slovanskih problemih.
Oglasili so se k besedi vsi zastopniki tukajšnjih slovanskih društev in tudi poljski zastopnik se je pridružil in nam obetal pre-okret njihovega dosedanjega stališča.
Naš mladi in mnogoobetajoči tovariš A. Marega pa je izrazil želje naše mladine, za katero se vsi sedaj zavedamo, da moramo tudi tukaj v C6rdobi mi Jugoslovani po vzgledu češke mladine ukreniti kaj koristnega. V upanju za boljše bodoče skupno delovanje smo se razšli-
Vsa čast Češkoslovaškemu Klubu, da nas jo povabil na tako potreben sestanek, in naše častitke tudi Slovanskemu Odboru za tako lepo uspelo prireditev.
F. K.
S 668.
G. P. D. S.
Odbor Gospodarskega Podpornega Društvu Slovencev vabi tem potom člane in članico x»a članski sestanek kateri se bode vršil dne 3. junija, ob 5_uri pop. točno.
Med drugimi vprašanji, se bode razpravljalo tudi gsopodarski obstoj novega slovenskega Doma, vseh Slovenskih društvi v Buo-!ios Airesu in zato je prepotrebno, da Se brez izjeme vdeležijo sestanka vsi člani in članice.
Odbor G-P.D.S.
NA ZNANJE IN OBVESTILO
Sporočamo vsem bivšim članom in članicam G-P.D.S. iz V. Devoto, da naj se zglasijo v društvenih prostorih v nedeljo dne 29. Junija ob 4 uri pop. Tem potom obveščamo, da se zadeva tiče njih društvenega pe-sojila.
Odbor
Gran Recreo "LLAO-LLAO
Juan Oberdank
Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589
Slovenska Cvetličarna “LOS ALPE S”
Btostnr Anton
TRGOVINA JESTVIN
Srečko Turel *
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
Triunvirato 4223
U. T. 51-0732
HERRERIA DE O B R A HUMAR y MAKUC
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383
Av. Central 3720 Calle No. 2 372!)
U. T. 741-4520
V	ČASU 24 UR JE MORAL ZAPUSTITI ARGENTINO FAŠISTOVSKI DUHOVNIK ZAPATERREGNI
Je že več časa, kc se nacifašisti&tf propaganda zelo širi po celi Republiki. Pred časom sem došli Viktor Mussolini tudj ne stoji križem rok.
Višek fašistevskega izivanja pa )e bil shod, ki se je vršil dne 1. t. in. v Rosariju, ki ga je organizirala Cas<3 Italiana v čast Viktorju Mussolini, ki je bil seveda tudi tam navzoč. Med raznimi ceremonjami, klici "Živjo naci' fašizem", "Zivjo Hitler in Musolini", )e duhovnik Zapaterregni imel svoj vzpodbudni govor. Ta fašist je svoječasno spovedoval Musolinija in bil duhovnik fašistovskih čet, ki so se bojevale n'-1 ruskem ozemlju. Med drugim je v svojem govoru ironiziral svetovno demokracijo in prišteval zaveznike kot sovražnike judovskega naroda. Izjavil )e tudi, da se italijanski fašisti v Argentini in simpatizanti zbirajo v "Union Social Italiana' pod znamenjem Rini' skega orla.
Vse tukajšnje časopisje je obsojalo, da se nacifašistovskemu propagandistu dovoli tako početje, ki se s tem tudi žali argentinsko javnost.
Argentinske oblasti so izdale odlok, da je moral fašistični duhovnik zapaterregni zapustiti takoj Argentino, medtem pa ko se Viktor Mussolini še vedno prosto sprehaja po Buenos Airesu.
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE itratov Komel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-14U
Ni
Prevozno Podjetje "GORICA'*
Lojk Franc
Villarrocl 1476	U.	T.	54-5172
J O YE RI A — R E L O J E RI A
Deslavnica in popravila
AD*AR’S
CARLOS PELLEGRINI 887
PLATERIA — REGALOS
Delavnica
Klijenti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 % popusta.
Tal
Mlad
v idi
fraze
kolez
Skrla
»jo i lC%t vila - *C To-toiru
trupi
Ho j 1
Polit:
'reis
Stial
'oče
‘ista
Prič
lc*pi
Pr
(i i. Krči Sel iva Ti hlo
•rbi
1.,,
Po
hti
h\
*tio
ki
Poj
Ur. it. Kirschhaum K>ra. Maria Kirschbaum
DENTISTAS
Krojačnica L F O P O L » l/SAJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
F. HRADILAK ★
FIAMBRERIA — Puesto N? 8 Mercado ‘'LAS MAGDALENAS Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
TRGOVINA JESTVIN
Oton Turel
ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©” Anton Bojanovič
CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Midrcoles y Viemes Pedir hora por tel&fono
Defensa 1153
U. T. 34-5319
Wr. Hinko tialpern
Specijalist notranjih bolezni /Jrdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
Zobozdravnika Bra. Seimoilovič Br. Feliks Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
P I Z Z E R 1 A Emil Lavrenčič
Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525
LOPE DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
Mladinski Glas
En dan pri mladini na Pesnici
“Lokalpatriot kis’*
Tale zgodba, dragi čitatelj, ne spada v °dinski Glas, temveč bi bolje našla mesto *dravništkem vestniku. Zadeva je bolezni, j^aprav zoper bolezen. Lokalpatriotitis, je ‘®2en epidemičnega značaja in se širi kot
Qtina ali ošpice. V resnici, mhčo ni pred varen. In pokojni tovariš Baptist Sepa-
**Uat, k; ga je bila ta zavratna bolezen spra-
vila
s tega sveta. pač ni osamljen primer.
29odba o njem je tale:
°Variš Baptist Separatist je umrl in naj v
počiva! Zdravniki so raztelesili njegovo
»liru
,uPlo in na prvi pogled v odprto in izsuše-0 ‘fuplo dognali: Fant je umrl od lakote-0 Pa so mu odprli lobanjo, so opazili v kitičnem sektorju možgan majhen delekt. 'iskali so to reč pod mikroskopom in do-so: Tu v tem defektu je leglo zavratne
ho!
lezni "lokalpatriotitis". Tedaj šele so se *®^eli zanimati za življenje pokojnega Eap-5 Separatista. Po podatkih verodostojnih ^ So zdravniki ugotovili, da se je bolezen '‘Plista Separatista razvijala takole:
^iSela je pri steklenici slivovk?. Zaželel ^ 10 je in stopil v trgovino, da si jo kupi. CtI>ar je bil za pivce prijazna duša. Postre-fnu je: — "Ugaja Vam mogoče tole? Je °*rat žgana srbska sljivovica."
»*aj je v Baptistu Separatistu prvič nara-‘° zavrelo. Uprl se je: — "A čemu vraga, ^slta? Mar nimamo Slovenci svojih sl?iv? slovenska slivovka, Bog mi je priča, slovi v8em demokratičnem svetu. Dajte mi slo-sk0 slivovko!" — je zahteval. Trgovec, rečeno, prijazna duša U3treže: "Pro-’11'' pravi, tu je slovenski proizvod. Na “elugo!"
^ Baptist Separatist ni hotel kar tako mi-
*e9a dogodka. Stvar je treba rešiti na-
10 in reče: — "Odprite obe steklenici in
j^kkusiva, katera je boljša. Spoznali boste
0r‘š, razliko med slovensko in srbsko sii-*o."
N ■
0 m odprla sta steklenici in pokusila. . . Slovenska je neprimeroma boljša', je za-Baptist. — "Boljša je, da", jo potrdil ®°v6c, kajti zavedal se je svojega posla, 'tted nami povedano, slivovka je bila v steklenicah ista, le etiketi sta bili raz-m to iz trgovinskih razlogov. Dvomim
‘H
Sni
da bi etiketa sama na sebi tako zelo lvala na vsebino steklenice. 2a Baptista *>ci, t1Sta Pa i° kila stvar jasna in dognala Zdravniški pesvet je dognal, da je bil Prvi pojav zavratne bolezni “iokalpatrio-
‘Mig" n
‘ A šlo je še dalje.
^emu bi jedel štajerska jabolka, se je stu zarilo v možgane. Čemu štajerska, ^ 8em vendar po duši in srcu in po uradni ,Jkt6ristiki čistokrven Kranjc. Od tedaj je ^1 štajerska jabolka odklanjal in jedel je 0 kranjska. Bila so res nekoliko slabša, jj a so kranjska po duši, srcu in uradni j tc,kteristiki. In tako je šlo naprej. Krog pri->. c,istva
H
Sti,
se je krčil, a krog sovraštva se je
<0 °Pl‘a,ova lokalpatriotitis je z vedno večjim 5 °som vršila svoj razdiralni posel- Baptist PaVatist je lepega dne tudi pričel odkla-
IC,,i ■nleko.
j Čemu bi pil mleko, ki prihaja z dežele", ^°kel _ "ko sem vendar meščan. Rojen d . v mestu in takorekoč lahko kašljam na !61°. Pil bom samo mestno mleko."
ni0biU in avtomobil je brezdvoma hitrejša Pr°mG,no sredstvo kakor krava, a mleka ^aje. Tako je Baptist Separatist ostal brez Hiral je in hiral, a ostal je neomajen. 5 kalpatriotitis pa je napredovala. Baptist J^ratist se je nenadno vrgol v borbo s ,-^iim kvartom. — “Noš kvart", je pravil 6m na ulici, “naš kvart je zvezda med
'tatelj ve, da v mestu ni krav, v mestu so
kvarti. Častna izjema, kajti vsi drugi kvarti sc pod psom. In šiba božja naj pride name, če bom še kdaj vzel karkoli iz drugega kvarta." — Ta kvartna zavest mu jo pobrala še sedem kil in pol- Potem se je njegova patriotična zavest skrčila na ulico, potem na hišo in končno na sobo, kjer je stanoval. — "Vse kar je izven moje sobe", je mrmral, "vse kar je izven moje sobe ni vredno počenega groša. A v moji sobi, ne da bi se hvalil, je vse brezhibno". — Posledice njegovega prepričanja so bile, da je strahotno in vidno hiral. Končno je nastopila katastrofa. Lokalpatriotitis si je postavil žarišče celo v želodec. In želodec je pričel odklanjati hrano, ki je prihajala od zunaj.
Čemu , je krulil želodec, "bi prebavljal hrano, ki jo žvečijo usta. Usta so enota zase. a želodec zase. Zakaj bi želodec šs dalje prebavljal to. kar so usta prežvečila. Mar smo se zato borili?"
"Živela najožja patrijotična zavest", je vzkliknil, oziroma zakrulil želodec. A to je bi! labodji spev, kot se reče. Dve minuti, sedem in dvajset sekund nato je Baptist Separatist umrl od lakote, izhiral je . • .
Pobrala ga je zavratna bolezen lokalpatriotitis. Prosimo nebo, da odvrne od nas to šibo božjo ali pa se ji ubranimo sami. Po-tlednje bo nemara uspešneje. Zato, čitatelj, ko boš to prečital, vpraašj samega sebe:
"Morda nimam tudi jaz lokalpatriotitis?"
Prev. S. G.
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650
Domova, konec julija-
Že zgodaj zjutraj zaživi mogočen grad sredi lukovih njiv in cvetočih travnikov, zbudi se istočasno kakor vas ob njem. To se dogaja prvič, odkar stoji grad. Grad pa stoji že dobrih dvesto let. Doslej se jo morala vas dvigniti z zoro in oditi na polje.ki je bilo večinoma graščinska last, šele ko se je kmetu cedil znoj s čela, so se odprla okna v pritličju, vstala je služinčad, da grofom pripravi bogat zajtrk, a okna v prvem in drugem nadstropju, kjer je počivala gospoda, so se začela odpirati šele proti poldnevu.
Že dobre tri tedne se vsi prebivalci gradu in vasi istočasno dvignejo, klici novih grajskih prebivalcev, delovne mladine iz vse slovenske republike, se mešajo in zlivajo s klici vstajajočih vaščanov. Živo je v gradu, v vseh stransekih grajskih prostorih, ,ia .na-
7. vihrajočo zastavo in pesmijo. Čete srečavajo kmete, ki na vozovih ali peš odhajajo na delo, vaške otroke, ki ženo živino na pašo, ob ploteh pa zro nanje z občudovanjem manjši otroci, ki še ne morejo na delo, in gospodinje, ki doma opravljajo živino in pripravljajo kosilo. Naj ima gospodinja še toliko dela, vendar za hip ali dva obstane na pragu in se zagleda v nenavadne delavce, ki kljub žuljavim rokam, nekateri kljub obvezam odhajajo s pesmijo in smehom na težko delo. Brigade pojo skozi vas tako glasno, da jih mora vsakdo slišati, tudi tisti, ki jih ne bi rad, tudi tisti, ki mu ne gre v račun, da to ljudstvo, ki ni imelo prilike videti borbenih partizanskih čet in doživeti preporoda že v času narodno osvobodilnih borb, zdaj vidi, kaj se pravi ljubiti svojo domovino. Te delovne brigade so za lukarske ■vasi. kar so bile partizanske za one vasi.
rofu, na grajskem dvorišču, kakor tudi malo | kjer so se vodile osvobodilne borbe: vlivajo
niže v šoli in pri številnih hišah, kjer so se nastanili marljivi mladi delavci- Umivanje z veselirnhi vzkliki in šalami, jutranja telovadba, ki zdrami poslednje zaspance, zajtrk z nekoliko predolgim čakanjem, kar pa nikogar ne spravlja v slabo voljo, in slednjič zbor.
Na grajskem dvorirču se je postrojila ptujska brigada, pred gradom prekmurska, pri grajskem marofu ljubljanska, med šolo in cerkvijo obe mariborski, spodaj na vasi celjska. Mladina je sveža, spočita, oči ji žare. Pazljivo posluša raport. Mladi delavci izvedo, da so prejšnjega dne napravili 6350 ur, izrezali so 750 kvadratnih metrov ruše, izkopali 246 kubičnih metrov humusa in 736 kubičnih metrov zemlje. Najboljša je spet bila prekmurska brigada, ki je dobila pred dnevi prehodno zastavo. Med posamezniki sia se izkazala tov. Sluga Franc, ki je prepeljal na 35 m dolgi progi 470 samokolnic zemlje, in Mozer Štefan, ki je sam izkopal in izvozil sedem in pol kubičnih metrov zemlje ter s tem dosegel najboljši uspeh na Pesnici. Tudi ostale brigude so močno zboljšale storilnost svojega dela in so se nevarno približale Prekmurcem. Še nekaj navodil, zdravniški pregled in brigade se odpravijo na delo.
Iz gradu, kjer so dve sto let živeli lenuhi in izžemalci Lukarije, prihaja čela za četo
VABILO
SLOVENSKI PODODBOR UDRUŽENJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA
— in —
DRUŠTVO “IVAN CANKAR” IZ SAAVEDRE  Vabita na-----------
KINO PREDSTAVO
ki se bo vršila dne 27. JUNIJA ob 20 uri v dvorani "MASCOTA", Avenida Maipu 350 (Florida F.C.C.A.) s sledečim sporedom: "SUCESOS ARGENTINOS" — "CAIDA DE BERLIN" “CAMARADA V" in "NUEVAS DEMOCRACIAS EN EUROPA"
Čisti dobiček je namenjen za nakup zdravil in nujnih potrebščin za 1,200.000 sirot, bolnikov in vojnih pohabljencev. VSTOPNINA S, 1.—	Vljudno	vabita ODBORA
Kadar pošiljate zavoje v domovino
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonicno do:
lirator KEKEll
CENTENERA 1140 U. T. 60-0176	BUENOS	AIRES
BI IJ D O L F K L A II I C
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUENOS AIRES
zaupanje v novo državo in ljudsko oblast, dvigajo samozavest in odpirajo ljudstvu oči.
Čete kmalu zapuste vas in hite preko cvetočih travnikov na svoje delovno mesto, hite preko tistih travnikov, s katerih Pesnica vsakih pet let odnese ves pridelek. Delovne brigade se tega zavedajo. Že so na mestu. Vsaka četa odide na svoj odsek, kjer jo že čaka najeti delavec z orodjem in navodili za delo tega dne. Nekaj povelj, kratek razgovor, in četa je razdeljena na skupine, že prične z delom. Tu režejo ruše. tam jih nalagajo na kupe, na tem odseku kopljejo zemljo in jo odvažajo na nasipe, na nekaterih odsekih so nasipi celo že narejeni, tu jih planirajo. Na dolžini skoraj tisoč metrov na obeh straneh Pesnicve vihte mlade ožgane roke krampe, zasajajo lopate v zemljo, prevažajo težke samokolnice in opravljajo vsa dela, ki so potrebna, da dobi Pesnica tako strugo, ki je tudi največja poplava ne bo preplavila.
Grem skezi odseke. Opazujem mladince pri delu in poslušam njihove razgovore. Tu živahno razpravljajo o jutranjem raportu, o včerajšnjih uspehih posameznih brigad in poedincev, vprašujejo, kje so včerajšnji udarniki in jih iščejo, tam skupina, ki obuja spomine na nedeljski shod, ko je prišel mednje predsednik naše vlade tov. Miha Marinko, spet drugod govore o obisku maršala Tita v Dalmaciji, skoraj dobesedno ponavljajo njegov govor mladincem in pionirjem. Ko grem skozi teren ljubljauske brigade, vzklikne neki mladinec:
"Danes bi bil rad v Ljubljani?"
"Čemu?" vprašam in pristopim.
"Danes mora biti lepo pri nas. Prispela bo naša delegacija s tov. Kardeljem na čelu."
Povem mladincu, 15-letnemu ožganemu dečku iz ljubljanskega predmestja, da sem bil prejšnji dan v Ljubljani. Zdaj prisluhnejo njegovi tovariši in tovarišice in me vprašujejo, kako se je Ljubljana pripravila za sprejem. Ko jim povem, da je naša prestolnica polna zastav, ogromnih slik Tita, Kardelja in Stalina, največjih pobornikov za pravice malih narodov, kako veliki zemljevidi naše Istre in Julijske krajine vise z nebotičnika, jim žare oči od navdušenja.
"Trst mora biti naš, Gorica bo naša!" pojavljajo.
P rekmurske čete se pogovarjajo o kresovanju, ki ga bodo priredili zvečer. Vprašam za spored, pa ničesar ne izdajo, samo povabijo me. Tudi šaljivih razgovor je dovolj, toda tudi tx razgovori so v zvezi z delom in življenjem na Pesnici.
Kako vse drugačne razgovore vodi ob tem času peščica one maldine, ki se ni odzvala klicu domovine, ki ob tme času poseda po parkih, poležava po kopališčih in postaja po zaprašenih mestnih ulicah! Kako bo tej peščici jeseni, ko bo sedla v isto klop s tovariši, ki no dali svoj prosti čas za obnovo domovine, a so seo benem tudi duševno cdpočili in telesno okrepili?
Tu in tam naletim na bivše učence, ki jih
spoznam šele, ko si obudim spomin nci pretekla leta. Vsakdo ima svojo težko povest, kje vse so bili, kaj vse so pretrpeli, toda zdaj so tu, vihte krampe in zasajajo lopate v domačo grudo in vroče svobodno sonce sije nanje, zato so veseli in srečni.
"Me ne poznate?" me nagovori na i.iari-borskem odseku majhna mladinka s smejočimi očmi.
Iščem in ne morem najti, katerega lota bi jo bil učil in v katerem razredu.
“Nisem vaša učenka", se nasmeje. "Ne veste več, da sem igrala v Beogradu Pepčka v Cankarjevi drami “Za narodov blagor"?"
Tako se poznava in se pogovarjava o prelepih prvili mesecih svobode v Beogradu.
“In tole delo, ni pretežko zate?" jo vprašam.
“Sprva je res šlo bolj težko. Nismo bili vajeni. Naša četa, ki šteje šest in petdeset mladincev in mladink, je prvi dan izkopala komaj osem kubičnih metrov zemlje. A včeraj, kakor ste menda slišali v dnevnem povelju, smo izkopali osem in osemdeset, pri istem številu delovnih rok in na istem terenu. A to še ni vse, kar zmoremo. Dosegli bomo še večjih uspehov."
Pri neki prekmurski četi srečam mladinko. s katero sem V istem transporiu pregnanih Slovencev preživel prve težke mesece v pregnanstvu, tedaj je bila menda petošol-ka, zdaj pa je učiteljica v Lendavi in je prišla z mladinci na delo. V razgovoru s svojim dijakom četrtošolcem izvem, koliko že opravljenega dela: do 25. julija je bilo izrezano 32,214 m3 ruše, izkopano pa 9484 kubičnih metrov humusa in zemlje, vsega je bilo opravljeno 69,641 delovnih ur; pri rezanju ruše je že prekoračena norma odraslega delavca.
Ko se vračam, se ustavljam predvsem pri preddelavcih. Vsako četo poznajo, za vsako četo vedo, kako dela, kakšni so njeni delavci.
“Takih delavcev še nisem imel", mi pravi prileten preddelavec. “Sprva sem mislil, da ne bo šlo. Kaj bo mladina, po večini Se študirana! Zdaj pa vidim, da to ni predvojna mladina. Delo gre še laže od rok, kakor če bi imeli najete delavce. Ko smo pred nekaj leti regulirali del struge niže mosta, nam je mnogo delavcev pobegnilo, češ da je delo pretežko, a oni, ki so ostali, so česlo godrnjali in preklinjali. Zdaj pa ni slišali žal besede, celo najtežja dela opravljajo s smehom in petjem. Kaj takega še nisem doživel, pes sem že v letih."
Pokaže v strugo, kjer pet delavcev zabija pilot v zemljo, in nadaljuje: “Pred dnevi smo najeli delavce za težka dela, mladino moramo čuvati. Poglejte tole petorico! Močni so, navajeni dela, a ne napravijo toliko, kot je ptujska šestorica samih dijakov. Ta je prej kot v šestih urah zabila devet pilotov, tile pa jih v desetih urah komaj deset. In moram reči, da pridno delajo in se celo trudijo, da ne bi zaostajali za dijaki. Toda no gre jim in ne gre. Sam ne vem, kako si naj to razlagam."
V nadaljnjem razgovoru sprevidi, da mnogi najeti delavci se nimajo tistega odnosa do dela, kakor ga je prinesla mladina, tudi ni pri njih razvito tekmovanje, ne zavedajo se dovolj, da delajo za državo, za sebe, in delo jim je še vedno muka, skoraj kazen.
Kmet. ki z mosta zavzet gleda, koliko so mladinci opravili v zadnjih dneh, kar ga ni bilo tu mimo, pa mi reče med drugim tudi tole: “Sprva so se na vasi nekaj spotikali, ker imajo dekleta hlače, fantje pa hodijo brez srajce, tule pri delu so vsi večinoma kar v kopalnih oblekah. A moram reči, da je to pametno, lažje delajo."
Kmet, ki ga poznam že izza svojega bivanja v Domovi, mi pove še marsikaj: kakor čudež je, da je prišlo do regulacijo brez prošenj, moledovanj, shodov, podpisov in intervencij, še večji čudež, da to delo opravlja mladina prostovoljno udarniško, kakor se reže. Sprva so mnogi vaščani gledali na mladino in njeno delo z nezaupanjem, zdaj pa celo največji zaslepljenci prihajajo po-
poldne ali cb nedeljah, ko ni nikogar tu, da vidijo, kaj se tu dogaja. Pove mi še o p i-
digi, ki jo je slišal zadnjo nedeljo. Duhovnik je povedal zgodbo, ki se je sicer dogajala nekje v Ameriki, a so vsi navzoči razumeli, na kaj je cikal. Govoril je o hčerki nekega farmerja, ki je prihajala nespodobno oblečena v cerkev. Kmet se je nasmehnil, ko je do kraja povedal priliko. “Vidite, so še taki, ki pri tem velikem in požrtvovalnem delu naše malidne ne vidijo nič drugega kakor mlada dekleta v hlačah. Najbrž se bojijo toh požrtvovalnih deklet in dečkov."
Kmet se ozre na mladince spodaj ob reki, od koder se slišijo udarci lopat in krampov, živahni vzkliki in smeh, skoraj na vsakem profitu pa plapola slovenska republikanska zastava; kmet pokaže z roko navzdol in konča pomenljivo:	“Saj se res imajo koga
bati."
Ob eni brigade odlože orodje, se umijejo in pripravijo za povratek v vas. Vročina pri tiska neusmiljeno. Na razbeljeni cesti ni nikogar, tudi na vasi skoraj ni videti žive duše. Vsakdo si je poiskal senco. Čete samo-zcvestno korakajo skozi vas. Niso sicer tako glasne kakor so bile zjutraj, toda vedrosti jim ni moglo vzeti ne šesturno težko delo, ne žgoče sonce. Kmalu posedejo za mize k obilnemu kosilu, nato si privoščijo skoraj dve uri počitka. Ljubljanske mladinke, ki imajo svoj “nebotičnik" v nekdanji viteški dvorani, lahko opazujejo znamenite freske na stropu, ki prikazujejo junaška Herakle-jeva dela. Ogledujejo si jih in se jim smehljajo, vedo, da so to neresnične bajke, one pa ustvarjajo velika dela v resnici.
Ob pol štirih se brigade zbero k politični uri. Zdaj pridejo tudi profesorji do besede. Slede razni krožki za one, ki imajo popravne izpite, in za vse ostale, ki si žele izpopolnitve. Okoli cerkve, pri šoli in pod lipo so postavljene šolske table. V senci za cerkvenim zidom študira večja skupina matematiko, na hlodih pod jablanami bere druga skupina ruske časopise, skupina višješolcev s svojim učiteljem odhaja z mapami pod pazduho na lov za primernimi motivi, za šolo so se zbrali oni, ki imajo izpite iz zgodovino, ptujska brigada ima v gradu pevske vaje, čitalni krožki so raztreseni po vseh sadovnjakih, v tehniki se pripravljajo novi sten-časi in list, ki bo, v kratkem izšel za vse brigade, prekmurska briagda se skriva nekje v parku, ima generalko za večerni shod. Vsa | vas je postala nenadoma velika šola, mladinci z žuljavimi rokami so postali spet dijaki.
Po fizkulturnih vajah, ki se prično ob šestih, je večerja. Takoj potem začno prihajati mladinci iz vseh strani v grajski park, kjer so Prekmurci že prejšnji dan pripravili ve-.Jiko grmado- V parku je glasno in živahno. Čete so pomešane, razpravljajo o vsem mogočem, smejejo se, manjše skupino pojo. Slednjič kres vzplameni. Mladi obrazi okoli njega zažare v ognju. Prekmurci začno shod s evojo himno, ki so jo sami napisali in uglasbili. Nato spregovori njihov prosvetni referent, ki ugotovi med drugim, da je prekmurska mladina zbrisala s Prekmurja sramoto 11. novembra, jasno in odločno je po-
kazala, da je vsa za republiko, za lepše življenje svojega ljudstva. Po govoru se zvrste pevske in glasbene točke in deklamacije. Shod zaključi zabavno kramljanje mladega prekmurskega pesnika v prekmurščini o komandantih, komandirjih, deserterjih iu dežurnih. Maldinci iz ostalih delo/ Slovenije strme prisluhnejo melodiji prekmurskega narečja, vsi skupaj pa se dobrohotno smejejo svojim "nadrejenim". Še kolo in
miting se ob ugašujočem ognju konča, v** se s pesmijo razidejo.
Čez dobre četrt ure je tiho na vasi i» v gradu, kjer so se pred leti šele v tem
začele zabave in pojedine na račun nega ljudstva. Grad je videti ponoči gočnejši, nekje visoko brlijo drobne zve* Tiho, čudovito tiho je naokoli, samo od 1,1 kod z dvorišča je slišati korake mlad'®
A.1
stražarja.
Pika. črta, pika
Tako je podpis rojaka, ki je napisal članak pod naslovom “Mi in propaganda" v 15 štev. Slov. Glasa. Ker se pisanje —. nanaša na vprašanje, oziroma meje Julijska Krajine., misli pisec gotovo tudi na Odbor za Jugoslovansko Primorja, češ da smo preveč malomarni v propagandi. Zato kot predsednik isetga si čutim v dolžnost dati nekatera pojasnila o izvršenem delu odbora.
Člankar začne svoj dopis, da smo Slovenci delavni, odkritosrčni, pošteni, pravicoljubni ali malomarni v propagandi. Nekaj bo na tem resnice, morda celo precej,' a da nam v tem oziru daje za vzgled Lahe je velika napaka, saj vendar nismo še pozabili, kam jih je privedel njihov fanatizem in laž. Ustvarjali so v svetu namišljeno propagando, posebno zadnjih 30 let v dobi fašizma, ki se jim je ob prvi preizkušnji zrušila na glavo kot stavba brez temeljev. Takšne propagande seveda Slovenci, Jugoslovani in sploh Slovani nismo nikoli delali in sploh kot pošteni in pravicoljubni ljudje, kot nas pravilno ocenjuje člankar, ne znamo delati. Delali pa smo stvarno propagando v kolikor je bilo v naši moči in v kolikor se nam dopuščale sredstva in čas v borbi za kruh in obsianek ko smo bili doma in potem v tujini. Naše časopisje v tujini, naša društva, poedinci, eni več drugi manj, je bila ena sama borba in propaganda za naše pravico. Če so nas trenutno v svojem fanatizmu in lazi prevpili, nas niso uničili, marveč smo se dvignili iz borbe ojačeni in slednjič celemu svetu poznani takšni kot smo. Zgodovina enega naroda se ne piše v enem dnevu.
Nadalje bi .—. hotel prikazati, da vse ker se je zgodilo na Primorskem radi meje, smo krivi mi oziroma malomarnost v naši propagandi, da sta Trst in Gorica ostali pod Italijo. Člankar ponavlja kot smo že nekje čir tali, da smo sedaj na slabšem nego smo bili preje. Vsem drugim daje krivdo pri tei krivični razdelitvi, samo pravih krivcev ne omenja, dasi jih dobro pozna ali vsaj pošten, odkritosrčen in resnicoljuben Slovenec, kot sam piše da smo Slovenci, bi jih moral poznati.
Tudi krivično razmejitev naše zemlje leta 1914 bi hotel nam naprtiti, dasi ie krivda naše nesreče istih mešetarjev z narodi kot danes. Slovenske naselbine v Argentini pa tc< čas sploh ni bilo.
Ni res, da nismo vpoštevali ter naši in tukajšnji javnosti predočivali velikanske žrtve našega naroda v borbi za našo pravice. Ne vem kje je bil ta čas .—., da ni videl na- | šega dela in prizadevanja, ko smo se trudili na vse načine prikazati svetu našo bor-
bo takšno kot je in ne takšno kot so )°
teli prikazati svetu naši sovražniki, k* ;
včasih lagali po Jistih, da nam ja kri 8°;
v glavo. Potrudili smo se, da smo P°3
deset tisoč podpisov na konferenco v Fc
s katerimi smo hoteli slovenski izseli5
i ki
dokazati iz tujine gospodom pri mirovni ► ferenci, da smo doma iz tiste zemlje za tero spet barantajo in hočejo ponovno 1 čiti tujcu, brez vpoštevajoč naše ži'lve raš glas v smislu Atlantskega sporcCu ^ Poleg tega je bilo poslanih stotine 'o1'1' vov in brzojavnih poročil na razne VP osebe in konference; organizirali srn9 dobro uspela protestna shoda, ki so bil1 mentirani v vseh tukajšnjih listih in F*5 diju. Več uspeha smo imeli kot pol Kil’11 Italijanov v Buenos Airesu z vsemi njil*c,! mi profesorji in pokroviteljsko žlahtO' sprdviti skupaj par sto ljudi so poplaji" lo mesto z lepaki, kar so sami javno pffll li. Pglemika z 'direktorjem "L'Italia del P lo" je končala z njihovim molkom. Zctnj® Ije tako, kajti glavni argument sem S1 pripravljal. Da pa ni bilo več propad0 za tukajšnjo javnost, ni naša krivda, ^ je ravno tistih, ki jih .—. ne omenji?-
v	lielf
uredništva do uredništva tukaisn.iih
" C1
smo hodili in ne enkrat, večkrat, s tisov r v roki smo prosili, da bi nam vsaj.® objavili, a vse zaman. "Mi se ne vtik0!"!5 tujo politiko" je bil odgovor. Seveda, m1 ^ bili od plačane propagande od naših sOvr nikov razupiti po listih kot prevraten ele1*1 ^ ki zahteva nekaj, kar mu tekom zgodo i ni bilo nikoli priznano in zato ne mor® njegovo. Težek in krvav je bil naš J5® tisočletnega suženjstva v zlato svobod®' slednjič smo zmagali.
Člankar je pohvalil prejšnji Primorski bor. Odprto pismo grofu Sforzu je
lak
od
Pisi
da,
odfc
K
3mc
Pra
Pod
jali
je
naš
nok
50
Prij
aru
Puž
vili
dot
Pfa
nar
Jej
B
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Ti0r®‘ Prevoz s postaje Tigre FCCA. do crea in nazaj: Lastnika
BRATA ROVTAH
Tigre FCCA. — T. A. 749 - S89 Rio Carapachay
€ a s a “VILLA REAL”
— SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
de
Vic! or M. Herrera
Consulte:
Avda. ECO. BEIRO 5000 esq. Bermudez
U. T. 50 - 4791
Slovenska Juridičnfl Pisarna
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitac')6 Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 119 - Piso 8 Escritorio 823	(Nasproti	Obeli8^
T. A. 35 - 6243	Buenos	A***
ELECTRICIDAD Y PLOMERlA
JOSE RADAN Bernaldez 1550
le-
nct
va]
luc
ski
HCli
sel
bil
Pr«
Pr<
je
od
ta
ni
str
v
zb
Pr«
9a
Vil
tol
ski
Ute
tli
*n<
in
tej
k
*)<
nc
to
20
to
Ih
<il
9i
st
*
sl
b
h
*
Buenosjy
TOVARNA POHIšT^
VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-261 j VILLA ESCASO	U.	T.	652-"	J
TISKARNA
Itudolf fAvec ,
SARMIENTO 40	CflS
T. A. 757 (Santos Lugares) 1101	.
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA
Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T,
757J
'ji c
e*
i t#J
Jel:'
rol*
d 0
iio>: 1.1
jo K ki
gr$
30SW
Fof
sij««
,i
sa *
, V t ve
izuH1
jfZOi’
■pli** o lili po
ilii
■jih^ to-rili C r>rizfi; pop1 ije si
.TiafV* ia' lirf ,5 fe nek' ,ai&
mis! so^ lem«* >dc»v>r >r« k: boi ,odft;
d* i k*
!^akor dobro delo, da pa je rčtdi tega bežal tukaj, kot piše .—dvomim. To odprto Pismo je bilo menda edino dobra propagan-<k,< ki je izšla iz številnih sestankov tega odbora.
Kar se tiče brošur, čeprav ne od O.Z.J.P., sTOo imeli na razpolago dve; tretja se pa pripravlja, ki bo delo našega odbora. Da po Podpisu pogodbe v Parizu nismo' v«č prirejali protestnih shodov, kot tudi očita .—, 16 vzrok ta, da smo v tem pogledu sledili našim doma, ki od tedaj niso organizirali nobenega protestnega shoda. In če doma ni-50 videli potrebe oziroma se jim ni videlo Pfiporočljivo, čemu bi v izseljenstvu delali Qrugače? S tem pa ni rečeno, da smo vrgli Puško v koruzo. V Slov. Giasu smo obja-v'li izjavo, da se bo naša borba nadaljevala, dokler se ne doseže popolne naše narodne Pravice. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se namesto kritiziranja raje kaj pripomoglo k naši skupni stvari.
®uenos Aires, maja 1947
Franc Kurinčič Predsednik O.Z).P.
itd. In to koristno delo moremo uspeš-no izvršiti samo na ta način, da smo vsi skupaj in pod eno streho.
Rojaki, kateri ste od daleč opazovali to delo rekoč: ko boste vsi skupaj pridemo; — približajte se in pomagajte graditi naš dom, ker je že usoda tako hotela, ali boljše rečeno prokleti fašizem, da smo bili prisiljeni zapustiti našo domovino po prvi svetovni vojni in je vsled tega nastala naša naselbina v Argentini.
Zgradimo si močno ljudsko slovensko trdnjavo, da jo ne razbije ne notranji niti zunanji sovražnik. In ta naša kulturna, socijalna in gospodarska trdnjava naj bi se klicala, kakor je že predlagano, "Slovenski ljudski dom”, kateri naj bo v korist in ponos Slovencem v Argentini, dokler bodo živeli na tej gostoljubni zemlji ljudje naše krvi.
F. Kurinčič
Jugoslovansko Industrijsko Trgovsko Udruženje
Si‘
sk'
lo
't
igr*'
ie,
ici)e
e
.liski
Air«s
IA
rji V
f
61A
52-<
Sad trudapolnega dela
, Z Simongregorčičevem odborom se ( Ponovno poizkusilo in na inicijativo | naših društev, ki so že skupno delo- j Me v Koordinacijskem odboru se ja J posrečilo postaviti temelj slovenji skupnosti. Zelja po združitvi naše naselbine je tako stara, kot je naša najina. Kljub temu, da med nami ri izdajalcev ne fašistov, do tega ni prišlo, čeravno so se zato na-Prctvili večkratni poizkusi. Vzrok temu (^a podedovana bolezen je bila ^ nas prinešena iz domovine. Zato je a bolezen trajala toliko časa, dokler Prišlo zdravilo za to prav iz iste strani. Ravno meseca aprila in prav v Prostorih kjer so se pred tremi leti *brali vsi tačasni predsedniki oziroma fredstavniki in javni delavci naših organizacij, se je letos 20. aprila posta-j na Konvenciji slovenskih društev pričakovani temelj slovenske 'uPnosti. Na stotine sestankov, mno-truda, potrpljenja in vztrajnosti so 0rali imeti naši tovariši_ požrtvoval-1 društveniki, da so izvršili to, kar . °ra biti vsem Slovencem v veselje Ponos. Pred tremi leti se je neka-zdela združitev nemogoča, kot jj.le* na luno. Drugi zopet so bili mne-je treba združitev izpeljati kar .Povelje. Preudarnost, vstrajnost, de-in potrpljenje istih društvenih ^ ,toPnikov, ki so že več let skoro eni >e doprineslo, da je med društvi ladalo bratstvo in enakopravnost, j. temelj naše skupnosti je že postavaj)' <reba pa bo še dosti dela in dobre j*1® da pridemo do vrha. Poznam /j^štvene težkoče in samoljubje mno-Stl ^njštvenikov, zato bi priporočal ti-<lrtl društvom ki imajo svoje domove
•>A.v	_	,	,	,	•	•
Po mnenju nekaterih naših tovarišev, smo še vedno naklonjeni misliti, da naša ustanova je le nekako preprosto društvo in da naša trgovska zveza je mogoče odvisna od mišljenja večine ali manjšine onih, ki jo sestavljajo. Misli se tudi, da vsi oni, ki niso pomagali nabirati drva za kres, da nimajo iste pravice pri našem trgovskem udruženju.
Radi tega je prepotrebno, det se spustimo nekoliko v polemiko, kar je pa treba priporočati vsem, da bi bila ta več kot mogoče omejena. Na ta način bomo imeli priliko pregledati vse dokumente v naši listnici. Jako potrebno je, da se razumemo, ker godijo se tako važne stvari, da naš položaj se sam na sebi dozoreva, in da čim dalje gremo, tem bližji smo mesta, ki po naravi nam pritiče.
Smatrati moramo, da zastopniki in predstavniki našega kulturnega gibanja tu v Argentini, so ravno isto, kakor je ministerstvo kulture in izobrazbe v Jugoslaviji. Osrednji odbor ali Slov. svet, kot ga mi imenujemo, ima v koloniji tisto nalogo, kakor ministerstvo
prosvete v Jugoslaviji, — ima pa
zraven tega jako otežkočeno svoje delo, ker vse kar se dela, mora biti v skladu z argentinskimi zakoni.
Sedaj pa, ker v koloniji smo vsi raznih slojev, t. j. delavci, trgovci, industrialci in intelektualci — ter zadnje čase, po konstrukciji tvorimo nekako skupno federativno Jugoslavijo — naš
o 2ačete, da ne delajo zaprek pri j^Pnem domu. Dobro pomislite, kaj 2_Vc[šim društvom čez 10, 20 ali 50
,<i
CaS«1 )1 .
CA
757-'
{^ko je kdo med vami, da se tej V^itvi protivi, je bolje da odpade Štv 131 čez nekaj let propadlo dru-j,	pa bi	nosilo samo Slovenski
Ur	s. 'n	nič druzega. Dobro vemo, da
v®Ce)šnje število rojakov se bo vrnilo S^ovino, od tam pa nemoremo pri-ovati dosti. Starejši rojaki se bodo v <*ni odtegnili od aktivnega delo-tie 1Ct' tako nam v nekaj letih osta-jtl0SQjno še mladina, za katero mora-slirSkrbeti že danes, v nasprotnem je ves	naš trud zastonj. Zato
(Jfg	J®	nujno	potrebna šola, pevskih
Etičnih in gospodarskih tečajev,
Frana S te h ar
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
CORTINAS ENROLLABLES de MADERA
COMPOSTURAS EN GENERAL
Colderon 2851 - Bs. Aires - T. A. 50 - 1344
MIZARSKA DELAVNICA
“La Primera”
Lastnik:
PETER JONKE RIO CEBALOS (CORDOBA)
industrijski in trgovski element, je uvidel potrebo, da se v tem oziru doseže tisto, kar se je doseglo v kulturnem oziru; to se pravi, da se organizira vse rojake, ki se bavijo ?. gospodarstvom v eno samo skupino. — Mogoče, aa bo to zahtevalo nekoliko dela, preden se bo ta skupina počasi prilagodila tistim razmeram, katerim se mora prilagoditi. Razumevati moramo, da nismo samo eno skromno trgovsko udruženje, kot nas zove ime, ampak naše delo in razmere nas le vedno čedalje več peljejo v tek tistih razmer, kakor je kulturno gibanje. Pelje nas na pravo aktivno gibanje, na pravo in aktivno predstavništvo svoje institucije. To pomeni, da mi kot trgovci, industrialci in intelektualci združeni po naravnem jezikoslovnem redu kot Jugoslovani in v takšni zvezi kot se nahajamo, smo že po svoji naravi prevzeli reprezentanco trgovskega mini-sterstva Jugoslavije tu v Argentini. Seveda, treba je še pojasniti razne odno-šaje, ki se tičejo direktno našega delovanja in ti so:
1.) Mi moramo usmeriti vse svoje delovanje v skladu z argentinskimi zakoni.
2.) Naše delovanje mora biti usmerjeno v veliki večini v dobrobit naših članov, ki bivajo tu v Argentini.
3.) Naše delovanje mora biti v tesni zvezi z našimi trgovskimi jugoslovanskimi zastopniki in več kot mogoče tudi v soglasju z jugoslovanskimi zakoni.
4.) Vsi trgovci, in.dustrijalci in intelektualci, ki po narodnosti spadajo k Jugoslaviji, so automatično člani Jugoslovanske industrijske trgovske zveze v Argentini.
5.) Pravila Jugoslovanskega Trgosko Industrijskega Udruženja se morajo prilagoditi tem razmeram.
6.) Sedež Trgovskega Udruženja mora biti več kot je mogoče v sredini mesta, radi lažjih stikov med seboj in lažjega dostopa vseh jugoslovanskih trgovcev.
i Kakor sem že zgoraj omenil uspeh j tega Udruženja je zagotovljen že po I naravi svojega sestoja, ker predstavlja j nič več in nič manj, kakor jugoslovan-1 sko industrijo in trgovino tu v Argentini, katera je zastopana po trgovskih zastopnikih Jugoslavije. Da smo napravili že precej dober korak naprej v tem oziru, nam kaže tudi propaganda, ki smo jo napravili za Zagrebški vele-sejm, pripomogli smo s tiskom, z radijsko propagando in lepimi in umetniškimi lepaki, napravlejnimi po inicia-
tivi trgovskega udruženja. Celo nas inlormira tajnik za propagando za Zagrebški Velesejm v Argentini, da se je pridobilo 25 trgovcev, ki so se šli naravnost zanimati za zagrebški velesejm.
Priporočamo in želimo, da bi vzeli v poštev vsi naši tovariši kateri iz raznih vzrokov se ne morejo udeležiti aktivnega dela naše ustanove, DA NE BITI DANES ČLAN ‘TRGOVSKEGA UDRUŽENJA" JE SPLOH NEMOGOČE, ker že po svojem naravnem položaju, kot trgovec, industrijalec ali intelektualec Jugoslovan SPLOH DRUGAM PRIPADATI NE MORE.
Zgodovina bo beležila delo vseh dobrih sinov, ki prinašajo dobre sadove za povzdig svoje porušene domovine na višino drugih naprednih kulturnih narodov.
R. Ukmar.
II A R - PIZGRI J A
Vedno sveže piro in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družim.
Peter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu	U.	T.	59-2291
TRGOVINA JESTVIN ‘JUGOSLOVANSKA ZVEZDA'
Močnih Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988
KROJACNICA Frane Meline
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEL M. BRUNO
Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186
Folo - Arte MAltfOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiro*a 1325 U. T. 22-8327
RESTAURANT
MIR O MERKUŽA
LORIA 472
SLOVENSKA BABICA Filomena Mteneš de Bileh
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Tradnc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosano
PIVARNA — Kroglišče in Keglišče DJURO KOVAČ
Warnes 2113	La	Paternal
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
Vzroki draginje in posledice te
Ena izmed mnogih slabih posledic, Jel nam jih prinaša sleherna vojna, jo tudi draginja. Posebno tekom poslednje vojne, so se kljub raznim ukrepom, zelo dvignile cene po vsem sve-!iu •— kar zelo občutimo poslednje čase tudi tukaj v Argentini. Ker so v nekaterih deželah, koder je divjala vojna, prišli tudi ob vsako stabilnost valute,'vlada tam po vojni pravi kaos v trgovini, ki je predvsem v škodo bolj
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
Calle Ramon Lista 5552 — U. T. 64-1509
Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
revnim slojem po večjim mestih ali večjih industrijskih krajih.
Pojav draginje tekom vojne je razumljiv, ker države žrtvujejo vsa sredstva za dosego zmage in zato ne šte-dijo z denarjem, a v današnjixlobi rabi vojaštvo na bojiščih ogromne količine orožja ter druge opreme, poleg če obleko, živež itd. In takšni izredni izdatki strašno praznijo državne blagajne. V potrebi segajo države po vseh mogočih sredstvih, da dobavljajo čim večje količine potrebščin za vojsko; tiskajo nove serije bankovcev, najemajo posojila in preplačujejo vse vojne dajatve. Jasno, da takšno gospodarstvo, kljub raznim drastičnim ukrepom, mora dovesti do draginje in do
M E R C A D O "'Las Magdalenas”
CARNICERIA — RAVBAR
Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI
ANDREJ ROŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Huiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
MECANICA Y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656	j
Colocaci6n de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA C*lder6n 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Bxcelsier 1500	U.	T.	757-301
__Saenz	Pena,	F.	C.	P.
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ G«ray 3910	U.	T.	61-5384
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470	U,.	T.	50-5106
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Queseria y Fiambreria “LA AMERICA" de Cucro y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POLIAK Ituzaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIHELJ Charcas 3120	U.	T.	72-4957
devalutacije denarja, kakor se je dogodilo po mnogih državah tekom vojne. Toda države niso imele tekom vojne dovolj potrebnih surovin ter hrane doma, nego so morale te iskaji v inozemstvu. To je vzrok, da so se začele dvigati cene po vsem svetu, brž ko jo začela vojna.
Ves ta pojav draginje je torej dovolj razumljiv in naraven. Je pa nekaj pri tem, kar ni naravno. In to je, da so to dviganje cen znali posamezniki izvrstno izkoristiti v svoj prid, medtem ko ogromnim množicam ljudstva pripravlja vojna in njene posledice le novih skrbi in težav. Da je res tako imamo priliko videti že tu po južni Ameriki, kjer ni bilo vojne in kjer si je pre-prostt delavec, kljub raznim težavam ter nestalni zaposlenosti, mogel zgraditi v prejšnjih letih svojo skromno hišico. A danes kljub bolj stalni zaposlenosti ne more več misliti na to. Pa ne samo to, tudi dostojne obleke si ne bo mogel več nabaviti pri takšnem naraščanju cen. Vendar je tudi dejstvo, da še nikoli ni bilo tolikega nakupovanja zemljišč in ne toliko razkošnih stavb v delu, pa tudi nikdar ni krožilo toliko avtomobilov, kot se to dogaja danes. A mnogi srečni meščani si gradijo celo po več hiš obenem, in povrhu še v raznih letoviških krajih, koder uživajo svoje "težko prislužene" prihranke. To pomenja, da je postalo zelo mnogo premožnih tekom zadnjih par let, medtem, ko mora prenašati ljud stvo težke posledice vojne.
Če je že tu opaziti ta pojav, kjer m bito vojne ter imajo oblasti dovolj moči za nadzorovanje cen, kako mo ra biti šele po Evropi koder so vojni dobavatelji in vojni dobičkarji brez vestno navijali cene raznim izdelkom ter delali sijajne kupčije. In te svoie
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U. T. 51-7165
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR
MARIJ MEDVEŠČEK
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
Restavracija
A. BENULIČ & KUSERIč ★
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 598
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco 2622
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5206
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV
Guevara 525
U. T. 54-0624
Triunvirato 2891
BAZAR "DANUBIO"
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838
TRGOVINA JESTVIN
"PRI ČERNIČU"
C. Ram6n Lista 5650 - U. T. 64-1509
C A S A " S O U L E T "
Materiales de construcci6n Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
U. T. 54-2629
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI Bazurco 3425	U.	T.	50-8913
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ Eicelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pefia
Mleinaldo WasHvrmun
MEDICO
Nazea 2381	U.	T.	50-2845
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC K O S E R
Guido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
Corporacifai M^diea "SUIPACHA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Dircctores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
SUIPACHA 28
dosedanje dohodke si hočejo takšni; "patrijoti" zagotoviti tudi za bodočnost; hočejo še nadalje letati z letovišča na letovišče ter se ponašati s svojim razkošjem, in se hočejo izzivati s poletnim ter zimskim športom ali V, brezdelju, a vsa vojna bremena pa odrivajo na preprosto in obubožano ljudstvo. Zato ni čudno, če so stavke protesti po vseh koncih in krajih, ker pod ouasnpoz ]}iq ca d m su oa}sad[sP vojnimi in povojnimi bremeni ter drugimi nadlogami.
Oblasti skušajo skoro po vsem sve-soTpajsod t^tuio sutodu ouzdi du ni draginje, in marsikateri dekret je v resnici umesten. A prave korenitosti pri oblastih vendar še ni, razen v teffl. da sitnarijo nad delavci ter jih spravljajo tudi s silo na delo. Oblasti se n® zavedajo, da ni dovolj nadzorovati samo trgovcev. Če bi oblasti v resnic hotele odpraviti draginjo in zboljšat* položaj preprostega ljudstva, bi morfl; le nadzorovati predvsem vse one, ki sj gradijo po več razkošnih hiš; one, ^ žive po cele mesece v brezdelju V° raznih letoviščih, ali one, ki nesramni špekulirajo z zemljišči in drugimi predmeti, potrebnimi tudi preprostež ljudstvu. Če bi oblasti po vsem sve,l| strogo gledale takšnim ljudem skoz' prste, in se pobrigale, odkod imajo *’• srečneži toliko dohodkov, bi gotov? ponehala draginja — ako velja zakol1 tudi za to vrsto ljudi.
Sedanja draginja in druge zmed® utegnejo imeti svoje težke posledic3 tudi za bodočnost. Vsled negotovost1 denarja ne bo maral nihče tega hran1' ti, nego si bo vsakdo skušal kupj11 karsibodi za pridobljen denar. T o posebno po Evropi, kjer so bili ljudje že ponovno opeharjeni za svoje der\0(' ne prihranke. A če ni prihrankov, tud1 kreditov ne bo. In kadar ni kreditf nastajajo v gospodarstvu še hujs5 zmede ali neprilike, ki so v škod® predvsem bolj revnim slojem.
Skoro vsak dan imamo priliko cit3' ti v časopisju razne bedaste komert tarje o Rusiji, o Jugoslaviji in o drU> gih deželah, kjer posamezniki ne M0. rejo izkoriščati ljudstva v svoj pl*, Mogoče je v nekaterih komentarjih ; so pisani v določeni tendenci, sern ;l1 tja tudi kaj resnice. Toda, ako upo»t® vamo sedanje razmere preproste? ljudstva po Evropi in drugod po svet^ se ne bomo čudili, če se zavedno lavstvo bori za podržavljenje vseh P*°.
FARMACIA "SOLER"
Servicio noetumo de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-207»
MERCADITO "CHISPAZO' MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
KROJAČNICA Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
duktivnih in prometnih sredstev.
ga sedanji dogodki, ki so dovedli Pc sameznike do silnega bogastva in košja ali uživanja medtem ko m°r?L mnočice stradati ter trpeti še vs .,, vrstne nadloge, kar naganjajo k te#
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Baenos Aires
IIERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča del« Segurola 1608-14	U.	T.	67	-	62^
Buenos Aires
Jtthše Ektor
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
RESTAURACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Kegličče
Jošef Škodnik
Anasco 2652	U.	T.	59-89*!.