F« ptitl preje m in: za ttlo leto naprej 26 K — b p«l leta , 13 B — , četrt , , 6,50, mesec , 2 ,20, V »pravnlitvu prejeman: ra •elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — , ietrt , , 5,-„ sesec , 1 „ 70 „ Sa pošiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. NaroSnlno in Insorate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitar- jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan«, pisma M vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih nlicah It. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvcemll nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Gabilo na naročbo. S I. avgustom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na meseo. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Nezaupnice liberalnih učiteljev. Politika izprija značaje. To dejstvo potrjujejo tudi najnovejde »nezaupnice«, katere kujejo kranjski liberalni učitelji katoliškim narodnim poslancem in svojemu stanovskemu tovarišu, učitelju in dež. poslancu Fr. Jakliču povodom svojih uradnih konferen-cij. Spominjamo se še dobro onih »blaženih« časov, ko bo Se nemškutarji vladali na Kranjskem. Prvi so bili uradniki, ki so svoje tilnike uklanjali pred kliko, ki je imela v rokah oblast. Za njimi so v drugi falangi capljali učitelji, ki so za Judeževe grcše prodajali svoje narodno prepričanje ter izdajali slovensko deco. Še so mnogi živi izmed učiteljev in g. okr. šol. nadzornik Andrej Žumer jih dobro pozna, ki so se v Pirker-jevi dobi do tal klanjali nemSkutarskim mogotcem ter v kranjski nemščini ubijali slovenski mladini v glavo edino zveličavno nemško govorico. Toda narava ima svoje večne zakone, ki jih tudi samodržci in njihovi oprode ter petolizci ne ustavijo v nadaljnem razvoju Zagradi reko v naravnem toku, poplavi in odnese ti hišo in dom. Slovenski narod se je probujal ter odklanjal jerobstvo tujih življev, ki so se kot mrčes redili in pasli na telesu slovenskega naroda. In slovenskih deželnih poslancev je bila prva zasluga, da se je dežela otresla nemške more, nemšku-tarske nadvlade. Kakor močeradi so zopet prilezli na dan mnogi učitelji in drugi slino-lizci na pomladno solnce narodnega vstajenja ter se čez noč zopet prelevili v hrabre slovenske narodnjake. Ne res, gospod okr. šolski nadzornik Andrej Žumer? To bi bila morda tudi umestna točka na dnevnem redu uradnih učiteljskih konferencij. Na čelu dež. vlade in dež. šol. s\ eta je bil blagi baron Winkler, ki ni poznal terorizma, ne maščevalnosti ter računal z de-janjskimi razmerami v deželi, kakoršne so. Pričelo se je novo bujno narodno življenje, katero so bili zadušili in ostrupili nemški kulturonoBci. Ponosno je tudi učitelj povsod mogel dvigati svojo glavo kot narodnjak in ni se mu bilo bati disciplinarnih preiskav in kaznij. Toda Slovenec je preširen v veselju, razuzdan v političnem razkošju. Morda je to tudi dokaz, da vobče Se nismo zreli za resno politiko. Z gorjansko gorjačo je dr. Tavčar v sejah dež. zbora udrihal po baronu Win-klerju, ki je bolj oprezno in previdno skušal spraviti voz na pravi tir ter dati deželi pravo lice tudi na vnanje. Iz Tavčarjevih govorov bi megli navesti bombastičnih gromijad, s katerimi je rohnel in rjul proti tedanjemu dež. predsedniku, ki jo bil mož na svojem meBtu ter iz prepričanja udan narodu slovenskemu, ob enem pa tudi pravičen drugi narodnosti, kar mu je velevala cesarska njegova služba. Res, plemeniti baron Winklec. je zagovarjal onih 600 gld. za pouk druzega deželnega jezika, ali povedal je tudi vzroke. In naše trdno prepričanje je, da s tistimi beraškimi goldinarji se ni toliko ponemče-valo v deželi, ko danes v dobi koalicije slovenskih in nemških liberalcev. Pa g. dr. Tavčar je hotel nositi zvonec za vsako ceno, četudi na troške slovenske narodnosti. Baron Winkler se je naveličal Tavčarjevih loparjev in deželo kranjsko je osrečil baron Hein. Pričela se je doba najhujšega razpora. »D i v i d e e t i m p e r a«, to geslo je bilo merodajno na Turjaškem trgu in pozneje v Gradišču. Bilo je 1. 1894, ko so se bližale nove deželnozborske volitve. Katoliško-narodna Btranka je dobila vabljivo ponudbo, naj skuje z nemškimi veleposestniki koalicijo pod gotovimi pogoji. Tedanji merodajni možje v katoliško-narodni stranki bo »brevi manu« odklonili to ponudbo, dobro vedoč, da ne pokopljejo samo stranke, ampak tudi slovenskemu narodu na Kranjskem oprtijo na vrat stari nemškutarski jarem ter sami sebi na čelo užg6 sramotno znamenje narodnega izdajstva. Toda črv razjeda stržen do konca, krt ruje do korenine. Kar se ni posrečilo s poslanci katoliško narodne stranke, to se je čez noč zgodilo z »absolutnimi slovenskimi naprednjaki« 1. 1895. Slovenska »napredna, liberalna, absolutno narodna stranka« — kdo našteje že VBa imena teh metamorfoz — je z nemškimi veleposestniki pod pokroviteljstvom barona Heica sklenila pismeno po-i godbo, kompromis za Sest let, pod sledečimi pogoji: 1. Da v dež. zboru nemški veleposestniki pri volitvi dež. odbornika iz cele zbornice glasujejo za dr. Tavčarja; 2. da dr. Tavčar s svojim tovariSem v dež. odboru voli dr. SohalTorja v dež. šolski svet; 3. da ostanejo v Ljubljani dvojezični ulični napisi, in 4. da dobi tudi nemško gledališče 6000 gl. letne podpore, kakor slovensko. Tako se je pričela nova doba liberalne slovensko-nemške koahcije, ko je vladal v deželi prevzvišeni baron Viktor Hein. To dejatvo nam pojasni vse. V ljudskih šolah se je pričela stara germanizacija; v dežel, odboru kruta oligarhija, v javnosti gonja proti duhovnikom in vsem veljavnim osebam v katoliško-narodni stranki so z neču-venim cinizmom skušali zavezati jezike ter jih potisniti pod klop. In od istega trenotka je tudi večina kranjskega učiteljstva obrnila svoj plašč po po politični sapi. Stari nemškutarji so bili pod Winklerjem samo narodnjaki ali celo klerikalci, od I. 1895 se leve v odločne liberalce. .Učit Tovariš" se je pod uredništvom g. Andreja Žumra še dičil s Slomškovo podobo ua čelu, g. Jaka Dimnik pa morda ob novem letu okrasi svoj list s podobo dr. Tavčarja. Ali ni naravno, da se je pričela reakcija proti tem nezdravim in neznosnim razmeram v deželi? Ali ni sramotno za skupni slovenski narod, ako v dež. zboru, dež. odboru, dež. šolskem svetu in sploh v javnem življenju odločuje neznatna nemška manjšina prebivalstva po svojih privilegiranih zastopnikih, in to v edini deželi, koder bi slovenska veČina mogla in morala odločevati ? Kdor ni zatajil in zadušil zadnje iskro svojega narodnega prepričanja, mora s srdom in studom obsojati ta politični divji zakon, za katerega Škodljive posledice mora plačevati vsa dežela, ves narod slovenski v denarju in moralni škodi. Vzgajajo se Bami politični neznačajneži, narodne veSe, ki se grejejo ob medlem in dušljivem ognju pre-perele slame. In to pogubno koalicijo so »Narodovci« skovali z nemškimi veleposestniki tudi minolo leto po novih deželnozborskih volitvah. Dno 19. junija t I. pa je ta čedna koalicija skušala v deželnem zboru vprizarjati svoje orgije. Povod je dala volitev odsekov, pri kateri so hoteli katoliško-narodne poslance, ki zastopajo tričetrtinsko večino prebivalstva v deželi, potlačiti pod klop. Tedaj ni Slo za učiteljske plače, ne za vodovode in ceste, ampak za pravico, za r a v -nopravnost kmečkih zastopnikov z mestnimi in privilegovanega veleposestva. Ako torej ni prišlo na vrsto vprašanje učiteljskih plač, je temu kriva le brezozima liberalna koalicija in pa oni visoki gospod, ki bi bil lahko z mezincem vso »Narodovo« gardo spravil pod kap. In sedaj prihajajo na dan učitelji, ki se s svojimi »nezaupnicami« smeSijo najbolj v LISTEK. Dve kopiji g. Žmiteka. G. Žmitek, ki je razstavil v Ljubljani dve lepi kopiji, je Se čisto mlad umetnik. Rojen je bil leta 1874. v Kropi. Učil se je na obrtni Soli v Ljubljani, potem je pa šel na Dunaj, da se dalje izobrazi. Tam je obiskoval umetno obrtno šolo. L. 1898. je šel v Peterburg. Tam je vrlo napredoval in dovršil risarsko šolo imperatorskega društva za pospeševanje umetnosti s premijami za perspektivo in kompozicijo. Posebno je ugajala njegova slika: »Ribnica se zrcali v vodi«. Za to po domačem kranjskem motivu izvršeno sliko je dobil tudi nagrado. Posebno je nanj vplival profesor R č -p i n , eden prvih sedanjih umetnikov, pri katerem se je učil Žmitek zgodovinskega slikanja in portretiranja. Pozneje je bil kot genrist sluSatelj prof. Vladimira Egor. Ma-kovskega. bliki, ki ju je razstavil Žmitek včeraj v Ljubljani, nam kažeta smer njegovega izobraževanja. Za nas sta znameniti tudi zato, ker nam kažeta rusko slikarsko i o 1 o v dveh znamenitih zastopnikih. Prva slika je kopija po slikarju Sč dovu: »Car Ivan Grozni se naslaja ob p o g 1 e d u n a V a s i 1 i s o Melentjevo«. Original slikarja fcčJova je v ruskem narodnem muzeju imperatorja Aleksandra III. v Peterburgu. Tema za to sliko si je vzel umetnik iz petdejanjske drame »Vasilisa Melentjeva», pisatelja A. N. Odtrowskega. Kratka črtica scene je sledeča: Vasilisa Melentjeva je bila lepa, mlada, a revna vdova, katero je po smrti njenega moža vzela carica Ana Vasilčikova (peta žena carja Ivana Groznega) k sebi za pri-dvorno služabnico. Slavohlepna Vasilisa pa je z obreko vanjem in s pomočjo svojega ljubimca, mladega carjevega Bluge Koliševa, pripravila carja do tega, da je zavrgel svojo ženo Ano. Ker pa je Vasilisa v svoji slavohlep-nosti hotela postati na vsak način carica, je b pomočjo Koliševa, katerega je varala na vse možne načine, da ga je popolnoma pridobila, — zastrupila carico Ano. Ko je to dosegla, da bi imela postati carica (že šesta žena Ivana Groznega) odstranila je tudi ljubimca Koliševa, ki ga je rabila le kot orodje, da izvrši svoje intrige. Ker pa Vasilisa po umoru carice Ane ni imela noč in dan pokoja zaradi nemirne vesti, jo je premagala med obiskom carjevim utrujenost. Vlegla se je na divan in spanec jo je premagal. Ker je bilo hladno, vrgel ji je car Se svoj kožuh na noge. Ravno to sceno predočuje nam umetnik, kako jo spečo opazuje in se naslaja nad njeno mladostno lepoto. V spanju pa začne Vasilisa govoriti o svojem ljubimcu Andreju Koliševu z besedami : »AndrjuSa! Golobček moj! Oprosti mi, da som pogubila tvojo mladost. (Car posluša z začudenjem.) Hotela Bem postati carica, a tebe nisem nehala ljubiti, teb3 moj drug.....Toda tega sivega staroa . . . . . Ne! Ne morem ljubiti.....Oh, An- drjušal Oh mili moj, jaz te ljubim, ljubim .....« Car spozna, kako ga je žena prevarila. Mislil je, da ima pred seboj čistega angela, a bila je zvita kača. Ivan pozove rabeljna Maljuta Skuratova in Koliševa. Slednji jo poplača za njene goljufije s tem, da ji zasadi nož v nezvesto srce .... Umorili so pa potem tudi njega kot carjevega ljubav-nega tekmeca. Slika je zanimiva po originalni svetlobi, ki pada skozi okno, a obraz Vasilise se mehko oddaljuje v mračni perspektivi. Bogati sestav obstoji na zgodovinski podlagi, slika se odlikuje po harmoniji barv, po tipični dekoraciji. Semtertja bi se moglo reči, da je na njej, kakor večinoma na zgodo- vinskih slikah, dovršena nekoliko, rekel bi, preveč detailno. Drugo je kopija slike Vasilija Dimitrije-viča Poljenova: »GreSnica«. To je kopija originalne slike, katera se nahaja v ruskem nacijonalnem muzeju imperatorja Aleksandra III. v Peterburgu. Original je ogromne velikosti in meri brez okvirja v dolžini nad 7, v Širini nad 4 m. in je veljal čez 40 000 rubljev. Ta slika je resultat potovanja umetnika Poljenova po Palestini, kjer si je nabral v to svrho raznovrstnih študij iz narave, katere je potem sestavil harmonično na sliki. Zaradi tega ta slika kar očara s svojo realnostjo vztočne solnčne toplote, zaradi množine zraka, vidov, tipov itd. Po koloritu pa se prišteva k najbolj znamenitim umotvorom te galerije. T« slika predočuje značilni prizor pred judovskim tempeljnom, ko pripeljejo farizeji k Jezusu greSnico, zasačeno pri prešesto-vanju, da bi jo obsodil. Kakor znano, so imeli judje postavo, da so take grešnike kar kamenjali. Rimska postava jim je pa to kaznovanje prepovedala. Zato so hoteli Jezusa pri tej priliki vjeti pri razsodbi. Jezus jim je pa dal znani odgovor: »Kdor izmed vas jo brez greha, naj vrže prvi kamen nanjo!" in jih s tem osramotil. očeh svojih mandarinov. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da so vladni mameluki na delu in »štreberji« načeljujejo gonji. Zato so smešne te »nezaupnice« in smešni oni, ki jih narekujejo. Mogoče je tudi, da se bodo mameluki pod mogočno zaščito znašali nad tistimi, ki ne soglašajo s takimi smešnimi nezaupnicami. Somišljeniki naj nam takoj naznanijo vsak poskus najnovejšega terorizma zaradi političnega mišljenja, da vse primerno porabimo. One pa, ki niso podlegli terorizmu, prosimo, da vstrajajo. Ta vihar Vas ne bo stri, pač pa odnesel s pozorišča in dežele tiste, ki dopuščajo in pospešujejo liberalno korupcijo. Potem bo zopet čist zrak v deželi, dihali bomo pro-steje, taki politični eksperimenti, kakor so se začeli v Kranju in se sedaj nadaljujejo drugod, ne bodo več mogoči. • • Ad perpetuam rei memoriam objavimo konečno še nezaupnico, ki so jo učitelji skovali na Bledu. Glasi se: Učiteljstvo kranjskega okraja, zbrano povodom uradne učiteljske konlerencije dne 16. julija 1902 v Cerkljah na Gorenjskem, izreklo je svoje obžalovanje tovarišu učitelju Fr. Jakliču v Dobrepoljah, ki je s svojim delovanjem kot poslanec z drugimi kričači provzročil, da se je zasedanje dež. zbora zaključilo. Tej izjavi se pridružuje tudi podpisano učiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano po uradni konferenciji dne 23. julija 1902 na Bledu, in še pristavlja, da se zgraža še po-sebno nad surovostjo Jakliča, ki je v svojem odgovoru v »Slovencu" na omenjeno izjavo označil 54 svojih tovarišev kot take, ki si iščejo za enake sklepe svojega navdušenja edino le v čašah. N a B 1 e d u , dne 23. julija 1902. Podpisi: Ivan Kalan, J. Žirovnik, A. Žumer, Andrej Grčar, M. Rasinger, E Oman, Bregar, Karol Matajec, Prevc, Minka JanSa, Jerica Žen, Al. Novak, Jos. Korošec, Sofija Kalan, Olga Wurner, E Schitnik, P. Schitnik, R. Coriary, Janko Pianecki, Fr. Rub, Josip Ažman, Janko Vrezec, J. Šemerl, M. Sal-berger, F. Rant, J. Baraga, Val. Zavrl, K. Domianovič, Alfred Eisenhut, Fr. Jeglič, Janko Cvirn, J. Libernik, E. Guštin, K. Drol, Fr. Pogačnik. Na tretjem mestu je podpisan tudi c. k. Sol. nadzornik g. A. Žumer. Ta gospod je še med zborovanjem v Cerkljah priporočal učiteljem, naj se ne spuščajo v agitacijo in strankarstvo, a v istem hipu se sam postavi na strankarsko stališče ter izreka nezaupnice učitelju, ki ne pripada liberalni stranki. Radovedni smo, kaj poreče g. dež. nadzornik Ilubad in ali odobruje to strankarstvo tudi predsednik c. kr. dež. šol. sveta gosp. baron Hein. Deželni zbori. Včeraj je tudi solnograški deželni zbor zaključil zasedanje. Sedaj zborujeta le še češki in bukovinski deželni zastop, ki bota pa tudi še ta teden završila svoje delo. Češki deželni zbor je namreč že završil proračunsko razpravo ter je pričel včeraj debato o predlogi glode uravnave voda in obrežnih Koliko originalnosti in realnosti je tukaj! Jezus je naslikan sicer precej drugačno nego ga slikajo navadno. Poteze v obrazu so bolj trde, vsa postava nam predstavlja potnika, kateri ima za seboj težko pot. Slikar je mislil, da pač, Jezus ni mogel biti ravno tako nežen in tako bele polti, ko je hodil po solncu, vetru in dežju, po hribih in dolinah. A nam se čudno zdi, ko vidimo to zagorelo lice. Tudi obleko mu je napravil tako. kakor so jo nosili bolj navadni ljudje. V evangeliju se bero, da je Jezus ravno poprej, predno je izgovoril one odločilno besede, pisal s prstom v pesku ... in ravno v tej pozi, ko so jo privzdignil, ga vidimo na sliki. Na obrazu grešnice pa se bere groza pred bližnjo smrtjo, pa tudi neka kljubavost, ko se upira in stiska pesti, ker se ne more ubraniti razjarjeni množici. Silno živi in izraziti so razni drugi židovski tipi in obrazi. Poglej le rudečobradca, kako škodoželjno se smejo, a pri tem si pa vendar misli svoje! Cel tedanji židovski svet je tu naslikan v svojih značilnih tipih! G. Žmitek jo pokazal tu veliko spretnost. Mlademu umetniku čestitamo! del. Ta predloga bo rešena bržkone že v današnji seji, potem pa preostajajo le še volitve v deželni odbor. Te se izvrše bržkone povsem mirno, ker so se posamne češke stranke, posebno kar se tiče zahtev agraroev, že dogovorile med seboj, razmerje mej Cehi in Nemci pa ostane itak nepremenjeno. Vse se torej po sreči izvrši brez nadaljnjih viharjev. Ravno tako tudi v Bukovini. Pač pa napoveduje neki mladočeški list boj finančnemu ministru, ki ni dovolil zvišanja doklad na pivo v znesku 2 K. Tirolsko in češko vprašanje. Povodom razprave v tirolskem deželnem zboru o avtonomijskem vprašanju so, kot znano, razni listi, mej njimi posebno dunajska „N. Fr. Piesse", izrazili mnenje, da bo način rešitve tirolskega vprašanja povsem merodajen za rešitev dolgoletnega spora na Češkem. Reklo se je tedaj, da imata tirolski in češki razpor oba enak značaj in Be torej po dognani spravi na Tirolskem takoj lahko prične s spravnimi deli na Češkem. Temu pa Beveda ni tako, ker sta si slučaja sicer precej podobna, a ta podobnoBt je le zunanja in navidezna. Na Tirolskem se je Slo za strogo politiška ter politiško - gospodarska vprašanja, torej v pravem pomenu beBede za avtonomijo, na Češkem pa se bije boj edino le za ugodno rešitev narodnostnega vprašanja. Že iz tega sledi, da češkega vprašanja ni mogoče rešiti po tirolskem kopitu. Nov sad ogrskega liberalizma. Zopet 178 disciplinarnih preiskav na Ogerskem. Ni še dolgo temu, odkar smo po drugih listih poročali o velikanski korupciji v toron-talskem okraju. Sedaj se je pojavil enak slučaj v Bzatmarskem okraju. Proti okrajnim funkcionarjem je uvedenih 178 disciplinarnih preiskav. Samo proti podžupanu je uvedenih devet disciplinarnih preiskav. Še bolj ponosen je lahko nadžupan, ki ima na svojem hrbtu 14 takih slučajev. Pri 150 funkcionarjih so konBtatirali malomarnost, lenobo, zlorabo, defravdacije in mnoge enake liberalne čednosti. — Zelo zanimivo je tudi, kako dobrodejna je uvedba cerkveno poli-tiških zakonov. Nič manj nego 400 korektur je bilo potrebnih v državnih matrikah. V enem letu je bilo kar 27 matričarjev kaznovanih radi nerednoBti v vodstvu matrik. Sedaj se je jelo že nekoliko pometati, a Szell bo moral vzeti v roko še večjo metlo, predno bo pometena vsa liberalna nesnaga. Kriza v Srbiji rešena. Včerajšnji dan je prinesel konečno rešitev v akutni srbski krizi. Skupščina se je namreč sošla nenadno k redni seji in tu se se je zborniški predsednik Stanojevič odpovedal svoji predsedniški časti. Svoj odstop je utemeljil v daljšem govoru, v katerem je povedal, da se neugodni parlamentarni po ložaj ne da zboljšati na noben drug način, nego da on odstopi od predsedništva. Do-tično predsednikovo izjavo je skupščina bo-glasno vzela na znanje. Volitev novega predsednika se je postavila na dnevni red današnje seje. — Takoj po seji pa je tudi Vui-dev kabinet v polnem obsegu umaknil svojo demisijo in s tem odstranil zadnji povod krizi. — Udali so se torej na celi črti najbolj zagrizeni radikalci, a tudi Vuič ni dosegel vsega, kar jo zahteval, ker notranji minister še ostane v kabinetu. Najbolj blamiral se je seveda vodja Pasič, ki je uprizoril vse te spletke, meneč, da kralj njemu poveri sostavo novega kabineta in ga tako dvigne na vrhunec. Razmere v Južni Afriki. Včeraj je v Londonu izšla takozvana višnjeva knjiga o južnoafriških razmerah. V tej knjigi so nahaja mej drugim resolucija burskega kongresa v Vereenigingu z dne 31. maja. Resolucija se peča z razlogi glede vsprejetja angleških pogojev povodom kapitulacije in se mej drugim konetatirajo naslednja dejstva: 1. Angleži so popolno opu-stošili ozemlje obeh republik; 2. angleški koncentracijski tabori so povzročili nečuveno število obolenj in smrtnih slučajev; 3. vsi kaferski rodovi so prijeli za orožje, da bi se borili proti Burom, ter žo pričeli z umori in grozo vitostmi. Londonski list »Times" piše o politi-škem položaju mej drugim to-le: Nepra-' v.čno in nespametno bi bilo, čo bi strogo kritizirali govore mož, ki v nagovorih na svoje sorodnike pojasnjujejo narodna čustva in jih navdušujejo za ljubezen do domovine. Tako so postopali vsi drugi podjar-mljeni narodi. Tako je bilo na Škotskem in Kanadiji. Angleži ne bomo nikdar tako postopali proti Burom, kakor Nemčija postopa s Poljaki, ne bomo jim vnišili narodnih posebnosti. Skušali bomo le, da nam bodo dobri prijatelji in dali jim bomo dobro deželno upravo. Nikakor se nam torej ni treba vznemirjati, če Botha ali Delarey govore svojim sorojakom in če to zahtevajo, kar mi navadno (?) dovoljujemo, da le ohranijo mir in ne kršijo obljubljene zvestobe. Iz brzojavk. Naslednikom kardinalaLe-dochovvskegaje imenoval papež kardinala P o 11 i. Kardinal A g 1 i a s s i je postal upravit. in oskrbnik. — Italijansko brodovje v T r i p o 1 i s u. Iz Tripolisa javljajo, da sicer nenadni prihod itali janskega brodovja ni povzročil nikakega vznemirjenja. Brodovje so oblaBtva dostojno sprejela. Konzuli so počastili admirala s obiskom. — Revolucija na Haiti. General Salnave, somišljenik Firminov, Be nahaja nekako devet milj od rta Haitien. Vladne čete pod vodstvom vojnega ministra Norda bo bile poražene. Ameriška ladija »MachiaB« je edina zunanja vojna ladija v ondotnem pristanišču. — Vztrajen poslanec. Znani mladočeški poslanec M a r -t i n e k glasom poročila »Nar. Listov« ne odloži mandata. — Nizozemska i n t r o -zveza. Iz Bruslja javljajo, da se nizo zemski ministerski predsednik dr. Kuyper radi tega mudi na Dunaju, da proizvede po naročilu kraljico neko zbližanje Nizozemske k trozvezi. — Strankarski shod nem. socialne demokracije se vrSi 14. septembra in naslednje dni v Monakovem. — Zmaga katoliških strank v Italiji. Minule dni, kot smo poročali, so se vršile v Gornji Italiji municipalne volitve. V mnogih krajih so zmagali »zmerni klerikalci«, tako v Benetkah, v Rovigi, Tre-vizu in drugod. Po nekodi je prišlo do večjih izgredov. — Turško-črnogor-ska komisija, ki je imela določiti mejno črto pri Mokri, se je razšla brez uspeha Vladi stopita sedaj v direkten razgovor. — Češki deželni zbor zaključi zasedanje bržkone že po jutrišnji seji. bodi se pa, da bo zasedanje samo od-godeno. XI. občili zbor katol. tiskovnega društva v Ljubljani. (Dalje.) d) P. Didonov »Jezus Kristus". Prvi in drugi zvezek. Iz francoskega prevel P. Pohinjec. Izdal dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski, v 1500 izvodih. e) P. Walserjeva »Večna molitev« v IV. in V. izdaji. V Ljubljani 1900 in 1901. f) Najboljša mati, molitvenik za otroke Marijine, priredil in založil Fr. Bleiweis. Druga pomnožena izdaja. V Ljubljani. 1900 5000 izvodov. g) Trinajst torkov v čast sv. Antonu Padovanskemu. Spisal P. Aljfonz Furlan. V Ljubljani. 1900 h) Milostni Jezušček. Po P Hermanu Koneberg. reda sv. Benedikta, poslovenil P. Hiacint Šega, O. M. Založil frančiškanski samostan v Ljubljani. 1899. i) »Manuale Ritualis Romani« ex Compendio eiusdem Ritualis usibus dioeceseos Labacensis accommodato extractum. Izdal ljubljanski ordinariat v 2000 eksomplarih. j) »Družinska pratika« za 1. 1901 v 25 000, za 1. 1902 v 38.000 in za 1. 1903 sc tiska v 45 000 izvodih. k) »Pomladni Glasi", posvečeni slovenski mladini X. zvezek. Uredil in založil Fr. Kralj. V Ljubljani 1900. 1) »Almanah", spisali slovenski bogoslovci. Uredil Fr. Ks. Grivec. V Ljubljani 1901. m) »Marjetice«. Nabrane nežni mladini. Uredil in založil Alojzij Merhar. V Ljubljani, 1902. n) »Poročilo o II. slovenskem katol. shodu«, ki so je vršil 1. 1900 v Ljubljani. Sestavil tajnik priprav-Ijavnega odbora. V Ljubljani. 1901. o) »Drobtinice«. XXXI. letnik. Uredil dr. Andrej Karlin. Založila Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani, 1901. p) »Dejanje sv. D e t i n s t v a ". V poduk malim in odraslim. Sestavil stolni dekan Andrej Zamejic. XX., XXI. in XXII, ' zvezek. r) »Male dnevnice na čast presv. Srcu Jezusovemu". Iidalo uredništvo »Venca« v 7000 izvodih. s) »Nedolžnim srcem«. Pesmi s slikami. Zbral Anton Kržič. Ponatis iz Vrtca in Angeljčka. Založilo društvo »Pripravniški dom«. V Ljubljani, 1901. 2000 izvodov. š) »Zabavna k n j|i ž n i c a za slovensko mladino«. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. VIII., IX in X. zvezek. 1899, 1900 in 1902. t) »Socijalizem". Spisal dr.Jan. Ev. Krek. Izdala slovenska kršč.-soc. zveza. V Ljubljani, 1901. u) »Zbirka ljudskih iger". I.—IV. snopič. Izdaje »Slov. kršč.-soc. zveza«. 1901 in 1902. v) »Knjižnica slovenske krščansko-socialne zveze". I letnik. 1. snopič: Dr. Schweitzerjev »Navod za snovanje in vodstvo društev ter prirejanje shodov «. V Ljubljani 1902. z) »Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani". 1902. ž) »Gedenkblatt zur 2 0 0 -jiihrigen Jubelfeier des Ur-sulinenklosters z u L a i b a c h". Laibach, 1902. a) »Katoliško društvo d e t o -1 j u b o v" je v zadnji dobi v naši tiskarni na svetlo dalo te le spise: »Ali znaš"? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristjan znal na pamet X. natis, 15 000 izvodov. — » M o 1 i m o «. II. » Z a -k a j * » — »Spominek I. bv. obhajila«, 2500 izvod. — »Mala zakladnica", tretji natis, 4000 izvod. — »Dobra spoved«, tretji natis, 3000 izvod. — »Kako ti je ime?« I. Sv. Anton, drugi natis, 1600 izv. — »Mladinski glasi«. Pesmi z napevi, ponatis iz Angeljčka, 2 zvežčka, 1000 izv. P) »Catalogus eleri« in » D i -reetorium« ljubljanske škofije za leta 1900, 1901 in 1902. 7) Br. Rothschutz »Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb«. 3. Auf-lage I. Band. 3) Istega pisatelja „ D i e V o 1 k s -und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat". Mit Illu-strationen, 1902. s) Razen tega so se tiskali v naši tiskarni še časniki: »Slovenec«, »Domoljub«, »Dom in Svet«, »Katoliški Obzornik«, »Slovenski Učitelj«, »Vrtec« z » A. n-geljčkom«, »Krščanski d e t o -ljub" ter »Ljubljanski škofijski list" z »Zgodovinskim Zbornikom". Natisnilo se je dalje več raznih del tukajšnjih knjigotržcev, mnogo raznih razglednic, cenikov ter drugih potrebnih tiskovin gg. trgovcem in obrtnikom. (Dalje prih.) Frankovo poročilo ogrskej re-gnikolarnej deputaciji. Iz Zagreba, 26. julija. Ko je hrvatska regnikolarna deputacija razpravljala o poročilu za ogrsko regniko-larno deputacijo, je bilo sprejeto poročilo večine proti ugovoru poslancev dr. Vrbaniča in dr. Franka, ki sta oba predložila tudi vsak svoje opozicijonalno poročilo. Vrbaničovo poročilo se je poleg onega večine precej razglasilo, če tudi zahteva samostalne finance za Hrvatsko, o Frankovem poročilu pa je večina sklenila, da je najbolje, naj se zasedaj ne razglasi, nego kadar bodo dogovori končani, na kar je dr. Frank tudi pristal. In zakaj je večina tako ravnala? Zbala se je, da bi mogla ojstra beseda tega poročila Ma-žare ozlovoljiti in da tako ne bi moglo priti do povoljnega vspeha. Mi smo mislili, da je to poročilo zares pisano takim načinom, da bi moglo vznemiriti mažarsko javno mnenje, a zdaj, ko je ta spis navzlic želji mažaronske večine prišel na svitlo najprej v mažarskih, a zdaj tudi v hrvatskih časopisih, moramo priznati, da ne najdemo v njem noben3 ojstrino, ki ne bi bila opravičena. Hrvatski mažaroni so seveda navajeni, Mažire za vsako stvar mi-lostljivo prositi, ker nimajo nobenega narodnostnega ponosa v sebi, niti jim je kaj do samostslnosti Hrvatske, zato se jim pa tudi Mažari vedno groze ter prezirajo hrvatski narod do skrajnosti, ker mislijo, da je ves hrvatski narod tak, kakor so le ti plašljivi poslanci. Prišli smo žo tako daleč, da Mažari ne smatrajo Hrvatske nič več za paritetno kra-Ijovino z Ogrsko, nego samo kot naslovno kraljevino, za katero se sklepajo zakoni v mažatskem saboru, katerej postavljajo bana Mažari in kjer so mora sčasoma rabiti le mažaraki jezik. Se več. Oni hočejo raztrgati to kraljevino tor olavonijo zodiniti z Ogrsko, če&, da je to od nekdaj mažarska zemlja. To je plod popustljivosti hrvatskih makaronov, ki mislijo, da so bo dalo z lopa z Mažari kaj doseči, pa se boje izustiti vsako ojstro besedo proti svojemu zavezniku, ki jih pa če z vso prezira, kakor je videti iz pisave vseh mažarskih časopisov brez izjeme. In to, kar trdi dr. Frank, so mažaroni sami priznali v Bvojem poročilu, namreč da Hrvatska nazaduje in da ima primanjkljej, ali to takim načinom, da izgleda vse kot neka prošnja za milost pri ogrskei regnikolarnej deputaciji, dočim je dr. Frank povedal iskreno, da je tako ravnanje z zaveznikom nepošteno in da bi so moglo to Mažarom prej ali slej osvetiti. Že to je nepošteno, da Be hrvatski narod vara že pet let z dogovori, katere Mažari navlašč zavlečejo, samo da se 8 tem položajem okoriščujejo na ra čun Hrvatske. Proti takemu nedostojnemu ravnanju protestira poslanec v imenu vseh neodvisnih Hrvatov. Do zdaj so Mažari oponašali Hrvatom, da plačajo za njih primanjkljej za skupne potrebe, zdaj ima Hrvatska pa še pri svojej avtonomnej upravi velik primanjkljej. A kako je do tega prišlo? Tako, da v zajedniškej upravi Hrvatom Ogrska oktroira lastne stroške, a pri hrvatskej avtonomnej upravi jemljo Ogrska samovoljno za to upravo določene hrvatske javne dohodke. Prvega primanjkljeja v resnici ni nikdar bilo, drugi bo pa vedno večji, če se takemu grabežljivemu gospodarstvu Hrvatska odločno ne upre. Dr. Frank zato odločno zahteva, kakor dr. Vrban'c da se more to vprašanje rešiti le na ta način, da se Hrvatskej prepusti samostalna financijalna uprava, pa pozivlje ogrsko regnikolarno deputacijo na dogovore v Zagreb, kar jo čisto prav, ker ta zahteva popolno odgovarja paritetnemu položaju Hr vatske nasproti Ogrskej. Frankovo poročilo so priobčili vsi neodvisni hrvatski časopisi ter se ž njim ujemajo vse opozicijonalne stranke, kar jo dober znak. Ko bi se dala le še tudi mažaronska stranka malo prebuditi iz svoje grozne letargije in malomar nosti, s katero je dozdaj že toliko škodila hrvatskemu narodu. Proti brezobzirnemu na sprotniku treba pokazati največjo odločnost, potem se more računati na vspeb, popustljivost prinese še večjo ponižanje. To je do zdaj izkušala mažaronska stranka, morda se slednjič vendar spameti, za kar bi bil že skrajni čas. Seveda od takih poslancev, ki sede zdaj v regnikolarnej deputaciji, ni pričakovati kaj takega, saj je predsednik te deputacije že drugi dan po objavi Frankovega poročila v uradnem listu priobčil izjavo v ime cele de putacije, da ona ni odgovorna za to, da se je ta Frankov spis, ki je na mestih razžaljiv za Mažare, že zdaj razglasil. Ta čin pred sednika hrvatske deputacije so vsi opozici jonalni časopisi obsodili najostreje, kar je po pravici tudi zaslužil. »Obzor« pravi, da bi se kaj takega ne bi moglo zgoditi v nobe nem narodu, ki drži še kaj do svoje časti. Zato so je pa to tudi zgodilo v krogu ma-žaronskih Hrvatov, ki so pojem o narodnej časti že zdavnej izgubili; seveda jih bo pa tudi hrvatski narod radi tega obsodil. MnjiževuoNt iit nmetnust. Marijinim družbam se sporoča, da je »Katoliška Tiskarna« do vršila v zelo vidnem velikem tisku, ki bo ugajal vsakim očem, Bleiweisovo družbeno knjigo v celoti »Vodilo« in »Najb. mati« skupaj, ki obsegata na lepem papirju 35 en četrt pole. Knjigovez Frančišek Breskvar pridno veže v treh ukusnih vezavah, tako da se zaželjena knjiga kar najprej dobi lično vezana za tri krone, zlatoobrezna v usnju za dve kroni in v platnu rudeče-obrezna za poldrugo krono. Po pošti deset v. več. »Dom in Svet«. Štev. 8. »Dom in Sveta" ima naslednjo vsebino: Nesrečno zlato! Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje). Mir božji. Spisal Ksaver Meško. V zračnih višinah. Črtica o zrako-plovstvu. Spisal I. Z. (Konec). Novomašni Ave. Zložil Silvin Sardenko. Mladostni glas. Zložil Ivo Danič. Moj up! Zložila Mira. Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje). »Nedeljsko jutro". Spisal Ivan Marin. Pesem za zapuščene. Zložil Cvetko Slavin. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S Fin žgar. li Kranjske na Goriško — pod zemljo! Tehnična dela pri bohinjskem prodoru. Popisuje Livški. Slovenščina v st-mer.iščih. Po-vestna črtice. Sestavil Andrej Fekonja. (Konec). Vladimir Galaktionovič Korolenko Literarna slika. Spisal F. Ks. G. Trtje in po-vrtje. Zložil Anton Medved Med travo. Zložil Cvetko Slavin Marija Nazaret. Priobčil P. R. — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. Češka književnost. Ruska književnost. Iz drugih književnosti. — To in ono: Petindvajsetletnica Leona XIII. Naše slike. Podobar Andrej Rovšek. Slovenska stenografija. Domača umetnost. Ferdo Liva dič. Novi rektor zagrebškega vseučilišča Nikola Mašič. Hrvaški Blikar Vergilij Mene- ghello Dinčič O razvoju hrvaške umetnosti. »Matica Hrvatska". »Zbornik za istoriju, jezik i književnost srbskoga naroda". BoBna in Hercegovina. Prebivalstvo na Hrvaškem. Spomenik J. Dobrovskemu. Povest bv Va-clava. Zgodovina sv, Cirila in Metoda, čoški arhitekti in inženirji. Češki modroslovec Jo-sef Durdik Karlštejnska Madona. Starorusko slovstvo. Uralska razstava A. K. Denisova-Uralskega. M. N. Zagorkin. Spomenik Glinki P. W. Kreiton. Francozi o Slovanih. Kapital in znanost. Jurij Brandea „Paternidad", drama Sieismunda Pey Ordeixa. Pavel Bour get o Sienkiewiczu. Stolp sv. Mirka v Benetkah. Anglež o Gabrielu d'Annunzio. Odkod ime Vlah, Lah? Vulkanski izbruh na Martinicjuu. Druga umetniška razstava v Ljubljani Izdaja Kopitarjevega dopisovanja. Nove knjige. Oglasi. — Slike: Nazarje na Štajerskem. Nad prepadom. Od Save do Bospora. Vožnja v kaiku po Zlatem rogu. Ab-dul Hamid, turški sultan, Carigrad: Nočni čuvaj; Carigrad: Turška brivnica na ulici; Carigrad: Jildizkiosk in Hamidie. Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo! Iztesavanje predora. Enakovišnice. Vinjete. Kris'a Riiokova v ulogi Majde. Marija Nazaret na Štajerskem Trg sv. Petra na dan papeževega jubileja. Papež Leon XIII. se pelje po vrtu na iz-prehod. Izjava. Podpisana predstojništva vseh šesterih občin župnije Makolske slovesno izjavljamo: 1. Nad vso mero obžalujemo gro zovito zločinstvo, ki se je zgodilo v naši župniji nad pok. kapelanom vč. g. Antonom Miklič. Bili 80 namreč dne 16. t. m. okoli 11. ure po noči, gredoč domov iz MajSberga, kjer so se pri obiskovanju ljubih sosednih gospodov nekoliko zakasnili, od divjih ponočnjakov »prežarjov«, samih »fa bričanov«, b kamenjem napadeni in nevarno na čelu zadeti, ter so zaradi hude rane morali umreti. Koliko bridkih solz se je prelilo te dni od 17. do 25. julija v naši Makoteki župniji, to je znano edino-lo vse-gavednemu Očetu nebeškemu. 2. Iz globočine svojih src o m i 1 uj o m o blago rodbino pokojnega gospoda, ki je za radi tolike nesreče neizrekljivo užaljena, in prosimo Boga vsemogočnega in preblaženo Devico Marijo, tolažnico žalostnih, naj jim podeli moč: voljno pretrpeti silni udarec. Zagotavljamo Vas, ljubi stari cče, bratje in sestre, da hočemo Vašega č. g. Antona ohraniti vedno in vedno v hvaležnem spominu in na njegovem grobu gorke solze prelivati. 3. Pokojnega gospoda Antona Mikliča smo ves čas, kar so pri nas službovali, iskreno spoštovali in jih, vsaj večina izmed nas, prav srčno ljubili, posebno še zaradi njihove gorečnosti v spolnjevanju težavne službo in zaradi njihove izredne po nižnosti in prijaznosti do nas. 4. Imeli smo vedno, imamo še sedaj in hočemo ohraniti vsaki čas neomejeno zaupanje do naših preč; stitih, od Boga nam poslanih dušnih pastirjev in vodnikov, in v tem oziru nas ne bo premotila nikdar nobena zloba in nobena zvijača naših zakletih nasprotnikov. Poznamo vas, pa poznamo tudi svojo preblage in goreče uče-nike. 5 Slednjič p r ob i m o na vse strani, naj se nikan ne prišteva celi naši župniji v zlo in sramoto to, kar so storili nekateri pijani, divji in brezbožni ponočnjaki, ka koršnih pač nikjer ne manjka. Saj vemo vsi, da je še celo naš božji Izveličar imel med dvanajsterimi apostoli grdeža — Judeža, izdajalca. Županstvo občine Stopno, dne 27. jul. 1902. Andrej F i n š g a r J. r., župan. Matija Mesarič I. r., Štefan Unuk 1. r., obč. svetovalca. Županstvo občine sv. Ana, dn<5 27. jul. 1902. Anton Jančič 1. r, župan. Jurij Cernogal. r., Jurij Žolnir 1. r., občinska svetovalca. Županstvo občine Dešno dne 27. jul. 1902. Martin Novak 1. r, župan. Štefan Pintar I. r., FrancZorko 1.r., občinska svetovalca. Županstvo občine Jelovec - Makole, dre 27. jul. 1902 Jurij Skalo I. r„ župan. Matevž Sodinl r., Gregor Zorko 1. r., Pavel Orešic 1 r., obč. svetovalci. Županstvo občine Pečke, dne 27. jul. 1902. Štefan Strižič 1. r., župan. Jožef Kolar 1. r., S i m o n Š o 81 a r 1 .r., obč. svetovalca. Županstvo občine Statenberg, dne 27. jul. 1902. Jakob Košar 1. r., župan. Franc Vanturlr., Peter H a j š e k 1. r., Simon K e r h 1 a n k o 1. r., občinski svetovalci. Dnevne novice. V Ljubljani 30. juliia. Deželni predsednik baron Hein je danes nadzoroval urade okr. glavarstva v Logatcu. Graška univerza in slovenski turisti. Na graški univerzi je v letošnjem poletnem tečaju po dokončanih pravniških študijah napravilo 20 Slovencev drugi, to je judicijelni izpit. Potemtakem zapušča sedaj graško pravno fakulteto 20 Slovencev z ju-dicijelnim izpitom; izmed onih slovenskih kandidatov, ki bodo delali izpit šo le meseca oktobra z veljavo za ta tečaj, se jih lahko računi 10, tako, da znaša na graški univerzi število absolviranih slovenskih pravnikov z dovršenim drugim državnim izpitom to leto okroglo 30. Na graškem vseučilišču je gospod Feliks Kovačič iz znano rodbine pri Sveti Luciji na Mostu napravil te dni iudicielni državni izpit s prav dobrim vspehom. Prevarani. Neki Janei, z dežele piše v včerajšnjem »Narodu", da je prevaran, in pesti dviga ter koine, ker je — liberalna koalicija razgnala dež zbor, G >dmjav je zgrešil pravi naslov Bvoje pritožbe ter dokazal, da je sam prevaran v svojih domnevanjih. Vpraša naj barona Heina, dr. Tavčarja, barona Schvvegla in druge „kolaše", zakaj so prisilili katoliško-narodne poslance do obstrukcijo. Daž. odbor pa samo iz na-gajivosti odreka podpore, ker ima vsled sklepa dež. zbora z dne 30. dec 1901 pooblastilo, da pobira cestne deželne priklade in dovoljuje redne podpore. Torej so Peter Grasselli, dr. Tavčar in dr. Schaffer isti, katere zadene vsa krivda. Janez dalje tarna, da je za dolgo časa odložena tudi kmet ,ka stanovska organizacija. Res pomiiujemo, da jo g. Janez tako prevaran, ker se »Naro-dovci" z vsemi štirimi branijo kmetsko stanovske organizacije. Z;> na Dunaju so liberalci z leve in drsne rotili osrednjo vlado, naj deželnim zborom sedaj če ne predloži zakona glede stanovskih kmečkih zadrug. In ne spominjamo se, da bi bila letos vlada sploh kateremu dež. zboru predložila dotični zakonski načrt. Sploh pa povemo prevaranemu »Narodovemu« dopisniku, da bi letos kmetska stanovska organizacija pri sklepanju nagodbe in mednarodnih trgovskih pogodb ne imela niti najmanjše besede, ker so dotične obravnave v poljedelskem svetu že davno končano. Ako »Narod" ne veruje, naj vpraša g ravnatelja Pirca. Torej — ubi pamet? Župnik Stariha — imenovan škofom. Slovenski župnik č. g. Stariha v Ameriki je imenovan škofom v L^adu v Južni Dakoti v Ameriki. Dnhovne vaje je opravilo pri oo. jezuitih meseca julija sedemnajst čč. gospodov duhovnikov; deset iz ljubljanske škofijo, šest iz sonjsko-modruške, eden iz tržaško. Zia avgust so je oglasilo že toliko gospodov, kolikor po priliki so jih more vsprejeti. Po skupnih duhovnih vajah v Alojzijevišču (25. do 29. avgusta) se bode pa rado želji zaostalih daljo ustrezalo, posebno dokler je lepši letni čas. Začetek vaj je navadno v ponedeljek zvečer ob šestih; namestu ponedeljka 8. septembra (rojstvo Marijino) pa bodi eventualno naslednji torek. Sprememba na namestništvu tržaškem »Edinost« piše: Z Dunaja doli nam zatrjajo od neke strani, da ckscelenca gosp. grofGoess res skoro za pusti Trst! Le toliko da mu bo šo po čakati, da VBprejmo Njeg. Veličanstvo, ki prido v naše Primorjo na velike vajo na morju in na kopnem. Gledo nasledn ka nje govi ekscelenci pa hoče vedeti naš vir, da v to ni določen Simonelli, kakor se je govorilo, ampak podpredsednik namestništva na Dunaju, grof G i o v a n e I 1 i, ki je bil žo svojedobno v Trstu kakor namrstniški svetovalec. Giovanelli jo tirolski Italijan in menda konservativec po političnem mišljenju. A tudi Giovanelli da bo lo kako leto grel prostor za — resnični ga, definitivnega bodočega namestnika v Trstu! Umrl je v Gradcu 28. t. m. upokojeni s vetnik višjega sodišča H. S e i t z, ki jo bil mnogo let pri deželnem sodišču v Ljubljani. Nemško šolstvo in štajerska dežela. V pretečenem letu je plačevala štajerska dežela za sledeče svoje zavode: Višja realka v Gradcu 91.487 kron, višja gozdarska šola v Brucku 53.765 kron, deželne meščanske šolo 100.463 kron, rudarska šola v Ljubnem 34 130 kron, muzej Joanneum 125.151 kron, risarska akademija 13.063 K, kmetijska šola v Grottenhofu 26.618 kron itd. A Slovencem ne vzdržuje dežela niti eno šole! Obrtniški pouk. Vlada jo odobrila program ravnateljstva na tukajšnji obrtni šoli glede obrniškega pouka. Predavali bodo o obrtniških vprašanjih gg. ravnatelj Šubic, učitelj Jos Tratnik in Jos. Baron. Na Slovenskem. Pod tem naslovom prinaša »Obzor" podlistek, katerega je spisal znani hrvaški pisatelj Ksaver Šandor Gjalski. Napad na užitninskega uslužbenca. Blizu Springerjeve gostilne v Trebnjem so neznani vročekrvneži v nedeljo zvečer napadli Rud. Simončiča in ga vrgli na tla. Dobil je občuten udarec čez desno roko in nevarno rano z nožem nad desnim očesom. Obe poškodbi sta nevarni. Štrajk kavarnarskih uslužbenoev v Trstu so je tudi včeraj nadaljeral. Kavar-narji in štrajkujoči imeli so tekom včeraj njega dneva shod. Kavarnarji so sklenili, da ne morejo dati večjih koncesij, uslužbenci pa, da vstrajajo pri svojih zahtevah in v štrajku, dokler ne bo ustreženo njihovim zahtevam. Na shodu štrajkujočih izjavil je jeden pooblaščenec natakarjev gostiln in krčem, da ti nikakor ne mislijo štrajkati kavarnarskim uslužbencem v prilog, kakor se je predvčerajšnjim krivo poročalo, marveč, da bodo štrajkovce podpirali le moralno in z denarjem. Utopljen vojak V bližini pomorskega strelišča v Pulju so našli utopljenega podčastnika Hinka A d n e r j a. Žepni tatovi v Gradcu. Graški listi prinašajo to dni o priliki slavnosti dolga poročila o žepnih tatvinah v Gradcu. Tudi za žepne tatove se je torej slavnost v Gradcu dobro obnesla. Preselitev kaznjencev v novo ju-stično palačo v Gorici se je izvršila danes. Vseh skupaj je bilo 82 moških in sodom žensk. Vojaške vaje. Pešpolk št. 47 iz Gorice je odšel predvčerajšnjim na vsakolotne vojaške vaje na Kras. Električna razsvetljava v Gorici. Društvo »Gasindustriegesellschaft" na Dunaju je predložilo goriškemu mestnemu magistratu natančen načrt o napravi električne razsvetljave v Gorici. Po tem načrtu dobi Gorica do konca meseca maja 1903 elek triško razsvetljavo. Brzovlak trčil. Včeraj zjutraj se »je pri Zagorji brzovlak iz Trsta zaletel v neke vozove premoga, ki eo stili na nepravem tiru. Brzovlak je bil močno poškodovan, k sreči pa ni bil nihče izmej potnikov ranjen. Po kratki zakasnitvi se je brzovlak odpeljal dalje. Vročinska bolezen. Iz Mokronoga se nam poroča: Okoli trga razsaja v več vaseh vročinska bolezen; od dne do dne se jih več vleže. Sicer ukazujejo zdravniki to in ono, pa vse skupaj ne pomaga nič, jodno vas za drugo obišče bolezen. Vode so vse okužene, kaj naj pa pijemo? Kje peremo? Če kmet plačuje toliko davkov, ali ni ume-sitno, du nastavite sedaj po teh vaseh redno zdravniško pomoč? Sami ukazi na popirju, nosovi županstvom in pa table ob vodah, to ni vso t-kupaj nič? Bolnik potrebuje zdravnika iu pa dobrih vdravil, obiskuje naj zdravnik te revežo vedno in jim pomaga, potem gospodje Vam bo ljudstvo zaupalo in pokazalo bolniko, katere sedaj skriva. Kaj pomaga akt za aktom, komisija za komisijo, zdravnika z zdravili nam dajte, potem so bodo seveda gotovo kmalu zboljšale te ne- znosne razmere. In tu naj pomaga glavarstvo, katero naj si zapomni, da je ljudstvo revno, in ne more plačevati ne zdravnika ne zdravil. V apnenico padel jo pri Dobrovi 55 letni delaveo Janez Genedek iz Bukovice pri Škofji Loki. Požgal se jo na rokah in no gah. Prepeljali so ga v bolnico. Avtomobil v poštni službi. Povodom pevskih slavnosti v Gradcu je graški klub avtomobilistov predlagal poštni upravi, naj poskusi avtomobil za poštno službo. Dal je postni upravi en avtomobil na razpolago. Sedaj je ta avtomobil v Gradcu že pri poštnem delu in ropota po graških ulicah. O nemški pevski slavnosti v Gradca se poroča, da je pri prvem glavnem koncertu v ponedeljek pelo 8000 pevcev. Vsenemci so na razne načine kazali svojo oliko. Dunajčaoom so nekateri klicali »Abzug I« Popolne nemške edinosti torej ni bilo. Napad na vlak. Včeraj zvečer je v brzovlak pri Borovnici zopet priletel velik kamen. Priletel je v voz II. razreda, in sicer v pregrajo pred oknom, sicer bi se zgodila velika nesreča, ker je bilo v vozu natlačeno polno potnikov Vihar v Trsta in okolici. Predvčerajšnjim je divjal velik vihar v Trstu in okolici. Največ škode je trpelo kopališče „S. Giusto" pod Skednjem in kopališče za škrofulozne istotam. Prvemu je vihar podrl več kabin in provzročil kakih 1500 K škode, pri drugem kopališču pa je dvignil v zrak vso leseno zgradbo, ki je padla na streho bližnje tovarne; škode je kakih 2000 kron. Zlasti sta toča in vihar uprav opustošila Ro-col, sv. Marijo Magdaleno in Skedenj. Pri sv. Ivanu pa je vihar napravil več škode nego-li toča. Nova cesta. Iz Železnikov se poroča, da nad 500 delavčev gradi novo dež cesto od Podrošta do Podbrda na Goriškem. Vsa cesta bode dolga 14 km, izdelane je že 4 km. Troški so proračunjeni na 700 000 K. Ravnateljstvo držav železnic v Beljaku naznanja, da potrebuje 106.000 kg. goršičnega olja za razsvetljavo in 400 kg. goršičnega olja za mazilo. Ponudbe naj Be pošiljajo do 30. avg. ravnateljstvu v Beljak, kjer se tudi zvedo pogoji. Nesreča S Krke se nam poroča: Tu kajšnja učiteljica gdčna Otilija C e p u d e r je v ponedeljek na cesti proti Žalini ponesrečila, vsled česar je včeraj umrla. Is De vina. Po trikrat razveljavljenih volitvah v Devinu je bil slednjič te dni izvoljen za župana g. Jož. M e r v i c , zaveden kmetovalec. Zaprta pisarna. Ker so dr. Stepi-schneggu v Calju za eno leto zaprli pisarno, bo njegova dela od 1. avgusta izvrševal dr. bchurbi. Ljubljanske novice. Seja obč. sveta ljubljanskega bo prihodnjo soboto ob 11. uri dopoludne. Poročal bo g. župan o v s p e h i h deputacije v zadevi licealnega in novega gimnazijskega poslopja. Keckemety prijet - v Ljubljani I Včeraj smo poročali, da je policija prijela nežna nega moža, ki je razsipal denar. Mož ni hotel povedati svojega imena, a Ljubljančani bo mu hitro dali ime. „Keckemety je prijet," šepetali so si včeraj Ljubljančani in pra vili so si, da je Keckemety smatral Bedaj Ljubljano za najvarnejši kraj. Zvedel je baje, da je gospod policijski svetnik na počitnicah, in mislil Bi je, da bo sedaj lahko pre varal ljubljansko policijo. „Pa se je le vre-zal 1" veselili so se včeraj ves dan tisti Ljubljančani, ki so gospodu svetniku posebno gorki. Danes bodo ti ljubljanski tiči malo debelo gledali, ker policija sama najodloč-nejše zatrjuje, da ni prijela Keckemetyja in da v odsotnosti svojega šefa ni imela tistega vspeha, katerega bo ji privoščili nekateri Ljubljančani. Vsekakor pa jo ljubljanska policija kljub temu dosegla lep vspeh, dasi ni ravno dobila v roke Keckometyja. Človek, ki se nahaja v zaporu, je vendar defravdant. Povedal je sedaj, da je doma iz Vidma na Laškem in da je 8700 kron poneveril neki specenjski trgovini v Trstu v „Via Julia". Vprašanje je seve, ako jo resnico povedal. Aretiranec pravi, da mu je ime Anton Da-nieli. Ni izključeno, da je policijo nalagal. Dva brzovlaka sta včeraj skoraj drug za drugim ob 6. uri zvečer pripeljala iz Gradca v Ljubljano. Nekaj udeležnikov graške slav nosti si je včeraj in danes ogledalo Ljubljano, na kar so se odpeljali na Bled, drugi pa v Postojno in Benetke. Tudi danes je prišlo v Ljubljano iz Gradca mnogo tujcev, a pride jih skoro gotovo še, ker se slavnosti v Gradcu še lo danes zaključijo. Napadena Ljubljančanka na Dunaju. Nemški listi poročajo, da je v nedeljo zvečer se pripeljala na Dunaj neka 26 letna Juli-jana Fabian iz Ljubljane. V Leopoldovem mestu je hotela prenočiti. Na poti jo je napadel nek človek, ki ji je z mnogimi udarci zadal na glavi težke rane. Napadalec je na to brez sledu izginil. Pogreb. Včeraj popoldne so pokopali gospo F. K., ki se je zastrupila. Dobila je cerkven pogreb, ker je zdravniška komisija konstatirala, da je dejanje storila v hipu duševne nerazsodnosti. Na pokopališču je bilo zbrano na stotine radovednih dam. Deklica zgorela- Na Tržaški ceBti št. 24 v Tavčarjevi hiši je neka pestunja preblizu ognja postavila 37«letno dekletce Gabrijelo Golob. Obleka deklice so je unela in v hipu je bila vsa v ognju. Dasi jo bila pomoč takoj pri rokah, je bila vendar deklica tako opečena, da je danes po noči v bol niči umrla. Ponesrečena deklica je hči mizarskega pomočnika Franc Goloba. Prvo grozdje so danes prinesli na tuk. trg; ker. 2 K 20 vin. Tujci v Ljubljani. Meseca julija je bilo v tukajšnjih hotelih 1980 tujcev, za 260 več kot lani v istem mesecu. Tatovi na trgu. Danes zjutraj je bila neki gospej iz žepa ukradena denarnica z 19 kronami Knjigotržnica Bamberg je dobila dovoljenje, da sme na peronu tukajšnjega kolo dvora postaviti stekleno hišico, v kateri se bodo prodajale knjige. Dohod tujcev. Tudi danes sta došla dva brzovlaka polna tujcev, ki potujejo večinoma dalje proti jugu. Tujci se začudeno vprašu jejo, kje je kranjska surovost, o kateri so brali po časopisih. Povsod so prijazno vsprejeti. Nesreča v tovarni za lep. Valent. Lotrič, ključar v tovarni za lep, je danes zjutraj s svojim sodelavcem neko železo zbijal. Pri tem delu mu je kos železa v oko odletel in ga močno poškodoval. Zakaj se kaznuje hišne posestnike. Dno 9. julija je čuvaj na Gradu naznanil, da gori hiša g. Tekle Rude. Ko so ognjegasci prišli na lice mesta, spoznali so, da žge saje dim nikarski mojster gospod Spitzer, ki je trdil, da je to pravočasno naznanil. Ko so ognjegasci prišli domov, našli bo v skrinjici za pisano res Spitzerjevo naznanilo. Sedaj je magistrat naložil g. Rudi, da mora ognje-gasnemu društvu plačati 10 K za stroške. Kako pride hišna posestoica do teh stroškov? Ako bi dimnikarski mojster ne naznanil požiganja, tedaj naj bi magistrat kaznoval dimnikarskega mojstra, ako pa jo ognjegasnemu društvu došlo naznanilo, se tem težje razume kazen, naložena — hišni posestnici. Pekovski vajenec na begu. Pekovski vajenec Rudolf Mihelič je svojemu mojstru gospodu J. Pimatu na Poljanski cesti pone veril 10 K 40 h in ušel proti Postojni. Napravil si je na svojo pest počitnice, ki se mu še znatno podaljšajo, ko ga roka pravice dobi v pest. Pasja smrt Včeraj popoludne je na Poljanski cesti električna železnica povozila velikega psa in ga raztrgala na kose. Zgub la je neka dama zlato uro z verižico v vrednosti 60 K. Nekdo je zgubil zlato iglo s tremi kamni. Kolesarjeva nesreča. Karol (J i g 1 e r, mizarski mojster iz Šiške, je pri kolesarjenju, ko je s saboj nesel kake 4 kile že lezja med časom, ko je noseč na kolesu zavitek nekaj popravljal, tako nesrečno z nekim drugim kolesarjem skupaj trčil, da si je glavo zelo poškodoval. Moral je priti po pomoč v bolnico. Palico izgubil je neki gospod te dni. Palica je s srebrom okovana in ima mono-gram I. P. Pošten najditelj naj jo odda pri g. Pipu, sv. Petra cesta št. 71. Izpred sodišča. Pretnerjev konkur« v Celju. »Do-movinaa poroča: Prettnerjev konkurz je sedaj končan civilno in kazensko. Civilno je končan z izgubo 70% na strani upnikov, kazensko pa z izgubo prostosti za šest tednov na strani Prettnerjevi. Radovedni smo, kaj bo storil sedaj občinski svet celjski, ko bo moral eden njegovih članov šest te dnov sedeti v zaporu. Ali bodo morda hodili v zapor k Prettnerju na posvetovanje, ali bode sodna oblast tako kulantna, da bo puščala Prettnarja k sejam? Celjski Nemci se že sedaj menijo, kakšno spremstvo bodo dali temu „narodnemu mučeniku" v zapor; ko pride iz zapora, mu pa mislijo položiti mučeniški venec pred noge. Naroden mu čenik pa je tudi Prettnar dvakrat: enkrat se je narodno mučil, ko je postajal iz Slovenca Nemec, drugič pa 27. t. m., ko jo moral pri okrožnem sodišču priznati, da je njegovega konkurza kriv g. Strupi. Nemcem torej že gre za nohte naseljevanje slovenskih obrtnikov v Celju. No, pa se bodo že I morali privaditi take zanohtnice, če ne bodo j hoteli raje postati pametni. Ilovica mesto masla. Letos meseca | maja kupila jo branjevka Alojzija Ahčin v Jesenicah od neznanega človeka dežo z maBlom ter odštela po odbitku teže posode temu 126 K. Ko pa je ta pričela maslo na drobno razpečavati, zapazila jo v svoje začudenje, da je deža bila napolnjena z ilovico in le po vrhu zalita z maslom. Kmalo se je zvedelo za storilca v osebi Janeza Šinkovca, delavca iz Rovt, kateri je bil že trikrat radi goljufije in drugih kaznjivih dejanj kaznovan. Šinkovec priznava storjeni čin, izgovarja se pa na soobtoženca 36 let starega Jožefa Trčeka iz Škofje Loke, češ, da ga je ta k temu napeljal. So diče je oba zatoženca krivima spoznalo in obsodilo vsacega na 7 mesecev ječe. Očeta je davil 22 let stari France Pogačnik, posestnik iz Sred. Dobrave. Obdolžencu je izročil njegov oče posestvo ter si izgovoril primeren vžitek. Nekega dne je nekoliko vinjen zahteval od svojega sina denarja, kar jo tega tako ujezilo, da je očeta na tla vrgel, tiščal za vrat in po licu opraskal. Obsojen je bil na 14 dni ječe poojstrene z 1 postom vsak teden. Razne stvari. — Najnovejše od raznih strani Samomor igralca na borzi. Rudolf Salzberger, šef trgovine z žitom, se je ustrelil v svojem stanovanju v Budimpešti. Zgubil je na borzi 120.000 K. — Potresi. Lompostalu v Kaliforniji se od sobote ponavljajo potresni suuki. V zemlji so se napravile odprtine. Mej prebivalstvom vlada veliko razburjenje, — Demonstracije v Benetkah. Pri obč. volitvah v Bsnetkah so zmagali katoliško misleči možje. Nasprotniki so priredili demonstracijo, ki jim pa nič ne pomaga. Tudi v Rovigu jo zmagala katoliška stranka. — Pošten najditelj. Neki deček je v Gradcu o priliki pevske slavnosti našel na ulici 500 angleških funtov. Nesel jih je takoj k policiji, kjer je dobil cd lastnika 1000 K. nagrade. — Stavka poljskih de laveev v Galiciji postaja vedno ne varnejša. V okraju Husiafyn so aretirali 300 stavkujočih poljskih delavcev in soc. demokraskega vodjo Witika. V okraju Czort kow so aretirali 42 stavkujočih. Kmetje so došli iz daljnih krajev pod vojaškim var stvom. V okraju Tarnopol je stavka v mnogih občinah Stavka povsod narašča Duhovi so do skrajnosti razburjeni. Vršili so se že razni boji z vojaki. — samomor blagajnika. Blagajnik soc. dem. delavske bolniške blagajne Franc Ludwig se je ustrelil. — Ustreljen pri eksekuciji. Sodna izvrševalca Engel in Seiget sta se v spremstvu -dveh orožnikov podala predvčerajšnjim v bližini Budimpešte k posestniku Buzafra, da izvršita na njegovih premičninah dražbo. Posestnik jo pruti Engelu vzdignil sekiro. V istem hipu je orožnik ustrelil in Buzafra se jo zgrudil v Brce zadet mrtev na zemljo. v— Viharji so včeraj divjali na južnem Češkem. Strele bo vžgale mnogo poslopij, tri osebe je strela ubila. — srbska kraljeva dvojica pojde 15. oktobra v ^Bolgrad. — Nemiri so bili v Avliro na Španskem. Povzročili so j>h stavkujoči, ki so razbili mnogo oken. Nad Avliro je proglašeno obredno stanje. — Turška policija p o ž i g a l k a. Nem šl;a tiskarna L ffler v Carigradu jo do tal pogorela. Sedaj se je dognalo, da je na višje povelje podnetila ogenj turška policija. Turški ognjegasci se niso ganili. — Predsednik jeklenegatrustaSchwab je nenadoma nevarno obolel na velikem oslabljenju živcev. — Shod čeških veterancev se je vršil v nedeljo v Toplicah. Shoda se je udeležilo 280 delegatov, ki so zastopali 22.000 članov. L*eški ve teranci so sklenili, da pristopijo dunajski osrednji zvezi. — Cirkus na dražbi Dna 12. avgusta pride v Brnu na dražbo cirkus Kremzer. — Namestu sedanjih kravat so upeljali na Angleškem rože raznih \rst, katere nosijo pod vratom. — Mater in očeta zadavil je v DOrf-lingenu na Vestfalskem reki Scbmidt ter ju oropal. — V Savi utonil je pred očmi svojega očeta sin sodnega predsednika Gregorčiča iz Zagreba. — Dr. bchalk je izstopil iz akademičnega druStva „Libertas", ker so starejši člani zahtevali njegov izstop. — Strahovitviharje v vasi lponysi v okraju Kurak razdrl 300 hiš. 28 oseb je ubitih. — Tudi vzrok zaumirov-1 j e n j e. Najvišji finančni uradnik v Poznanju Lohmig je umirovljen, ker se poroči s hčerko nekega narednika. Prodaja Mažark. »Bud. Hirlap« podaja tužno sliko, iz katero Be razvidi, da ni dežele na svetu, kjer bi se tako trgovalo z dokleti, kakor ravno na Ogrskem. Po celem svetu so raztresene žrtve brezvestnih slo parjev, ki na ta način trgujejo s častjo ma žarskega naroda. Nato se časnik obrača do vlade in do človeško družbe, da naj vendar že enkrat naredi potrebne korake, da se prepreči vsa taka »trgovina«. Carjeve sanje. Ruski car Nikolaj je imel pred kratkim Banje. Videl je troje krav, lepo debolo, druga je bila suha mrfiava, ki je debelo kravo molzla, in tretja slepa krava ju je — gledala. Car je poslal po razlagalca sanj. Ta pride k carju in mu sledeče razloži : Otac, debela krava je velika Ruska, suha, mršava krava, ki molze debelo, jo finančni ministerWitte, in tretja slepa krava, ki ju gleda, je — Vaše Veličanstvo. Ruski car se ni nikakor vznevoljil radi hudomušnega razlagalca, ampak mu je povsem pritrdil. Ministra Witte si je pa vendar le obdržal. Kolodvor so oropali na Češkem na postaji Eulen. Tatovi so udrli v skladišče, izvlekli na prosto vse kovčege in iz njih pobrali, kar je imelo kaj vrednosti. Spomin na francosko revolucijo. Blizu Laissaca v okraju Millau, je našel te dni neki pastir jamo, v kateri je bil oltar z vsemi potrebščinami za božjo službo, v mašni knjigi pa pismo župnika Cablatta iz Altesa, ki je 22. avg. 1793 prosil svojega soseda, naj pove župljanom, da pridejo posamič k božji službi, ki jo bo v podzemski jami opravil 12 sept. Nov »Panama«. Iz Pečuha poročajo časniki, da so na sled prišli finančni organi raznim nepravilnostim v ondotnej tvrdki za smodke — Bpecijalitete. Na podlagi raznih ovadb je dala finančna oblast dotično tovornico zapreti in našli so, da je tovarnar slabejše vrste tobaka mešal v spe-cijalitetne vrste in Bpecijalitete za 5 % dražje prodajal, kakor je bilo postavno določeno. Na ta način si jo pridobil na leto 45.000 gld. Vrhu tega je specijalitete posamezno prodajal, kar ni bilo dovoljeno. Finančna oblast je o tem obvestila finančno ministerstvo. Srečna Amerika. Rumunski židje se dan na dan preseljujejo iz Rumunije. Tako poročajo rumunski uradni listi, da je 19. t. m. prekoračilo državno mejo 280 židovskih rodovin. Na Piojestirskem kolodvoru prihaja vsaki dan do 100 Židov, ki odlazijo na to v novi svet, posebno v Kanado. Iz Galaca je te dni nad 100 židovskih rodovin nastopilo potovanje v Argentinijo. »srečna« Amerika I Ponesrečena družina. Tokajec Mihael Koroii je prišel to dni domov in je slučajno zadel v petrolejsko svetilnico, ki se je razletela in težko opekla njega in celo njegovo rodbino. 71etni sinek je umrl za opeklinami. V besnosti. Seljakinje Valerije Mun-tyan se je prijela nenadoma besnost in je v tem žalostnem stanju pobila s sekiro 4 letno hčerko in 7!etnega sinčka. Sličen slučaj se je prigodil v Berolinu, kjer je soproga Otona Scholza umorila oba svoja otroka in se nato še sama obesila. Plemstvo propada. Te dni je prišla na boben palača stare plemenitaške rodovine Orsinov in vila B jrghesi. To jasno dokazuje gmotni propad obeh starih rodovi«, ki sta bili v srednjem veku najbogatejši in najimenitnejši v celi Italiji. V krasne stavbe se bode gotovo naselil kak oplemenjeni krivo-nosec. Kara — Ahmed. Pred nekaj dnevi se je iočil s sveta znani rokoborec Kara Ahmed, ki je v Parizu dobil prvo darilo v rokebrsrstvu. V Evropi se je produciral trikrat, 37 nasprotnikov je p< metal na tla. Njegova prsa je dičilo nebroj kolajn. Zadnji čas je pohajkoval po carigrajskih ulicah, okrašen s svojimi težko priborenimi kolajnami. Ko je bil še vEvr pi, doživel jo marsikatero romantično dogodbo. Ko je namreč nastopal v Parizu, zagledala se je v velikanskega hrusta tudi neka Parižanka. Sledila mu je v Stambul, kjer je radi njega postala mosleminka. Kara Ahmed je b i star 35 let. Za delavske hiše je po inicijativi župana Bikeskega komiteta daroval ogrski poljedelski minister 20.000 K. V Hodmezo-Vasaihely bodo postavili letos 50 takih delavskih hi?. Stavbeni stroški znašajo do 30.000 K. Delavske hiše se prepuščajo na ta način poštenim delavcem, da plačujejo v 12 letnih obrokih kupnino. In avstrijska vlada ? Žrtve v St Pierre Kakor sa poroča, je katastrofa v St. Pierru bliskoma nastopila. Tako najdejo v mestu ljudi, ki so še popolnoma v istem položaju, kakor jih je dohitela smrt. Tako so našli že več trupel, ki so obrnenn proti vulkanu in jasno izražajo strah. Nekega moža so dobili na cesti, čegar noge in roke so kazale na to, da ga jo smrtna kosa pokosila sredi teka. Drugi so bili še pri mizi, ko je začel vulkan bljuvati. Nekateri so v takem položaju, kakor da bi se poslavljali. Z jedno besedo, mesto St. Pierre je novodoben Pompej. Nova katoliška cerkev v Petro-gradu Nemškim katoličanom je ruska vlada po dolgotrajnih prošnjah dovolila, da smejo ! v Petrrgradu sezidati katoliško cerkev. Dotično dovoljenje je car že podpisal. Sedaj bodeta torej v Petrogradu dve katoliški cerkvi. Eno katoliško cerkev imajo v Petrogradu Poljaki. Sodišče v Zahah (Achen) je nodavno odločilo, da prerokovanje iz kart ni g olju! i j a. Neka star« ženska je bila namreč obtožena, da je s pomočjo kart dokazovala, je li mož ali ženin zvest ali ne. Na podlagi izpovedb raznih prič se je dognalo, da se je kartam verjelo in zaupalo kakor »svetemu pismu«. Maksim Gorkij iivi. Nedavno so po svetu razširjevali vest, da je Maksim Gorkij že umrl v temnici, kamor so ga vrgli zaradi ^nekih Člankov. Kakor se sedaj poroča, Gorkij ie živi in se je šel zdravit v letovišče Kurinskij. Kako priljubljen da je Gorkij med Rusi, kaže sledeče: V Permi se je Gorkij vsedel na ladijo „Beroč", da bi se prepeljal v letovišče Kurinskij. Bil je oble čen v belo košuljo, seljastih hlačah in velikih škornjah. s sosedne ladije ga pa spozna -neki potnik in opozori svoje sopotnike na velikega pisatelja. Takoj zaorč na „Bereci" klici in takoj vsi potniki zapuste ladijo in ae podajo na .Berec*, da potujejo v družbi simpatičnega pisatelja. Preprosti seljaki najraje čitajo Gorkijeve spise. Velikost to5e. V naših krajih pade navadno toča, ki ne presega ll/s do 1 •/* prsta. A drugače je v drugih oddaljenih krajih. Tako je padala nedavno v Severni Ameriki toča, katere obseg je meril 13—15 prstov, sestavljena je bila iz več malih zrn. Vendar v Ameriki taka toča ni nič kaj nenavadnega. V mestu Olmstadt (Severna Amerika) pade vsako leto toča, ki ni nič manjši, kakor kokošje jajce. Da, iz Južne Amerike se je že poročalo, da je v Pampas padala toča, ki je pobila veliko število jelenov, nojev i. t. d. Velika je bila, kakor kakšno jabolko. Dne 10. aprila so videli v Benzalu točo, ki je bila tako velika, kakor melone in ki je tudi veliko živine pobila. Baje je leta 1802 padel na Ogrskem sredi meseca maja cel kos ledu z neba, ki je meril na dolgost in širokost 3 metre in na visokost 2 metra. Težak je bil tako, da so ga trije možaki le z največjo težavo vzdignili. Kakor poroča misijonar Huc, pada v Mongoliji prav pogosto toča, ki tehta večkrat nad 12 funtov! Turin in podgane. Mesto Turin na Laškem mora posebno veliko trpeti pred — podganami. Ta žival se je ondi tako za redila in pomnožila, da vsa navadna sredstva nič ne pomagajo. Ako se jim da strup, ga niti ne pokusijo; mačk se ne boje, am pak jih 2ložno zapode v beg, in še vesele smejo biti, da kje svoje dlake ne puste. Ako jih hečeš podušiti z dimom, Be ti ro-gajo. Največ trpi pred temi roparji poštno poslopje. Nobena reč ni varna pred njimi. Tudi pred pismenimi skrivnostmi nimajo že prav nobenega respekta. Vda pisma so pred njihovimi zobmi v nevarnosti. Poštna uprava že resno premišljuje, ali ne bi kazalo postaviti novo masivno poslopje, kjer bi bili morebiti varni pred temi sovražniki. 19 medvedov postreljenih. Iz Broda ee poroča, da so ondi na vladni ukaz po-etrelili v lednem dnevu 19 medvedov, katere so njihovi lastniki vodili po celem svetu. Povod k temu koraku so dale različne ne zgode in nesreče, ki so se pripetile večkrat med proizvajanjem. Ponarejalka menjic. Lepa Mažarka Irma Tihany, o kateri so listi poročali, da je bila aretirana radi ponarcjevanja menjic, se je srečno izvila iz svoje afere. Ne morejo ji dokazati, da je baš ona ponaredila imena porokov. Kdo da bi podpisal in ponaredil menjice, se ne more dognati. Zvita Mažarka bo torej skoro gotovo izpuščena in pojde potem v Pariz. Milijonske ustanove. Mr. J. M. Burhe je pred kratkim praznoval 901etnico in pri tej veseli priložnosti je podaril 20,000.000 K za ustanovitev ustanov za okrevajoče. Burhe je bil dosedaj v New Jorku popolnoma neznana oseba, ter je živel sam za se ločen od svota in zato vzbuja njegova velikodušna ustanova največjo senzacijo. I>FHŠtyžS,. (II izlet „Planinskega S o k o - 1 i č a na Triglav) se vrši od 11. do 18. avgusta in sicer po sledečem redu : Izletniki iz Ljubljane in okolice (zbirališče zjutraj ob 9 uri pri g. Kendi, Židovska steza) se od pelj ejo ob vsakem vremenu z opoldanskim vlakom dnč 11. avgusta 1902 do Javornika. Isti čas s« nam pridružijo sodrugi na drugih postajah Rudollove železnice. Iz Javornika odkorakamo združeni skozi Vmtgar na Bled (postjjiiiščo na Bledu: Gostilna pri Peter-nelu). Dn6 12. avg. jutraj odhod v Bohinj (Boh. Bela-Jama pod Babjim zobom - Boh. Bistrica - Boh. Jezero). Dn<5 13. avg.: Slap Savice- Komarča Dolina sedmerih triglavskih jezer • Hnbarico Planina Veiopoljo. Dne 14. avgusta,: Tolstec (Tosc) - Velopolje • Kredarica (Triglavaka koča »Slov. plan. društva"). Dne 15. avgusta: Vrh Triglav« (28G4 m)" Krerbuica- Vrata -Aljaževa koča. Dne 16. avg.: Perifinik Mojstrana - Bled (eventuel. črez prelaz Luknjo v Sjško dolino - Prodal in Mangart). — Natančnejša poročila daje Rado-gorski. Zagorje ob Savi. Poste restante (od 2 avg. naprej Kranj. Poste restante). Iiletniki, ki se mi šo niso dosedaj javili, naj store to takoj, da jim preskrbim legitimacije. Na veselo svidenje! Radogorski. (Ljubljansko katol. mlade-n i š k o druitvo) priredi a sodelovanjem imartinskega pevskega zbora v nedeljo, dnč 3. avgusta 1902, ob '/,4. uri popoldne v Šmartnem pri Litiji veselico. Vspored: 1. A. Nedved: »Naša zvezda«, zbor. 2 Govor. 3. P. H. Sattner: „Studenček«, zbor. 4. »Sinovo maščevanje ali Spofituj očeta !«, igro-kaz v treh dejanjih. 5 S. Jenko: »Pogovor z domom«, zbor. 6. J. Ž^ovnik : »Kukavici«, zbor. 7. »Obleka naredi človeka«, burka v enem dejanju. — Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži 1. in 2. vrste 50 kr., sedeži 3. do 6. vrste 25 kr., stojišča 10 kr., za otroke 5 kr. (Prostovoljnega gasilnega društva V i č - G 1 i n c e ) koneert dne 3. avg. t 1. (žegnanska nedelja) pri Traunu na Glincah prične Be ob 3. uri, tombola ob 5. uri popoludne in se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju neugodnega vremena vrši se v prostornem salonu in verandi, kjer je za 600 oseb prostora. Omnibusi in kočije so na razpolago. (Vobčnem zboru štjakobsko-trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) dne 28. julija t. 1. je bil izid volitve podružničnega odbora nastopni gg.: dr. Fran Papež, odvetnik, prvo mestnik, — Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik, njega namestnik, — Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, blagajnik, — Josip P.ohler, c. kr. okr. tajnik v. p. zapisnikar. — Zastopnika k veliki skupščini sta gospoda: Ivan Vrhovnik in Mavrilij Sirabon. Pregledovalca računov gospoda: Fran Trtnik dež blagajnik in Dra-gotin Žtgar, blagajnik v. p. (Slavnost vKrižah pri Tržiču.) Katol. izobraževalno društvo v Križah pri Tržiču bligoslovi v nedeljo 10. avgusta svojo zastavo. Slavnost bo združena s proslavo petindvajsetletnice papeževanja Nj. S ve-tosti Leona XIII. Vspored slavnosti je: Ob *jl na 10. uro: Pozdrav došlih društev, de-putacij in gostov v društveni sobi; odhod v cerkev,bIagoslovljenje zastave, cerkveni govor in sv. maša. Po končanem cerkvenem opravilu obhod po vasi. Ob 12. uri opoldne: Skupni obed v gostilni Jožefa Aljančiča (po domače Benka). Ob 3 uri popoldne: Slovesne večernice; nato veselica v preje omenjeni gostilni. Tudi po blagoslovu bode zabijanje žebljev in pri veselici javna tombola. — Slavnostni odbor uljudno prosi, da mu sl. društva do dne 2. avgusta t. 1. gotovo naznanijo: 1. udeležbo z zastavo ali brez zastave; 2. število udeležencev; 3. koliko izmej njih se udeleži skupnega obeda ; 4. kaj že!č udeleženci za obed: a) juho, meso, dve prikuhi (28 kr.), ali b) juho, meso dve prikuhi in pečenko (50 kr.). Pri obhodu in veselici sodeluje iz prijaznosti domača godba. K najobilnejii udeležbi vabi prav uljudno odbor katol. izobraževalnega društva v Križah pri Tržiču. II. izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" v šolskem letu 1901/1902. Od 9. dne februvarija 1903. 1. do 13. julija t. 1. so poslali temu društvu: (Konec.) Po 6 K: g. dr. Karol Kočevar, c. kr. sodni pristav v St Lenartu v Slovenskih Goricah, g. dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju, g. dr. Rosina, odvetnik in dežel, poslanec v Mariboru, g. Ferdinand Seidl, c. k. realčni profesor v Gorici, g. Jožef Smodej, e. k. notar v Velikih Laščah in g. dr. Valentin Štempihar, odvetnik v Kranju. — Po 5 K: g. Ivan Burbuč. c. kr. realčni profesor in dež. poslanec v Gorici, g. Viktor Bežek, c. kr. prof. na učiteljišču v Gorici, g. Andrej Elsbacher trgovec v Laškem trgu, gosp. dr. Frančišek Horvat, o. k. notar, v Idriji, slavna hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu pri 7 stud., g Gabrijel Jelovšek, trgovec, župan in posestnik na Vrhniki, g. dr. Jožef Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, g. Ivan KrušiČ, c kr. aimnaz. prof. v pok. in šolski svetnik v Celju, g. dr. Otokar Rybaf, odvetnik in dež. posl. v Trstu, vlč. gosp. dr. Ivan Svetina, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani, g. Božidar Štifcar, prof. in statskij sovini k v Kalugi, g. Anton Umek, trgovec v Brežicah, g. Jan Vavru, c. k. gimn. prof. v pok. v Ljubljani, g. Gustav Vidic, držav, železnic veliki revident v Beljaku, g. dr. Jožef Vošnjak, zdravnik in posestnik v Slov. B'strici in g. Jožef Wester, c. kr. gimn. prof. v Novem mestu. — Po 4 K : g. Tomaž Cajnkar, c. kr. dež. sodnije svetnik v Sevnici, g. dr. Feliks Ferk, zdravnik in posestnik v Mariboru, g. Karol Fio-rijan, knjigotržec in posestnik v Kranju, g. dr. Ivan Ploj, želczn. zdravnik v Ljubljani, g. dr. Karol Glaser, c. k. gimn. prof. v pok. v Gradcu, gosp. Siloni Hrašovec, c. k. dež sodnijo pristav v Mariboru, vlč. gosp. Jožef Kerčon, župnik in duhovni svetnik v Pred osljah, g. Štefan Klun, gostilničar v Ljub ljani, g dr. Valentin Korun, c. kr. gimnaz. prof. v Kranju, go=>p. dr. Julijan Kctzmuth. okrajni zdravnik v Postojni, gosp. Frančišek Omersa, trgovske zbornice svetnik iu posestnik v Kranju, g. Martin Petelin, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani, g. Ignacij Pokom, c. k. gimn. prof. v Mariboru, g. dr. Janko Ponebiek, c. k. davčni nadzornik v Novem mestu, g Benedikt Poniž, c. k. pripravniški učitelj v p. v Gorici, g. dr. Albin Poznik, o k. notar in posestnik v Novem mestu, g. dr. Jurij Pučko, c. k. notar na Krškem, g. dr. Jak. Schegula, župan in odvetnik v Novem mestu, gosp. Anton Šantel, c. k. gimn. prof. v Gorici, g. dr. Milan Skerlj, o. k. sodni pristav v Mokronogu, g. Jožef buman, c. k. dvorni svetnik in dežel, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani, g. Tomaž Tollazzi, trgovec in posestnik v Logatcu, g. dr. Andrej Vojska, c. k. dež. sodnije svetnik v pok. v Novem mestu, g Janez Vouk, c. k. ravnatelj poštnega urada RechbauerstrasBe v Gradcu, vlč. g. I»an Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani in g. Dragotin Zigarj dež. blagajnik v pok. in posestnik v Ljubljani. — Po 3 K: g. Ivan Gregorčič, c. k. notar v Z-užemberku, g dr. Konrad Janežič, odvetnik v Volovskem, g dr. Stelan Kraut. c. k. okr. sodnik v Logatcu, g. dr. Jožef Leber, zdravnik v Kri-ževcih, g. Jožef Mursa, posestnik v Krapju pri Ljutomeru, g. dr. Anton Rogina, c. kr. okr. Bodnik na Kranjski gori in vlč. gosp. Volbenk Serajnik, provizor v Tmjah. — Po 2 K 50 h: g. Jožef Milavec, c. k. major v 89 pehotnem polku v Lubaczo\vu. — Po 2 K: gosp. Anton Božič, posestnik v Rado-slavcih, g. Kazimir Bratkov.č, c. k. notar v Gornjem gradu, gosp. Frančiiek Eller, nadučitelj v Mariji Ziljski, g. Rudolf Eadlicher, c. k. okr. tajnik v pok. v Ljubljani, g. dr. Frančišek Kogoj, dež. okrajni zdravnik na Kranjski gori, vlč. g. Frančišek Lekie, župnik v Lužah, g. Ludovik Mahovčič, velepos. in župan v Sežani, vlč. g. dr. Franč. Perne, c. k. gimn. prof. v Kranju, in g. Frančišek Veršec, c k. notar in posestnik v Sevnici. — 1 K: gdčna Mika v Šoštanju. — Vsem darovavcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo in priporoča to druitvo v blagohotno pod poro tudi nadalje. Vzlic tem lepim dohodkom je društvo vsled mnogih in obilih izdanih podpor v zelo prekarnem stanju, tako da s skrbjo pričakujemo prihodnjega šolskega leta. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 30. julija. Od 510 kavarnar-skih uslužbencev jih stavka 428. Lvov, 80. jul. V Slobotku je bilo aretiranih 5000 poljskih stavkajočih delavcev. V Zlatem Potoku sta bila dva orožnika v boju s stavkujočimi ubita. V Oleksincu je na stotine delavcev obkolilo grajska poslopja. V Ruselnu so šli domačini iz vasi. možje, žene in otroci nasproti tujim delavcem, ter so s prigovarjanjem dosegli, da so se delavci vrnili. Lvov, 30. julija. V obrtnem oddelku tukajšnjega namestništva je bilo aretiranih nekaj nižjih uradnikov, katere dolže, da so obrtne koncesije ponarejali. Pariz, 30. ju). (C. B ) „Gaulois" priobčuje pogovor s škofom iz Peri-queuxa, ki je izjavil, da je dobil zagotovilo, da bodo kongrogacije smele svoje zatvorjene šole premeniti v dobrodelne zarode, nakar se seveda redovnice pozovejo nazaj. Pariz, 30. julija. V Bretagni vlada po mestih silno razburjenje glede nasilnih odredb napram kongregacijskim šolam. Poroča se o raznih nemirih. Vojaštvo je moralo posredovati. Ogorčenje proti vladi kolosalno narašča. London, 30. julija. Vesti, da se bo kronanje odložilo, nočejo utihniti. Vladni listi javljajo, da se mornarica povodom kronskih slavnosti zbere dne 7. avgusta v Spitheadu. Po kronanju pojde kralj baje na Škotsko. London, 30. julija. (0. B.) Kralj je včeraj s pomočjo palice naredil nekaj korakov v sobi. Barcelona, 30. julija. (C. B.) V mestu Figneras se v kratkem pojavi generalna stavka. Oblastva delajo obširne priprave. Kadix, 30. jul. (C. B.) V skladišču za strelno bombaževino se je pojavila eksplozija. En častnik in več delavcev je ranjenih. 1 Izjava. ) Moti člane toverne sodavice raznašajo neke. podjetju zelo Škodoželjno osebe razne neesnovan^ vrsti, kakor : da se naj člani va- *) Za vsnbino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. i Cu op»- MVU|> tfunj« barometra t na. TMI suni Wr» P« C«i8*. Žitne cene dnž 29. julija 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. .....6-94 Plenica la jesen . . . Ri xa jesen .... Koruza za juli-avgust . „ „ sept.-oktober Oves za maj-junij . . „ , jesen . . . 611 6-611 7-39 5-58 6 95 6.12 fi-01 5 12 7-40 669 6-65 7-02 5-77 6-27 4-65 4-82 Na budimpeitanskl borzi: ^Senica ta oktober....... 6 61 PSenica za april .......7 01 «1 za oktober.......,5 76 Oves za oktober.........5 26 Koruza za avgust........ 4 64 , maj (1903) . . . . , 4-8l (Efekti v.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... . julne lel. ..... n . ..... Ječmen , ...... „ ob Tisi .:.,.. Koruza ogerska nova .... Cinkvant , ...... Oves srednji....... fiiol .......... Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 20. julija do dne 26. julija. K 9 15 n 9.70 1 9-30 ■ 9-70 7-50 7 70 t v 7"g0 v n 7-30 n 685 n 6 75 n 6-30 n 540 ■ 6-— > 6-40 n 7-5 i » 7.57 n 7-25 > 10.75 IK h K b Goveje meso 1. v. kg ! i 30 PSenična moka 100 kg 29 20 > »11» » i 10 Koruzna > » > 16 — > » III. » > ! 1 — Ajdova » > > 29 60 Telečje meso > 1 40 Fižol, liter . Ž4 PraSičje » sveže > i 1 50 Grah, » . . -• 40 > » prek. > 2 — Leča, > . KaSa, > . — 26 Košlrunovo meso » 90 t — 20 Maslo . . . . » 2 60 Ričet, » . — _ Surovo maslo . . » 2 40 PSenica . . 100 kg 20 10 Mast prašičja . . > 1 50 Rž . . . > » 16 — Slanina sveža > 1 4U Ječmen . . > > 14 — » prekajena » 1 00 Oves . . . > » 16 60 Salo..... » 1 30 Ajda . . . > > 14 80 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, > > 15 60 Mleko, liter . . — 18 navadno > » 13 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 60 » kisla . < — 80 Kromoii > » 6 — Med..... kg — — Drva, trda, m3 8 20 PiSčanec . . . 1 — > mehka » 6 60 Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg 7 80 — Slama, > > f 7 — Zajec . . . . — Stelja, » » • • — — dvajsetega stoletja -I 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah in Jako zanimivo, podučno in koristno vsebino. Sestavil doktor GregorIJ Pečjak. * Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h. v pol-platnu 1 K SO h, v pol-usnji 2 K. Po pošli 20 h več. ■ | Dunajska borza ds6 30. julija. 8kupni drfavui dolg v notah.....101 80 Skupni državni dolg v srebru.....101 65 Avstrijska »lata renta i%......121 ti> Avstrijska kronska renta 4*.....S9 86 Ogerska zlata renta 4«.......l3!'2o Ogerska kronska renta 4*......9790 Avstro-ogerske banfne delnice, 6C0 gld. . 16 0 — Kreditne delnice, )60 gld.......678 25 London vista...........289 67'/, Nemški dri bankovci la 100 m. nem drJ.velj. 116-415 80 mark............ 30 frankov (napoleondor)......19 0« Italijanski bankovci . . . •.....94 10 C kr. cekini...........1126 Vojnemu in službenemu kolegi gospodu Ivanu Skubetu, a. kr. vaaliSni slug« k dovršenemu 40 letnemu službovanju 903 (i-i) najtoplejše čestitke. Več njegovih vojnih in službenih kolegov. Prednaznanilo. Cirkus Cnders dojda kmalu v Ljubljano s posebnim v).»kom, ima 60 oseb umetnic in umetnikov 1. vrste, 36 konj 871 (11) dobro vajenih, žlahtnega plemena in lastni baletki kor pa lastne godbe. Dal bo w 30 predstav 30 Cirkus bo stal v Latermanovem drevoredu. Natančneje povedo lepaki. Za priden obisk se že sedaj priporoča s spoštovanjem Marija Enders, lastnica. E Thaler, S. Rieffenach, tajnik. vodja. -N o> co Lofomobil, popoln, zistem Clayfon & Shufelworfh, 6 — 8 konjskih moči), so po najnižji ceni prodi. 998 (3-2) Naslov: Oskrbništvo GornJIgrad. Leopold Tratnik pas&r in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 27 se priporoča prečastiti du-novščini, cerkvenim pred-stojnižtvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe. svečnike, lestence, svetilke itd iz zanesljivo najboljšega kovin kt-ga blaga. V zalogi pa ima mnogo že Ugotovljenih, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, p os rebri In pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo tofna, cene uizke. 720 39 8 PIJANKO BREJC je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani na Punajski cesti št. 19 (Med jatova hiša). £ Notar dr. R. BEŽEK uraduje od i. avgusta 1.1. naprej v Jenkovi hiši št. 36 v pritličju nasproti novi justični palači. 892 (3 — 2} 3 « C <0 ^ -M g £ >2 ® «0 jj i2> u m s cS — > 33 4» x cd >00 cd «0 o h, o a, 0>JS £££ » <« n N xn 3 «3 m 5 or UŠ (M O C C3 u. O t* ca c s o a. n . 5 S <" ® O JS -Z O 03 .£ g -O. <-* 3 « C* ^ O rt C« o,' — 3 - 2 C '00 ONO 73 » 60 O ^ 2 o o. £,ro j? m "5>~> O o- o o > j* ® N o SD CD »aa O «0 3 > O a, o «- C «-« 0.0 CQ ce C O U s « o! J3 U ° S« O js a. S-« o o S (M ® > o M C a M ^^ i. o o U 1— ca 086 60—15 J_ ca 13 ca S-H C3 OO >00 C3 ■H t-V. a a. •B > a. 03 «3 >99 O 08 s 1 ce I o T3 0 _ o. o M g to 1 05 XS -i 1 O -e N 3 o iO i x ® s 1 73 o ■ 00 rt «2 Ji g ®.£>S oiio irS C« (D o b e« 3 "O.- £ oj © ® a> O JS £q o . C c« .a rt ® c _-c ;t£ , rt rt «0 fj • u, 5 0 ro G O