Ivlons. /Andrej IMarušič
..Primorski List"
izhaja vsaki 1., 10., in 80,, dan V mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 u., za pol leta. 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
Uredništvo in opravništvo
mu je v Gorici, JVunsJt* ulice št. 10. — Nefran-
kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.	Lastnik	:	Konsorcij	,	Primorskega	Lista*.	Tiska:	Hilarij	anska	tiskarna.
$oučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
Vse *a vero, dom, cesarja !
Glagolica pri službi božji.
Glagolica (glagol = beseda, jezik, namreč naš jezik) pomeni najprej posebne črke staroslovenske, katere so menda še starejše ko cirilica. Potem pomeni glagolica staroslovenski jezik v bogoslužnih knjigah pa tudi sv. obrede same v slovenskemu jeziku z onimi črkami. Glagolico so ohranili pri službi božji Hrvatje v Primorju, na Krških otocih, v Dalmaciji in deloma tudi v Istri. Obred božje službe je rimski in ne grški. Tako se tedaj ločijo katoliški Slovani med seboj v slovenski, božji službi: Hrvatje imajo naš rimski obred v slovenskem jeziku z glagolskimi črkami, Srbi in Rusi pa imajo grški obred v slovenskem jeziku pa s cirilskimi črkami
Zadnji mesec so časopisi veliko pisali o glagolici, zlasti italijanski listi, zagrizeni nasprotniki slovenske besede. Navada je današnjemu svetu, da vsako stvar zavlakava in izkorišča politično, celo svetim sakramentom in sv. maši delajo to nečast. Tako so sodili tudi našo bogoslužno glagolico. In kaj jim je dalo priliko za to? Sam paptž Leo XIII, ki je letos dne 5. avgustu izdal posebne določbe zastran naše glagolice. Listi so se hvalili, da je papež pritrdil italijanskim nasprotnikom glagolice in da je glagolica skoraj pokopana, vsaj v Istri če drugod ne. Leo XIII. pa je že toli- 1 ikokrat pokazal naklonjenost* do Slova-•nov in tudi posebno skrb za staroslovansko službo božo (celo v Rimu), da je italijansko bahanje le slaba tolažba in potajeua nevolja. ktr so v Rimu — imenitno propali. To bo vsakemu jasno, če navedemo določbe papeževe. Določbe so te-le :
1. Slovenski'jezik je resnično cerkven jezik, opravičen pri božji službi kakor latinski jezik v tistih cerkvah, kjer se rabi vsaj trideset let sem. Nikdo pa ne sme po svoji v o' j i vpeljavati slovenščine v one ceikve, kjer rabijo latinščino, pa tudi ne latinščine v. one cerkve, kjer rabijo slovenščino. Tedaj n. pr. v Gorici ne bi smel nikdo vpeljati slovenske maše, tudi škof ne, pa tudi v Vrbniku n. pr. ne bil smel nikdo vpeljavati latinske maše.
Ta odločba papeževa je važna in je izdana v varstvo glagolici, kajti nikjer se ni bilo bati, da bi kdo vpelja-val slovenščino namesto latinščine, pač pa so bili celo dostojanstveniki že od nekdaj gotovi vsiliti nam latinščino namesto slovenščine. Papež je to pravico odrekel duhovnikom in škofom — v varstvo glagolice. Škofom pa je naročeno, da naj sestavijo imenik cerkev, v katerih se rabi staroslov. jezik.
Od zdaj naprej bo prepovedana vsaka prememba v tem oziru. Še celo kjer bi bil kak dvom, je-li bila v eni ali drugi cerkvi glagolica v rabi, nimajo dvoma rešiti sami škofje, ampak morali bodo stvar predložiti papežu.
2. V cerkvah, v katerih se glagoli, bode vsa slovesna božja služba v slovenskem, tihe maše pa bodo smeli brati tudi po latinski. Ce bi torej prišel kak duhovnik od nas v Krško škofijo in bi hotel slovesno maševati, moral bi to storiti po slovenski in ne po latinski. Ravno tako pa tudi, če bi prišel kdo iz krške škofije v našo, moral bi peti mašo po latinski, tiho mašo bi smel opraviti tudi po slovenski. To je zopet v varstvo in v čast glagolici.
. 3. Ker ve ja za sv. mašo velja tudi za vse druge ' obrede, za brevir, za sv. sakramente in za blagoslovila.
4. Če bi pa kdo ne hotel dati krstiti otroka po slovenskun obredu, bode ga župnik poučil, kaj je papež določil, a če bi trdovraten ostal, smeli bedo krstili tudi po latinski, ali vsi obiedi morajo biti bolj privatni, tihi. Isto velja tudi za latinščino.
5. Bogoslovci bodo od zdaj naprej morali učiti se glagolice in izpričati, da jo znajo, predno je bo smel škof posvetiti za mašnike. To je zopet v vastvo glagolici, kajti ravno za to se nam je
izgubila glagolica, ker je duhovniki niso več znali.
6. Prepovedana je pri božji službi (pri sv. maši, pri sv. krstu itd.) hrvaščina in nova slovenščina, kor papeži so nam dovolili za božjo službo le staro-slovenščino, ne živih slovanskih jezikov.
Te poslednje določbe so se nekateri naši ustrašili in zakaj ? Vsled neznanja duhovnikov in tudi vsled pomanjkanja knjig je v nekaterih cerkvah po Istri, v Primorju in v Dalmaciji prenehala glagolica, a namesto glagolice rabijo že dolgo časa sem hrvaščino, katero ljudstvo vprek imenuje ščavet. Ta ščavet ni bil od cerkve nikoli dovoljen in tedaj se rabi proti obrednim pravilom. Zdaj je še Leo XIII izrecno piepovedal rabo hr-
Drugič govorijo za naše razlaganje škofje drugih škofij, zlasti Senjske in Modruške, kateri so odpravili ščavet. A na mesto ščaveta so vpeljali glagolico.
So pa še dve škofiji, v katerih se rabi ščavet: j)oreška in tržaška škojija. Premilostivi škof poreški dr. Jan. Flapp je po svojem prepričanju izrekel, da v njegovi škofiji ne rabijo nikjer glagolice, a ščavet da je prepovedan. Vsled tega mu je latinščina edini bogoslužni jezik dočim je vsako rabo slovenščine zelo ojstro prepovedal. Ali bo tudi tržaški škof tako razlagal papeževe besede ? Tega se naši bojijo, Italijani upajo. Mi vemo, da so Slovani v Istri brezpravni nasproti naši italijanski vladi, katera go-j spodari brezobzirno proti slovanskemu
vaščine. Iz tega so nekateri izvajali, da se ima ščavet odpraviti in nadomestiti z latinščino. Toda tako razlaganje je očitno krivo. Ščavet st; ima po vsi pravici nadomestiti z glagolico ne pa z latinščino. Prvič je živi slovanski jezik (ščavet) priča, da je v onih cerkvah bila postavno vpeljana glagolica in da se je odpravila protipostavno biez dovoljenja. Stvari je treba postaviti, kakor so bile' pred ščavetom in ne vpeljavati novotarije v cerkev z latinščino.
Večkrat se. trdi, da je bila glagolica le začasno dovoljena, in da jo je cerkev le trpela namesto latinščine, da je pa ni rada videla. Ta trditev je neosno-vana. Papeži so glagolico dovolili brez pridižka in za vse čase, dokler ne bi oni sami dovoljenja preklicali. Tudi ni v olče res, da je piišla glagolica na mesto latinice, ampak zgodovinsko dokazano je. da so jo papeži vpeljali namesto gr-■ ščine in ž njo rimski olred, namesto grškega. To so pa papeži za to storili, da so katoliške Slovane obvarovali od gi-škega razkola. In resnično! Da ni bilo glagolice, bili bi morebiti danes tudi Hrvatje razkolniki. Cerkev vodi vedno skrb za zveličanje duš ne politične aspiracije, gospoda italijanska !
življu v Istii. Ta italijanska vlada v do-govoiu z ogtr&ko vlado in v sporazum-Ijenju z našimi nasprotniki dela na vse piitege proti glagolici.
Toda mi se je ne bojimo naše c. kr. italijanske vlade, ker vemo da .naspi oti cerkvi nismo brezpravni in za to upamo, da naša pravica zmaga popolnoma, kakor je'do ždaj zmagala deloma.
Papež pravi, da nima nikdo pravice rešiti dvomov o postavni rabi glagolice, ampak tla morajo škofje predložiti dvome sv. stolici v Rim. Ker je pa v slučaju ščaveta naj menj dvomno, kaj 'bo tieba postaviti namesto ščaveta, imamo vso pravico zahtevati, da se stvar predloži papežu.
Vsako drugo ravnanje' je v nasprotju s papeževimi določbami. O priložnosti izpregovorimo še kaj o tem.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Hivalf-ka stranka prava je imela na Sušaku svoj sestanek. Na shod so došli tudi zastopniki slovenske katoliško-narodne stranka. Kanonik' Kalan je pozdravil shod ter povdarjul potrebo jedinOsti
med Slovenci in Hrvati. Državni poslanec dr. Krek je govoril o skupnem političnem delovanju Slovencev in Hrvatov. Na banketu je govoril dr. Brejc.
Grof Thun svoje prednike pridno posnema v me še tare n ju. V dogovoru je bil s Jugoslovani, a hkrati se je na skrivnem pogajal tudi z Italijani. Seveda se pa Itaiijani z malimi obljubami ne zadovolje. Thun pa zna pri vsem mejše-tarenju obsedeti med dvema stoloma. n
Nagodbene predloge so izročili v to izvoljenemu odseku. Kvotna dejftr-tacija je zborovala v Budapešti. Naša deputacija tirja, da se donos Ogerske zviša za 8 odstotkov, Ogri pa nočejo ničesar vedeti o kakem zvišanju kvote. Deputaciji st i se razšli brez uspehov. Sedanjo provizorično uagodbo bodo podaljšali zopet za tri mesece.
Tluin in slovenske zahteve. Thun je odposlanstvom kranjske odvetniške zbornice in shoda odvetnikov in notarjev, ki so mu izročili spomenico radi izključenja slovenskega jezika pri nad-sodišču v Gradcu, odgovoril, da ne pritrdi postopanju graškega nadsodišča. Glede vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani pa je odgovoril, da ni za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani. Sploh se je baje Thun že proti drugim izrazil, da nekatere sloveiske zahteve segajo predaleč. V slovansko-krščansko narodni zvezi je bila vsled tega velika razburjenost. Večina je sklenila. da zveza več ničesar ne razpravlja z vlado, od katere ne more ničesar pričakovati, marveč da hoče drugim klubom desnice pojasniti svoje stališče. Sedaj bodo pač vsi spozuali, da dokler bodo naši poslanci v rokovicah lezli za vlado, se ista ne bode ozirala na naše težnje. Prav je imela kat. narodna stranka : Hrbet pokažimo vladi, nastopimo nevstra-štio, pa se bo vstrašila vlada !
V proračunski odsek sta izmed Slovencev izvoljena dr. Gregorčič in dr. Krek.
Izgredi v Primorju. Grof' Thuu je odgovoril na interpelacijo poslanca Gambinija radi zadnjih nemirov v Poreču. Ministerski predsednik je izjavil, da vzroki tepi nemirom niso bili ni narodni, ni politiškil ampak posledica napetosti med kmeti in meščani. Glede izgredov v Trstu pravi min. predsednik, da se ne sme prezreti, da so tam, , mej tem ko je vsa Avstrija žalovala vsled nečuveuega dogodka v Genevi, prirejali veselice in s tem najgloblje užalili čustvo lojalnosti in udanosti do vladarske hiše in se torej ni čuditi splošni ogorčenosti patrijotičiiega avstrijskega prebivalstva. Skrbela pa bode vlada, da se ne bodo več ponavljali izgredi proti italijanskim podanikom na avstrijskih tleli, in se bo vsakogar, ki se pregreši proti temu najstrožje kaznovalo. Prav. A primorski Slovenci iirjajo, da se i lijih z isto žilavostjo varuje pred surovim napadi italijanske druhali. Sicer pa je na to izborno odgovoril g. Nabergoj v odprtem pismu na grofa Tinina.
Vnanje države.
V Parizu so delavci ostavili delo in sicer skorej na splošno. Zdaj pa so se že začeli vračali k delu. Ubogi zapeljani delavci so upali, da si vsaj nekoliko zboljšajo, pa so šli le na led raznim hujskačem. Vlada niti ni hotela posredovati med delavci in delodajalci.
Razkralj srbski Milan je za časa potovanja kralja Aleksandra znesel se nad svojimi nasprotniki, katerih mnogo je potaknil po ječah ter jim odvzel vsa odlikovanja in časti. Vsled tega je velikanska razsrjenost med srbskim narodom.
Med papežem in nemškim cesarjem so razmere postale napete. Cesar bi že napenjal 'Strune, pa se boji, da mu na nje ne zagode kat. centrum, ki šteje nad 100 zastopnikov v državnem zboru. Jezi ga papežev nagovor na francoske delavce.
Vojaško zaroto v Parizu so staknili židovsko liberalni listi. V zvezo s zaroto so spravili tudi provincijala je
zuitov. Vse je bilo zmišljeno z namenom, da" bi pozornost odvrnili od Drejfusove zadeve. Toda vse se jim je skazilo. Bomba ni imela zaželjenega učinka.
Glede krečanskega prašanja se je sultan udal zahtevam velesil. Toda ostanemo še vedno neverni Tomaži, 'la bi se žalostne razmere res uredile, ker se sultan predobro zna zvijati.
Dopisi.
Iz Šempetra. V nedeljo 16. t. m. je imela „Hranilnica in Posojilnica11 v Št. Petru izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega računskega pregledovalca, čegar mesto je bilo izpraz neno po odhodu č. g. Knavsa. Po kratkem nagovoru predsednika je sledila izvolitev, ki se je odločila za č. g. Josipa Ličana, sedanjega kapelana v Št. Petru. G. predsednik da nato besedo g. Ličanu, ki se zahvali za skazano mu zaupanje.
Rad vsprejme naloženo nalogo vesti, da more dobri stvari koristiti. Spo-n tajal se je tudi ustanovnika »Posojilnice* č. g. Knavsa in njegovega neumorne ga delovanja. Ljudje si ga ohranijo gitovj v trajnem spominu, čemur so možje živo pritrjevali.
Govornik je potem v kratkih besedah povdarjal soeijalen pomen posojilnic. Ne gre se le za denar, gre-e za idejo za krščanski socijalizem. Posojilnice se le nekak odmev na okrožnico sv. Očeta o delavskem prašanju, so tudi želja našega prevzvišenega nadškofa. Da tudi kot narodnjaki moramo podpirati posojilnice. Brez gospodarske neodvisnosti ni politične. Kako koristne in potrebne so posjiluice, »pričujejo sploh dovolj dejstva, saj se povsod tako šilijo in prinašajo le blagoslov. Govornik konča z željo, naj bi ne le z roko v roki bili združeni, ampak edini tudi v mislih in srcih, da bi stali tako vedno na straži proti nevarni demokraciji.
Potem je č. g. Dermastia v lepem dolgem govoru pobijal pomisleke, radi katerih gojijo nekateri nezaupanje do posojilnic. Dokazal je, da Raifeisenove posojilnice so na trdnejših nogah nego vse druge. Vloge se til dobro shranjene ne, le zato, ker ni nevarnosti kake de-fravdacije, udje sami skrbijo za pošteno odborništvo — ampak vlogam jamči tudi vsakdo s celim svojim premoženjem Pokazal je nasprotno, da tudi ta neomejena zaveza ni nobeno strašilo. Posojilnica si lahko pomaga s reservnim zakladom, zgubljena svota bi se pa tudi razdelila na vse ude. Na posameznika pride le malenkost. Govornik je posebno povdarjal po uen hranilnic v tem oziru, ker navajajo lju Ntvo k varčevanju. In tu je razvil govornik res krasne misli varčnosti. Občinstvo jih jez velikim zanimanjem poslušalo, saj je tudi govornik znal svoj govor pošteno osoliti z vzgledi iz življenja in z dovtipi. Povedal je v čem obstoji varčnost, in kako je silno potrebna in ob jednem tudi lahka. Hranilnica jo uaj-lepše pospešuje, saj je tako pri rokah, vsprejme tudi majhne zneske, in oživi vsak krajcar, ki bi bil drugače mrtev. Polagal je gorko poslušalcem na srce, naj
„§ovder, hovder, hovder
ali šaljiva slovnica.
("Dalje; sp. f A. M.)
Idimo dalje. Iz našega dvozložnega Lončnika so zverižili Lahi njih štiri-zložni Lu-\-ci-\-ni-\-co. Kako je nastal zlog Lu iz Lon smo že namignili. Zlog ci se je izcimil zaradi blagoglasja, zloga ni in co pa sta nastala še le potem, ko se je bil obesil na konec obligatni laški
o,	ker je znano, da praviloma ne trpijo italijanski ali poitalijančeni samostavniki na koncu soglasnika. Za to imamo na stotine vzgledov. N. pr. Iz Martinjaka je dobil Lah Martignacco, iz Manjalca: Maniago, iz Višnjevika: Visnivicco, iz Boruta : Borut/o, iz Podpeči: Popeccliio; Osap (v litri) je Lahu: Ospo, in Ozov (v Karniji) mu je: Osoppo, tudi Spilim-bergo mu slajše doui, nego Spilimberg.
Tudi ni nič posebnega niti čudnega, ako beremo v kaki listini ali starejši knjigi Lucinico mesto Lucinico, ker se v italijanščini c (— k) res včasih prelevi v g, kar vgaja še posebno beneškemu grlu. Zato slišimo: Menijro mesto Menico, chieregro mesto chierico, monajra mesto moiiaca, dragfo mesto draco, s^ri* gno mesto serigno i. t. d.
Takisto spačijo Nemci kaj radi naš ik v ig. N. pr. Dobernik «= Dobern*«?, Samonik ==» Samon»Vy, Ravnik — Raunijf, Čabušnik = Tschabusohm^ in tak6 na-jdej.
uče zgodaj mladino varčevati, da jim bo ^poštena lakomnost" ohranila ne le denar, ampak tudi treznost in poštenost.
Po tem zanimivo poučnem govoru seve ni mogla izostati zaslužena polivala, katero je razodelo občinstvo z burnim poskanjem in živio — klici.
Pri slučajnostih se je sprejel predlog g. Ličana, naj se uvedejo udom v prid uradni dnevi in ure. Odločil se je za to torek in petek od 10—12. Vendar niso izključni uradni dnevi — posebno kar se tiče vlog ne.
Soglasno se je slednjič pritrdilo predloga, naj odbor odpošlje ,,Gospodarski zvezi“ v Ljubljano zahvalno pismo, da je pri vladi posredovala tako požrovaluo in uspešno radi rekurzov primorskih posojilnic.
(Predsednik zaključi shod z zahvalo za poučne besede in s pozdravom občinstva.)
Iz Lader. Gospod urednik, ne vem ali vam je znano, kje da so Ladra ali ne, to pa vem, da je bilo še prav malo dopisov iz naše vasi v vašem cenjenem listu. Ali enkrat se moramo tudi mi oglasiti, da bodo vedeli vaši bravci, kako se imamo pri nas. Posebno bi vam povedal rad danes kaj o naši šoli. Naša vas leži prav pri Soči komaj */* ure od Kobarida, to povem zato, da ne bodo mislili cenjeni bravci, da smo kje gori pod Krnom med strašnimi pečinami, ne, prav v deželi smo in vendar imajo vsi gorjani več priložnosti naučiti se brati in pisati kakor pa naši otroci. Pa kako to, bote rekli, saj so dandanes povsod šole, saj ni skoraj vasi brez šole, toraj tuli vi Laderci inv rate imeti šolo. Da, imamo jo pa kakšno! Do lanske jeseni bila je šola na Libuš-njem, kamor spadamo pod duhovuijo; lansko jesen pa so šolo na Libušnjem odpravili in ustanovili dve šoli, eno na Vršnem in eno v Sinasti. Smast leži pičlo četrt ure od nas. O potem pa še boljše za vas, boste rekli, ker imate bližje šolo. A počakajte, g. urednik, da vam pojasnim kakšne so naše šole, potem nas ne bodete več blagrovali 1 Dve šoli so torej napravili lansko jesen v naši duhovniji, ali dobro si zapomnite, te dve šoli, ki ležite dobro uro vsaksebi imate samo jednega učitelja! Mislim, da je to jedin slučaj ,na Goriškem.
So drugje potovalne šole, to vem, ali da bi dve redni šoli v taki razdalji imeli le jednega učitelja, tega še nisem slišal nikdar. Ta pomilovanja vredni g. učitelj trudi se za žive in mrtve, hodi gori na Vrsno, hodi doli v Smast, pa ne vidi nikjer nobenega uspeha.
Pa kako bi ga imel ! Naši otroci hodijo v Smast, kier je poduk vsak torek, četrtek in sob ito, torej imajo otroci vsak teden 4 dni počitnic, pa — veliki 9 ur, mali pa 6 ur poduka. Kako bodo potem kaj znali!? Pa toliko ur poduka imajo le tedaj ko ni nobenega prostega dneva. Prvi teden t. m. pa so imeli veliki samo 3 ure, mali pa samo 2 uri, v torek namreč je bil god presv. cesarja, v četrtek pa je bil prvi četrtek v mesecu, in prvi četrtek ni nikdar poduka, Torej cel teden samo 3 oziroma 2 uri poduka, in to se večkrat ponavlja, in potem naj si otroci pridobe potrebno znanje. Po
Kar se pa tiče izrazov : villa Lu-zenicha in villa Lunzeniga ali Lunzanign, je očividno, da tiči v njih končnica ro-dilnikova, kakor v izrazili :	Ronzina,
Merna in Av.zza, ker se glasijo ta imena v imenovalniku: LAčnik, R6činj, Miren in Avč (ne Avče). *)
Ptujci so namreč zapisovali slov. krajna imena kakor so jih slišali izgovarjati od ljudstva samega. Ker pa Slovenci krajna imena sklanjamo, slišali so jih imenovati v različnih sklonih ter so jih imenovati v različnih sklonih ter so jih iz nevednosti tako tudi zapisovali. Najčešče jih nahajamo zapisana se ve da v imenovalniku, pogosto v mestniku, a včasih tudi v rodilniku, kar nam kažejo baš navedeni vzgledi.
Priznati moramo, da je bilo Nem cem in Lahom v miuolih časih zelo težko pravilno napisati naša krajna in osebna imena. Prvo niso poznali svojstev našega jezika, drugo ni jim bilo z lepa mogoče naših imen po njih pravopisu, kakor gre, napisati. Posebno preglavico pa so jim delali naši poluglasniki, sičniki in šumniki. Kako naj bi bil Lah pred 100 ali 300 leti v svojem medenem jeziku pra-
•) Ljudstvo govori: , grem v Avč, sem prišel iz Avča sem bil v Avči “ V starih listinah najdemo: Alz = Avl. V krstnih kniiRiih rabi rodilnik: A/za (kesnčj : Auzza) za imenovaln k, zato pišejo v rodilniku: Alzae oziroma Auzzae Novi imenovalnik: Avle, in novi mestnik: v Avlah, sta prišla v rabo pri naših pisoih še le po 1. 1850., poprej pa ni o njih ni duhi ni sluha.
pravici moram povedati, da so otroci še tisto pozabili, kar so se do lanske jeseni naučili na Libušnjem. Če pojde tako naprej, kmalu pri nas ne bo znal noben mladenič in nobeno dekle pisati in brati! In vendar je dandanes, posebno nam, ki moramo hoditi v svet s trebuhom za kruhom tako potrebno pisanje, branje in nekoliko računanja. Pa kakšna šolska soba je še-le pri nas v Smasti! Leži ravno na sredi vasi pred — koritom ! Ves ljubi dan stoje ženske pri koritu, vse ao obrnjene naravnost v šolo in gledajo notri in pa saj veste kaj znajo ženske — klepetajo, da se mora v šoli gotovo bolj razumeti žensko govorjenje, kakor pa odgovori otrok, Pa te še ni vse! H koritu gonijo tudi živino napajat, in vsaka liska in belka pogleda radovedno, kaj delajo poglavci notri v šoli; a ti imajo prav kratkočasno življenje ! Poglej našo sivko, pa ongavo brezo i. t. d. tako si preganjajo dolgo čas v šoli ter gledajo le na korito ne pa v knjigo in tudi ne na desko. Tako je v naši šoli, in potem naj pridejo učenjaki iz nje! Ker smo videli, da z našo šoli ni nič, prosilo nas je več, da bi otroke sprejeli v Kobarid.
Sprejeli so res 3, ali več jih ne morejo, ker nimajo prostora in naši otroci so toraj obsojeni da ostanejo vedno — tepci! Z Bogom g. urednik. Dokler smo še stari živi, vam že še kaj sporočimo, ali ko nas poneso k sv. Lovreucu, ne dobite nobenega dopisa več, ker naša mladina ne bo znala ne brati ne pisati. Žalostno — pa resnično !
Iz Rifemberga. — V poduk in svarilo zavarovalnim društvom za zavarovanje goveje živine.
Naše društvo je bilo toženo. Ker pa je bila na Goriškem to prva tožba, naperjena proti društvu za zavarovanje goveje živine, zatorej morda ustrežem društvom in zavarovalcem, ako nekoliko opišem to zadevo.
Pri vsakem društvu se pripeti kaka nesreča. Toda naleti se lahko tudi na takega, ki želi zatreti društvo, ali pa je oškodovati, da bi se sam okoristil. Tako se je žalibog dogodilo v našem društvu.
Dne 15. maja je poginila krava nekemu Kerkoču. Obveščeni predsednik je z domačim živinozdravnikom takoj pregledal kravo, da po pravilih za 19. maja skliče sejo, katera naj bi določila odškodnino. Kerkoč pa ni hotel čakati ter po dr. Staniču napel tožbo proti društvu in zahteval 100 gld. odškodnine. Že 17. maja se je krava sodnijsko ogledal.
Pri komisiji na licu mesta je zagovarjal tožnika dr. Tuma, društvo pa je zastopal predsednik Pavlica. G. sodnik zasliši ajdovskega živinozdravnika ter priče. Obravnavalo se je po tem trikrat v Ajdovščini, kamor je hotel toženec spraviti ves Rifemberg, da bi dobil pravdo.
Med tem je društveni odbor v seji 19. maja določil GO gld. odškodnine. Toda tožnik se ni zadovoljil, in denar se je moral vložiti v depozitni urad c. kr. davkarije.
Dne 20. junija se je razglasila razsodba glaseča se :
vilno napisal n. pr. besedo : Grčna ? Ako je to ime srečno po svoje zapisal : Gar-zigna, je to prav naravno, kakor je naredil iz Glem-a : Geme (v županiji Pomi-jaaski v Istri), iz llzar-a: Rosariolo (v županiji Pasjanski v Istri), iz (ilemone: Gemona (v Karniji,), iz Klenoščak-a: Cie-nesiaco (v Buzetski županiji) i. t. d.
Bili so časi, ko so pisali nerodni ptujci in za njimi celo navadni domačini za Kovačič : Kovatit, tedaj t za č, nadalje za Ščukovt: 'Zuku.lt, tedaj laški z za šč, za Jekše: Jexe, torej x za H. Celo za 2 so rabili t, kar nam lepo priča furl. S. Andrat. V tej besedi se t ne le piše za
i,	nego tudi izgovarja.
Ako vse navedeno dobro premislimo, se pač ne bodemo čudili, da je iz Lončnika nastal: Lucinico, ob enem pa pridemo polagoma do spoznanja, da vtegne biti celo imenitni benečanski Mocenigo le slovenski priprosti in neslani Močnik, Gradcnigo: Gradnik, Barbarigo hrvatski: Barbarič, Centranigo: Gentranič in Fla-benigo : Flajbanik ali Flajban. Potemtakem pa bi bil tudi Lucinico ali Lucinigo kot benečanski pl»*menitaški priimek le borni slovenski Ločnik.
Ne morem pa nikakor pritrditi, da bi bil dal Ločniku ime kakor Ločnik (priimek). Iz slov. priimkov kot takih »e sploh ne snujejo krajna imena v ednini, nego vselej v množini.v N. pr. Babič: Babiči, Mihelj : Mihelji, Škodnik: Škodniki, Brežan: Brežani, Krm ec: Krtnci, i Cink : Cinki, Pečenko : Pečenkdvi, Rojec ’•
1. Da je društvo dolžno tožitelju za poginolo kravo plačati, kolikor ima določili načelstvo društva po društvenih pravilih, in sicer v 14 dueli v ogib iz-vržbe.
2. Tožitelj mora toženemu društvu povrniti pravdne troške v znesku 11 gld. 35 kr., in sicer v 14 dueli v ogib iz-vržbe.
Tožitelj pa je napravil priziv proti razsodbi, ter je prizivna obravnava bila dne 11. okt. na okrožnem sodišču. Toži-telja je zastopal dr. Stanič, društvo pa dr. N. Tonkli.
Po dolgem preslišavanju in prebiranju zapisnikov, zagovarjala sta zagovornika svoji stranki, na kar je senat razsodil:
Potrdi se razsodba prvega sodnika v celem obsegu, zavrne priziv tožitelja, ki se obsoja v pravdne stroške 15 gld.
Tako se je vsa Zadava dovršila. Ali niso to pravi svojeglavneži, ki zametujejo denar, ter oškodujejo društvo, ki nikdar ni bilo odškodovano.
Rifenberlan.
H6TICS.
Gorica.
f Mons. Andrej Marušič.
V	nedeljo opoldne se je bliskoma razširila vest, da je zadet od kapi nenadoma umrl veleč. mons. Andrej Marušič, častni kanonik, nadškofijski konzistorijalni svetovalec, c. kr. professor v p., ud c. kr. deželnega šolskega sveta, nadškof, višji nadzornik ljud. šol, odlikovanec s križem za cerkev in papeža itd.
Pokojni mons. je bil znana oseba __ v Gorici, ki ima za seboj mnogovrstno de-lovanje, katero bode vedno zarisano v, z {rodovini našega naroda. _ na Goriškem-. 'Pokojnik pridobil sije'v p'bTitišken3 kakor tudi v književnem delovanju velikih zaslug za naš narod.
Rajni mons. opisaval je svoje življenje v našem listu, hoteč ob sedemde- : setletnici svoje znance in prijatelje ob- % dariti s svojimi spomini. Žal da pokojnik življenjepisa ni dokončal. Poskrbeli pa bodemo, da se po njegovih zapiskih spis dokonča, ter potem njegovo „Dobo in po-dobo“ izdamo v posebni knjižici v trajen spomin, katerega si je neumorno delavni pokojnik tudi zaslužil.
Pogreb, ki je bil v torek ob 2. popoldne, bil je sijajen. Udeležili so se pogreba zastopniki oblastev, mnogoštevilna duhovšina, c. kr. gimnazija ter obilno vernega občinstva. V stolnici smo v prež-biterju opazili tudi prevzv. kneza in nadškofa.
Bog daj večni mir in pokoj njegovi
duši!
Prevzvišeni nadškof naš bode kardinal tako se je razglasilo minoli teden po našem mestu. Povod temu je dala notica rimške „Tribune“ ki javlja, da med državnim tajništvom in poslani-
Rojci, Sabadin : Sabadini i. t. d. D ato, sed non concesso, da bi bil Locnik kak benečanski, torej laški priimek, je pa to še manj mogoče, ker se sploh ne snujejo krajna imena iz italijanskih priimkov. Res pa je, da se izvajajo iz krajnih imen priimki, in to ne le v italijanščini, nego tudi v slovenščini. V tem obziru imamo baš pri nas vzgledov na izber. Tako nam je dala Padova : Padovana, Vicen-za:	Visintina, Treviso : Trevisana, Benetke :	Veneziana in Benečana, Coprež
(Chiopris): Čopreža, Flajban : Flajbana, Kanal: Kanalca, Tomin : Tominca, Devin : Deoinarja i. t. d. Po enakem ali podobnem načinu so nastale pri nas v minolih stoletjih plemenite obitelji: gospodje Solkanski *) Višnjev iški, VipolŠlci, Ptvmanski, RenČanski, Cerovšlci in tudi Ločniški, ki so se zvali tako po kraju, v kojem bo imenovali svoje gradove, posestva in gospojske pravice. Iver so bili navedeni kraji, iz katerih so izpeljani imenovani priimki, veliko prej, nego do-tične obitelji, je sama ob sebi jasna in neovrgljiva moja trditev.
(Dalje prih.)
*) Odkod imč „Solkanf'' Gotovo od glagola: sukali zasukniti. Gorjani govore: Sukan, Goriški okoličani: Soukan. Pri Solkanu se Soča res zasukne pa tudi goriška rav&n s6 Solkanom vred. V Vvči kličejo nek potok: Sukansvek Takisto bi jaz izvajal: Krmin od ,,krmiti", zato na vem zakaj pišejo nekateri pisci: Kor min. Saj ljudstvo ne govori tako.
kom Avstro-Ogerske se vrše pogajanja za imenovanje jednega avstrijskega kardinala. V to se izbere najbrže nadškof Jakob Missia v Gorici. Tako „Tribuna“.
Premilostni škof krški dr. Anton Mahnič je minolo nedeljo v Vrhnika prvikrat pontificiral v staro slovenskem jeziku, rabeč knjigo, ki mu jo je poklonila goriška duhovščina.
Župnijski izpit sta napravila čč. gg. Franč. Razpet, vikar v Orehku, in Andrej Uršič, vikar v Oblokah.
Peticije za vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani so tačas najbolj umestne. Na razna prašanja, kako naj bi naše občine sostavile prošnje za vseučilišče in nadsodišče, nadsvetujemo naslednja obrazca:
1.) za vseučilišče:
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje !
Odbor občine .... je v svoji seji dne .... izreklo (soglasno) prepričanje, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseulišče
Ta sklep si usoja predložiti v uaj-blagohotnejše uvaževanje, udauo podpisano županstvo.
Županstvo v 	.
(Pečat)	(Podpis)
2) za višje deželno sodišče v Ljubljani :
Visoko c. kr ministerstvo za pravosodje !
Odbor občine.............je v svoji
seji dne izrekel (soglasno) prepričanje, daje ustauovitev višjega deželna sodišča v Ljubljani vsaj za Slovencev na Kranjskem, Spodnjem (Slovenskem) Štajerskem in na Koroškem v pravosodnem in gospodarskem oziru nujno potrebno, in je zategadelj sklenil prositi visoko c. kr. vladč, naj blagovoli poskrbeti, da se čim preje ustanovi takšno višje deželno sodišče v Ljubljani.
Ta sklep si usoja predložiti v naj-blagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo.
Županstvo v .............
(Pečat)	(Podpis)
Imendan pokojne cesarice Elizabete 19. november praznovati morajo vsled posebne odredbe naučnega mini-sterstva tudi nadalje učenci vseh šol s posebno cerkveno slovesnostjo. Pouka ta dan ne bo, vendar pa morajo izostati dosedaj običajne šolske slavnosti.
Poslancem, zastopnikom krneča kega prebivalstva! Podadmiral baron " Spaun je izdal tajen ukaz, ki se je do-poslal skoro jednak tvrdki Eisler in drug. ter vojaškemu pristanskemu zapo-vedništvu v Pulju. S tem ukazom se zabičava tvrdki, ki je po pogodbi zavezana preskrbovati vojaško Skladišče v Pulju, naj kolikor le možno naročava vse potrebno blago iz Ogerske, ter naj vsako leto pravočasno predloži izkaz o dotičnih predmetih z natačnim oznamenilom kraja in oddajalca, zapovedništvu skladišča pa se naroča, naj pazi na to, da bodo vik-tualije res kar najreč prihajale iz Ogerske, oziroma, da bo tvrdka Eisler in drug. res izpolnila to nalogo. Kaka krivica se je s tem zgodila naši državni polovici, i ziroma njenim obrtnikom in poljedelcem! Zato je sveta dolžnost zastopnikov kmečkega ljudstva v Avstriji, da z vso resnostjo nastopijo proti temu koraku mornariške uprave.
Slov. kat. delavsko društvo je imelo odborovo sejo v svoji sobi (v seme-niški ulici 9. II. 1. vrata, ko se gre navzdol) dne 16. t. m. Sešli so se skoraj vsi odborniki, ki so sklenili 1- da se skliče občni zbor dne 6. novembra t. 1. 2. da bodo obhajali petdesetletnico cesarjevo s slovesno sv. mašo in primernim cerkvenim govorom dne 4. decembra 3. da bodo po zimi poučno predovanja o krščansko socijalnem načrtu.
Udom kat. delavskega društva na znanje. Društvena soba Via Semina-rio 9. II. bo vsaki dan odprta od 8 zjutraj do 7 zvečer. Na mizi bodo časopisi. ■Ob nedeljah in praznikih bo od 11. do 12 vedno en odbornik v sobi, ki bo dajal pojasnila, zapisaval nove ude in pa sprejemal mesečnino.
Javen shod priredi kat. slov. delavsko društvo v nedeljo ob 3. v Mozetičevi dvorani v Solkanu.
Laškemu rovanju je zapadel slednjič tudi župan devinski Friderik Ples.
V	torek 11. t. m. so ga orožniki počakali, ko se je vračal domov in ga piijeli na tržiški postaji, češ, da je on kriv izgredov v Devinu. „Corriere“ in „Sentinel-la“ polnita brez strahu pred modrim svinčnikom svoje predale. Kaj bi se zgodilo, ko bi mi danes kaj o tem črhnili ? — Spomin na nedavne čase nas uči, da bi izšel
,.P. L.“ jutri v — drugi izdaji. — Quod licet...
„Soča“ govoreča o interpelaciji Se-penhoferjevi glede italijanščine v gori-ških cerkvah, je takoj dodala opazko kakor da bode cerkvena oblast gotovo zadovolila njih zahtevam. Da je tudi ta opazka ltaperjena^jn-oti nadškofu je oči-vidno, sajjseimTvsako toliko vrže po-lence pod noge, ter skuša v ljudstvu vzbujati nezaupnost napram njegovi osebi. In čemu take opazke ? Je-li nadškof dal za to povoda? Moda se hoče tudi pri liaa^tako postopati, kakor »narodnjaki1* na Kranjskem.
izjavil : fa—ec-Jbi Missia delal~fucITY'na-i^eip^mjslu, mtlga^iSra^Cpa^adrtL"
JSro venci inslovenskimfihster**, pod tem naslovom se je „Soča“ prav robato zagnala v posl. Povšeta. Ker se na pisavi pozna nervoznost, ne bodemo odgovarjali. Toliko v odgovor onim, ki so nam pisali. Samo to rečemo kdor sam s železnim dr<Jgom ubija slovenske može, naj nikar drugim cepca ne očita.
V „Karijoli“ se pere grof Mels, kateri se je naselil v Štanjelu. Velika drznost se čita iz njegovega dopisa. Taki so sploh vsi, kateri se naselijo med nami. Koliko takih rakov se je že zajedlo v našo zemljo. Žalostno! „A ti... ne ste-zaj mi rok po sreči nikdar11!
„Karijola“ in duhovniki. Kakor je znano čitateljem obhajal je v Gorici preč. g. Fr. Zoratti petdesetletnico svojega mašništva. Pri tej priliki je potresel tudi „Corriere' nekaj zrnic kadila pred slavljenca. Koliko pa je vredno to slavljenje iz ust židovsko-liberalne „ka-rijole“ razume vsakdo, kdor je le eno številko kedaj čital. Vsaka številka blati duhovne od kaplanov in župnikov pa do škofov in samega papeža. V isti številki je slavil zlatomašnika in blatil Jezuite ; premleval je plesnive fraze o Jezuitih, katere je v slavnostni knjigi, izdani o priliki zlatomaše hvalil prelat Pa-višič. Tako znajo judje! In vendar se dobe kristjani, kateri si puste tako debel pesek metati v oči.
Utok ovržen. Upravno sodišče je ovrglo utok tržaškega mesta radi slov. napisa na grobnem spomeniku vrlega rodoljuba barkovljanskega gosp. Martelanca. Trio ha mestu mini in. spraye
hpg°jla neodrešene italijanaše, CTRlt tja prenašajo svojo mržnjo. In vendar pridejo tudi oni enkrat pod rušo . . .
Na železnicah ne bodo več upili T sprevodniki „Abfahrt“ in druge — ampak vpeljejo s prvim novembrom znamenja.
Slogiui zavodi so se že preselili v „Šolski dom-* v prvo in drugo nadstropje, kateri je komisija potrdila.
V ulici Barzelini ostaneta še vedno prvi in drugi razred (slogin) in otroški vrtec.
V pritličje „Š. d.**, katero ni bilo še popolnoma dovršeno se preseli, najbrže prihodnji teden 4 razredna mestna šola, katera je do sedaj (3. in 5. deški razred) v ulici Barzelini in (1. in 2.) v ulici sv. Klare. V ulici sv. Klare ostane otroški vrtec.
„BudaIo“ se je zopet zagnal v. č. oo. kapucine češ, da pri kolekturi delajo politiko. Ubogi budalo, kako ima razgreto domišljijo! Kaj bi še le bilo, ako bi mu kdo veroval ? —
Neljub obisk. Sentinellino uredništvo so preiskovali 11. t. m. policijski uradniki. Med zaplenjenimi številkami so najdli 30 številk brez koleka. Za neljub obisk je moral ,,Budalo1* plačati še 13 kron in 56 bel. globe. — Menda bi bilo treba k „Budalu“ večkrat pogledat.
Ogenj je nastal v torek, kmalu popoldan v zalogi bratov Bolaffio. Nevarnost so hitro zapazili, prišla je požarna bram-ba. Škoda je majhna.
Železnični tir so merili pret. teden, za soško železnico od Solkana čez Blaučo ; prevrtali bi Kostanjevico, in postaja bi bila za Gradom. Bomo videli koliko kruha bo iz tev moke.
Zopet smola. Že v nedeljo 16. t. m. so sklicali demokrati velik ljudski shod k. zlatemu levu, v [šolskih ulicah. Klicali so celo Furlanijo na shod, a glavarstvo je shod radi pomankljive formalnosti — prepovedalo.
Prošnjo za vseučilišče iu nadsodišče v Ljubljani je enoglasno sklenilo starešinstvo v Podgori. Občine posnemajte !
Verzegnassijeva interpelacija in resnica. Verzegnassi se je v svoji interpelaciji spravil nad č. g. kurata Gorjanskega, češ da je hu.skal ljudi ter jih bodril ko so jih 'odpeljali v Trst. Vsled tega so proti g. kurat uvedli preiskavo na sodišču v Komnu, a pokazalo se je, da g. kurat ni ničesar zakrivil ter bil vsled tega 10. t. m. oproščen.
Isto tako je Verzegnassi lažnjivo trdil, da je preč. g. župnik v Renčah, govoreč o umoru cesarice končal:	In
veste, kdo je bil tisti zavratni morilec ? Neki Italijan, To pa ni resnica. Marveč je g. župnik le v govoru mimogredo omenil, da je morilec po rodu Italijan. To je pa vse kaj druzega. In če bi bil tudi tako, končal, ali ni to resnica?(Jo"-‘spo<!jrTe~nekoliko poštenosti, pa bode bolje.
Dekliška obrtna šola društva „Šolski dom,, ima dva oddelka : za umetno vezenje in belo šivanje (s tremi letniki) ter za šivanje oblek (z dvema lelnikoma), in bo imela v zimskem tečaju pouk od osme do devete zajutra, ter od dveh do ztirih popoludne (izvzemši srede iu sobote).
V	šoli za šivanje oblek se bodo učenke učile izdelovati vsakovrstno žensko in otroško obleko od najpriprostejše do naju-kusnejše. Delo se bo tudi sprejemalo tudi od strank in se bo izvrševalo po želji in po nizkih cenah. Tudi šola za umetno vezenje sprejema vsakovrstna naročila za vezenje zasebne in cerkvene obleke v svili, srebru in zlatu. V omenjeni Soli se sprejemajo učenke se vedno; vendar priporočamo, naj se kmalu oglasijo oue, ki mislijo na to, ker po vseh Svetih bi ne bilo lahko katero sprejeti.
Obrtna tečaja, za gospe in gospodične ki se hočejo vaditi in popolniti v umetnem vezenju ali v šivanju oblek, se začneta v dekliških obrtnih šolah dolskega doma1* z mesecem novembrom. Tečaj za umetno vezenje bo imel dvakrat na teden po dve uri (od desete do dvanajste), enako tudi tečaj za šivanje oblek, pa ob drugih dneh. Šolnina bo znašala v vsakem tečaju po dva gld. na mesec za one učenke, ki ne bodo oproščene. Oglase sprejemati učiteljici gačni Arko in Hrovatin ali šolsko vodstvo.
Nesi’eča ali zločin? Trije sveto-lucijcki farani z Loga so šli 14. t. m. popoldne s dvema vozovoma v bližnji Tomin po opeko. Ko so se pozno ponoči vračali domov in prišli do prve mo-drejske hiše „pri Trpinu**, ki stoji čisto osamljena na polji, ni mogel eden teh treh mož, Jožef Kofol iz Drevočnika, več dalje iti. Na njegove mile prošnje prenesla sta ga tovariša v „Trpinovo** hišo, kjer mu je bilo zmirom huje, da je zahteval duhovnika, ki je okoli ene po-polnoči tudi prišel, ga spovedal in dejal v sv. olje. Kmalu na to je mož umrl, je pokazala, da je imel na desnem bedru od znotraj novo, kakih 8 cm. globoko rano, vsled katere je umrl. Sodnijska preiskava bo pokazala, kdo je to rano možu zadal. Jožef Kofol je bil star 47l/„ let ter je zapustil mlado udovo in več nedoraslih otrok. Bil je dober kmet Ko bi mu bili rano brž obvezali in kri ustavili, bi mož ne bil umrl. Toda nihče (?) ni vedel kaj mu je, in tisti tovariš, ki je prišel po duhovnika, je rekel, da je šel voz čez-nj, kar pa ni res. Od kod tedaj rana ?
Hranilnica in posojilnica v Kobaridu, registrirana zadruga z ueorne-jejo zavezo, imela je v devetih mesecih 171.339.48 kr. prometa; in sicer so znašale uloge 84.011.08 kr., posojila pa 87.328.40 kr. Ta posojilnica omejena je na sodni okraj kobariški. Gori navedene številke govore jasno, kako potrebne so take male posojilnice.
Sneg- Vjdiavfi_Jiaših gorskih velikanov pokril ie prvi v noči od 12 do 13. t. m. Bovški velikani bili so za-meteni daleč doli, ravno tako tudi kršni Krn. Stol, Morizma, Brezje (Monte Mag-gioreJTTT drugi vrhovi dobili so lepe bele kapice. Matajur je še prost.
Za Alojzijevišče (XVI. izkaz 1898) so darovali: Preč. gg. Ivan Košir kot podpiratelj 5 gl., Iv. Leben 5 gl., Veleč, monsignor dr. Fr. Sedej stolni kanonik 10 gl.
Vsem dobrotnikom: Presrčna hvala ! Alojzijevišče se vsem topla priporoča.
Društvo »Šolski dom". (XXIV. izkaz od 2. avgusta do 1. sept.) Oglasili so se kot ustanovniki z doneskom 100 gld.: Slavno županstvo v Dornbergu, g. Božič Anton, kurat v Batah, in g. I. K. A.
V	gotovini je došlo : Po upravništvu »Soče**, kakor v 62. št. z dne 5. avgusta izkazano 54.26 gl. Po upravništvu »Soče** št. 64. z dne 16. avgusta 69.14V* gl-Po upravništvu „Soče“ št. 66. z dne 19. avgusta 43.71 gl. Kattnig Ivan, ul. Cap-puccini 2. 5 gl. Primožič Matej, c. kr. sodnik v Tominu, na račun ustanov. 20 gl. Božič Anton, kurat v Batah, 1. obrok ustanovnine 20' gl. Pavletič Andrej, posestnik v Gabrijah 5 gl. Sitar Fran, župnik v pokoju volil 20 fl. Hranilnica v Cerknem 10 gl. I. K. A. 1 .obrok ustanovnine 25 gl. Kersnik-Rott Leopoldina, učiteljica v Pevmi, na račun ustanov. 15 gl. Trojanšek Marija volila 10 gl. Gruntar
Olga nabrala povodom poroke g. Alberta Mašere z gospico Milko Gruntarjevo 20.10 gl. Cene Rosov nabral v družbi gorjanskih starašin in Klanjskega podžupana 7 gl. Pevsko društvo v gorenji Branici pri Čehovinih je zbralo 9.10 gl. in sicer so darovali: Krčmar Žvokelj Fr. 2 gl., Ant. Bratanevec, Al. Žvokelj, Fr. Žvokelj, Fr. Trebižan, Anton Stemberger, Fr. Kobal, Fl. Jamšek, Jož. Viktor iu Aleks. Čehovin po 60 kr., Ben. iu Fr. Ukmar po 50 kr. in Jož. Stemberger 10 kr. Nekerman Ivan nabral na Proseku povodom pogreba Jankota Štrukelj-a med učitelji in šolskimi prijatelji 14 gl. Županstvo v Gabriji poslalo o priliki izvolitve novega starašinstva nabrane 4.52 gl. Vinarsko društvo za Brda poslalo od č. g. Gabrskega darovanih 5 gl. Praprotnik Avgust, posestnik in trgovec v Lokvi 10 gl. Mladinoljub v Gorici 2. obrok ustanovnine 10 gl. G.dčna Marija Lužnik v Volčah 50 kr. G.dčna Ana Pi-tomic 50 kr. G.dčna Marija Bukovec 50 kr. Val. Duša v Volčah — ostanek računa pri Karlutu 82 kr. Doljak Kristina, učiteljica v Solkanu, izplača ustanovnino 100 gl. Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, na saldo ustanovnine 50 gl. „Pod-melčan** na saldo ustanov. 25 gl. Zamorec v Vugovi gostilni pri Sy. Luciji gl. 5.65. Grusovin Ant., posestnik v Gorici 3 gl. Fon Anton, posestnik v Gorici, na račun ustanovnine 10 gl. Družba pevcev in nekaterih drugih v Rihembergu 3.50 gl. Neimovana dobrotnica 1 gl. Skupaj gl. 577.301/«. Vsled prejšnih izkazov gl. 19.698.43‘/j. Do 1. sept. došlo torej v gotovini gl. 20.275.74.
Opomba: V 23. uradni izkaz vrnili sta se dve tiskarsk( pomoti: vozniki, ki so vozili kamenje „Šol. domu“, so darovali 16.95 gl. in ne 15.95 gl., in g. Kovačič Matija v Idriji ob Bači je daroval 50 kr. in ne 50 gld. Konečna svota je pravilna.
(XXV. izkaz od 1. septemb 2 do 1. oktobra.) Kot ustanovnik oglasilo se je sl. županstvo Sv. Križ na Vipavskem z doneskom 100 gl.
Vplačali so: Luvin Peter, učitelj na Vujičiči 50 kr. »Mlinarjev Jože** na saldo ustanovnine 120 gl. Pri izletu v Monastir in Oglej zložili Briški, Vipavski, Kanalski in Podčavenski rodoljubi 16.12 gl. Županstvo v Podgori izplačalo ustanoynino 100 gl. Klančič Anton, dež. poslanec, župan iu veleposestnik v Podgori na saldo ustanovnine 20 gl. Zamorec v Bratinovi gostilni v Ajdovščini požrl 2 gl. Starašine v Soči zbrali dne
11.	IX. 1898. 3.60 gl. Po upravništvu „Soče“, kakor v št. 68 in 70 iz dne 26. avg. 2. sept. izkazano 85.37 gl. (1 gld. poškodovan). Berlot Auton, župnik na Vogerskem na račun ustanovnine še 15 gld. Gali. Alojzij, kancelist pri c. kr. sodniji v Gorici 1 gl. Kovačič Ignacij, 4. obrok ustanovnine 10 gl. N. N. o priliki grozne smrti Nj. veličanstva, naši presvitle cesarice Elizabete za dekliško zavetišče 500 gl. Skupaj 773.59 gl. Vsled prejšnih izkazov 20.275.74 gl. Do 1. oktobra došlo torej v gotovini 21.049.33 gl.
Odbor društva »Šolski dom**.
Trst Istra.
Dijamantni jubilej je obhajal v Poreču kanonik Predonzani. Jubilarje še neverjetno čvrst na duhu in telesu.
Kaj je v Trstu vse mogoče! Na tržaškem deželnem sodiščr je bilo par razprav proti italijanskim delavcem v mestni plinarni radi žaljenja nase države in cesarske hiše. Na tej razprcvi so bili zaslišani kakor zaprisežene priče tudi dva Slovenca in eden Italijan. Iu ker so ti trije, seveda pod prisego, izpovedali v smislu zatožbe, vrgla jih je uprava plinarne vse tri na ulico. Ali se ne pravi to soglašati z zatoženci ? Ali se to ne pravi siliti ljudi, da iz strahu zgubiti službo, pod prisego krivo izpovedajo? Da to je res značilno znamenje žalostnih tržaških razmer!
Obravnave radi izgredov se nadaljujejo. Dan za duem se nesrečne žrtve obsojajo na večmesečne ječe.
V	pomjanski občini, okraja ko-perskega je neki Jožef Kosič vstrelil na 31 letnega čevljarja Andr. Umeka iz Komna. Sumničil je Umeka, da mu je zapeljal ženo. Umek je bil poznat kot malovreden človek ter ga je občina že izgnala, a glavarstvo izgona ni potrdilo.
Ali znajo! Urad za prevajanje krajevnih imen po domače uredništvo ,Pic-colo“ je slovensko Materijo prekrstilo v Metelliano. Ker pa se boji, da bi čitate-lji kraj iskali kje v Kalabriji v oklepajih dostavlja „ Materij a**. Kdor zna pa zna.
»Hotel Europa** v Pulju je kupil g. Fr. Pečenko, naš rojak. Rojakom po-
tujočim v Pulj priporočamo torej „ Hotel Evropa".
Dramatično predstavo prirede na Vseli svetnikov tržaški Slovenci. Predstavljala se bode igra „Stq,ri Ilija" in sicer na korist zavoda sv. Nikolaja.
Zarota. Proti nemškemu cesarin.. ki je na potu v sv. deželo zasnovala se je obširna zarota — anarhistov. V Aleksandriji pa so jim prišli na sled. Prijeli so najprej nekega kavarnarja, pozneje pa še deset drugih anarhistov. Našli so v stanovanju kavarnarj?, g močni bombi.
Zdi še, da so ti anarhisti v zvezi z a-narhisti v Italiji. Vsi do sedaj zaprti so — Italijani. "
Vseučilišče v Ljubljani. Kakor se poroča je vlada zato, da se željam Slovencev glede osnove vseučilišča toliko približa, da se zasnujejo neke priprave za tako vseučilišče. V ta namen se namerava napraviti nekaj ustanov za vzgojo sposobnih učiteljev. Naj se s takimi malenkostnimi drobtinami zadovoljimo ?
Katoličani v Rusiji. Ne mine ne leto, ne mesec, ne dan, da bi ne čitali o preganjanju poljskih in ruskih katoličanov. V zadnjem času jim je pogorelo mnogo cerkva, ne da bi mogli izvedeti, kdo je zažgal, Prosili so dovoljenja, da bi smeli zidati novo cerkev, pa jim ruska vlada ne dovoli. Ljudstvo je zdaj prepričano, da je vlada sama pospeševala zažiganje cerkva.
Poljski časopisi pišejo tudi, da je vlada v zadnjem času pregnala osem v-netih katoliških duhovnikov, kateri so prigovarjali katoliško ljudstvo grškega obreda, naj bi nikar ne prestopilo v raz-kolno ali pravoslavno cerkev, kakor ukazuje car (o tem ukazu je Prim. List že pisal).
„Slovenec“ z dne 13. t. m. je prinesel tudi sledečo vest: Varšavski nadškof Popiel ima, kakor poroča zagrebški „Ivatoliški List“ mnogo težav radi semenišča. Wojejkov. ki nadzoruje „verske stvari", ga je prisilil v zmislu carjevega ukaza, da je odpustil L8 klerikov, češ da ne znajo dosti ruskega, jezika. Takoj potem je zopet zahteval od nadškofa, naj odstavi vodjo in podvodjo, ki sta uzorna katoličana in ravnatelja. Nadškof se je udal, odstavil jih je, a jima preskrbel ob jednem častnejšo službo. \Yojejkov je sedaj predlagal za mesto vodje nekega pre-vejanega prijatelja Rusov. Nadškof ga je odbil. Za tem je \Vojejkov predlagal dru-zega človeka sličnih svojstev. Tudi tega je nadškof odbil. Nato je Wojejkov predlagal nadškofovega kaplana. Nadškof pa, sodeč po sumnjivjh znakih, da je gotovo bolj ruski uskok, nego li njegov kaplan,-ga je odpustil, ruskemu nadzorniku pa naznanil, da bode odslej sam rektor semenišča. \Vojejkov je bil močno presenečen po tej nadškofovi odločitvi. Mož je spoznal, da se je ujel.
Iz tega se vidi. kakšna ie vsoda poljskih in ruskih katoličanov v „sveti Rusiji."
Katoliški učitelji. Nedavno je pisal „Slovenec“, da so katoliški učitelji po mestnem učitelju Moserju na Dunaju odločno oporekali proti sklepom: liberalnih učiteljev v Brnu. V dotičnem protestu pravijo : „Ker je bil brnski učiteljski jdiod samo demonstracija proti veri in cerkvi, obžaluje zveza katoliških učileljev sicer nazore, katere so večinoma izražali zborovalci, a h krati meni, da niso vredni odgovora zaradi svoje plitvosti. Vsebina in smer teh sklepov se v očeh vsakega pametnega vzgojevalca sama obsojata." To so poštene in moške besede iz ust. pravih ljudskih vzgojevalcev. Take odločnosti možatosti in zavednosti bi si želeli tudi pri slovenskih učiteljih!
Dražba. V hiši Zole, umazanega brezverskega romanopisca, kateri se je
z begom odtegnil kazni je bila dražba 11. t. m. Prva je prišla na vrsto pisalna miza cenjena 150 frankov. Izdajatelj zobnih spisov Fasquelle je koj obljubil 32.000 fr. Se ve več ni dal nobeden in dražba je bila končana, ker je ta svota zadostovala.
Lahko je zadovoljen Fasquelle z mizo, na kateri se je pripravilo gotovo več kakor za omenjeno ogromno svoto — gnoja!
Vojaški signali z rogom so vsem ognjegascem, veteranskim in drugim društvom strogo prepovedani, Po odloku vojnega ministerstva mora poveljnik vojaške posadke strogo paziti, da rabijo društva nevojaške signale.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli)-
mm
slavnemu
občinstvu
naznanja
Ed. Eavlin,
v Grorici v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč. mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke,'papirja v vsakih barvah za izde lovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
(Anton <§on
Podpisani uljudno otvori 13. oktobra t. 1.
novo zalop pohištva, ošini, sl M.
V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj-novejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
JLnton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica št 14 (blizu lekarne Gironcoli).
(®
j
i—
populoMM
1891
klobučar in gostilničar v Semiuiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača
vina ter postreže tudi z jako ukusnimi edili. Postrežba in cene jako soli me.
JP. n.
velečaslitim gospodom duhovnikom
dovoljujem si naznanjati, da sem ravnokar dobil vel ..S EU.-M.S* flt«»g* «» £
I. novih katekizmov, katere je predpisal prečastiti nadškofijski ordina-rijat za poučevanje krščanskega nauka ;
II. podobice raznih svetnikov in svetnic s podpisanim slovenskim imenom in nekatere s slovensko molitvijo zadej. Podobice so jako lepe in primerne za spominke in darila otrokom in so zelo nizke cene, 100 od 30 kr. do 2 gl.
lil. Priročna knjiga (liber iuten-tionntn) za vpisovanje sv. maš;
IV. papir, koverte, peresa itd. do najboljše in naj finejše vrste.
vse po najnižih cenah.
Katekizmi in druge šolske knjige proti plačilu 5 kr. odbitka na goldinarju.
Za naročila priporočam se najuljud-neje ter bivam
odličnim spoštovanjem n d a n i.
G. Likar.
V Gorici, 19.• sept. 1898.
Odlkovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Dol jak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
<5x$@>n>
Prevzema vsako naročrtn v-mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najliČnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nik&ke konkurence.
I
%
f
I
BOGATO
preskrbljena zaloga
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizarski
m
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
£
(—*
.sssagssagssesESBSssesssassffissasessassasa
Naznanjam preč. duhovščini in ve-leslavnema občinstvu v Gorici in z de žele, da sem otvoril lepo urejeno
Odlikovan fotografski atelier
brivnico
m
•»	sssše®	t;.
Ljudska	po
v Ljubljani, Gradišče hšt. 1 Soglasni sklep načelstvu z dne 13. t. m.,
Odslej se menice eskomptujejo po 5 °\o
ne da bi se zahteval kak upraven prispevek, toraj popolnoma brez
stroškov
na Travniku štev. 21, 'zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije.
Obijubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen z 3 delavci. — Prodajam tudi profani a. — Toplo se priporočam udani
Anton Pucelj, brivski mojster.
gasa 35125 gsggagasEsasasss^safisssssssj as asas
v Gorici
na Travniku št. 11,	/
poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 8. zpitraj do 1 popoldan.
Do 10. ure dopoldan vložene menice se isti dan ob 12 izpla-odnosno vrnejo.
Pozneje vložene menice izplačajo odnosno vrnejo se drugi dan ob 10 dopoldan. V nujnih slučajih dopuščajo se izjeme.
čaj o
se
>o
p<
P-
m
E. SUSTERSIC
v Stcln u!ci št. 13 nasprcti niti cerkvi.
Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
Mio zaloga krojnega (111
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in zimo za
blazine itd.	>t
Vse se prodaja po jako znižanih cenah* in se ne bojimo nobene kon-
kurence. Postrežba je točna.
a
U
P.
v
(t
p.
«
x
■S
05
k
I
M^ojt Ms SMVCJrJ i s
I