Leto LXV
Poštnina plačana * gofovfnl
V Ljubljani, v torek, dne 9. novembra 1937
štev. 257 a (Jena 1.50 Dfn
usrOVENECM
Uredništvo je v ll^	jfHff ......^t	Jlfl^ fi^	Uprava:
Kopitarjevi uL6/II! ^^^	^^^	^^^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Anglija snuje svojo zvezo
Pri ocenjevanju trozvezne pogodbe proti Komintemi, ki so jo podpisale Nemčija, Italija in Japonska, ne smemo pozabiti, da je nenadni preokret, ki ga je angleški zunanji minister zadnje dni začrtal v zunanji politiki Anglije, vsaj tako važen, kot rimska pogodba, če ne bolj. Iz ust angleškega zunanjega ministra smo namreč slišali dva stavka, ki sta morala vsakega osupniti, kdor je zasledoval krivuljo angleške zunanje politike zadnjih let, a ki ne smeta presenetiti nikogar, kdor se je naučil življenje Anglije in njenega imperija presojati s stališča praktične vsakdanje potrebe.
Anthony Eden je namreč v svojem zadnjem zunanjepolitičnem govoru pred spodnjo zbornico v Londonu dejal, >da od Zveze narodov v sedanjem trenutku ne pričakuje nobene koristne pomoči pri razvozljanju mednarodnih napetostih in da ^angleška vlada odslej ne bo sprejemala nobenih diktatov več od nikogar«. Za angleškega zunanjega ministra, ki je ves čas abesinske krize pogumno vihtel zastavo Zveze narodov in zagovarjal njeno moč in potrebo, je moralo to spoznanje biti bridko, a imel je pravega realnega duha dovolj, da ga je javno izpovedal in iz spoznanja potegnil tudi potrebne posledice za zunanjo politiko, za katero nosi odgovornost. Anglija bo odslej naprej sicer še dala polno priznanje idejam Zveze narodov, toda pri urejevanju svojih odnosov do drugih velesil iu pri utrjevanju svojega miru bo šla cez razvaline Zveze narodov, v kateri so od / obstoječih velesil zastopane samo tri, osta e štiri pa se za njo ne zmenijo, in bo poiskala svoja lastna, praktična sredstva, da je nevarnosti ne zalijejo.
Na kaj je angleški zunanji minister mislil, ko je s tako suhoparno kretnjo potisnil od sebe Zveze narodov in napovedal, da si Anglija v bodoče ne bo pustila od nikogar diktirati. Ko je sedanji angleški ministrski predsednik prevzel vodstvo vlade, si je lojalno stavil tri velike naloge: da poravna vse spore z Italijo, da se pobota z Nemčijo m da pride na čisto z Japonci, s katerimi bi bil najraje sklenil politično zvezo. V kratki dobi Chamberlainovega ministrovanja se je izkazalo da so se vse tri želje zaporedno razblinile v nič. Pisma, ki sta si jih medsebojno pisala Mussolini in Chamberlain in v katerih sta izražala željo po prijateljstvu, so pozabljena v dimu prerekanj, ki so nedavno izbruhnila zaradi italijanske zasedbe balear-skih otokov. Danes je napetost meti Italijo večja, kot je bila za časa abesinske krize. Tudi poskus z Nemčijo je popolnoma odpovedal. Angleška vlada ne more pozabiti, kako razžaijivo je nemški zunanji minister von Neuralh odpovedal obisk, ki ga je nameraval napraviti v Londonu na povabilo angleškega ministrskega predsednika. K tej razžalitvi je prišlo zdaj še nemško razgrajanje o kolonijah, ki jih Nemčija po vsej sili hoče izviti iz angleških rek. Glede Japonske pa je sploh vse v razvalinah. S svojim prodiranjem na kitajska tla je Japonska napravila Angliji ze do zdaj milijardne in milijardne škode m ogroža sploh vse, kar je Anglija v trgovini, prometu, plovbi, industriji in v banrnih .poslih naložila na kitajskem ozemlju. Vsak pameten sporazum med Anglijo in Japonsko je v sedanjih okoliščinah tako rekoč nemogoč. Namesto, da bi se bilo Angliji posrečilo, da poravna vse svoje težave z Italijo, Nemčijo in Japonsko in po možnosti obnovi sodelovanje velesil bodisi v okviru Zveze narodov bodisi v kakšnem drugem okviru, ki ne bi dovolil opredelitev po idejnih taborih, je zdaj doživela, da so se imenovane tri velesile med seboj še bolj trdno povezale in se je »os Rim — Berlin« podaljšala čez ves azijski kontinent tja do Japonske.
Spričo takšne slike, ki se je pojavila pred oomi zunanjega ministra Anglije, se ne smemo čuditi, če se je zbudil v njem stan angleški praktični duh, če je odpodil vse fantazije o kakšnem skupnem sodelovanju velesil ali o skupni obrambi mini in se je krepko postavil na trda, dejanska tla in sklenil, da bo morala angleška politika, ce je do zdaj bila nekoliko preveč ideološka in meglena, v bodočnosti biti bolj realna, a zato
tudi bolj jasna.	„ .
Ce videzi ne varajo, vstaja pred oc.rni angleškega zunanjega ministra potreba po obnovi zgodovinskega ravnovesja, ki je bilo skozi dolga stoletja merilo vse angleške zunanje politike in je samo v povojni dobi zbledelo pod utvaro, da je mogoče ravnovesje med velesilami nadomestiti z njihovim skupnim delovanjem v nekem vrhovnem vodstvu, ki bi se mu moral svet pokoravati. Osi-šče Rim—Berlin—Tokio, kot ga vidi angleška zunanja politika, zahteva protiteze, da bo na svetu vzpostavljeno ravnovesje. Anglija si je že dolgo let želela, da bi mogla z Zdni-ženimi državami severne Amerike z roko v roki. Amerika tega do danes ni hotela. Toda pred par tedni komaj — očividno sta bila London in VVashincton dogovorjena — je predsednik Roosevelt v velikem govoru, naperjenem proti s 10 odstotkom nemirnega človeštva« v izbranih besedah napovedal, da je Amerika pripravljena, da hodi skupno pot v demokratičnimi državami, misleč pri tem v prvi vrsti na Anglijo. Angleški zunanji minister ie v svojem govoru Rooseveltu vrgel
Pomorsko oboroževanje Amerike
do skrajnih meja dovoljenosti po mednarodnih pogodbah
Washington, 8. novembra. AA. (Reuter) Poročilo ameriškega mornariškega ministra Svvansona za preteklo proračunsko leto, ki so ga poslali predsedniku USA, potrjuje pričakovanje, da bo USA prihodnje leto izvedla vojni gradbeni program in zgradila nove vojne ladjo v tolikšnem številu, da bo to pravi rekord za mirno dobo. Swanson naglasa v svojem poročilH predsedniku USA potrebo, ki jo je že prej podčrtal njegov pomočnik Edison, da se na prihodnjem zasedanju kongresa zahteva kredit za gradnjo dveh novih linijskih ladij po 12 milijonov funtov (8 in pol milijarde din). Dalje zahteva Swanson, da se kongresu čimprej predloži odobritev kredita 3,200.000 funtov šterlingov (1 milijardo din) za križarke in za manjše pomožne enote. Swanson poudarja v svojem poročilu potrebo, da sc nekatere ladje dajo čimprej v delo ie
glede na maksimalni delovni čas in na maksimalne mezde; zaradi teh novih socialnih določil terja gradnja ladij več časa in večje izdatke, kakor so takšni objekti stali doslej.
Swanson utemeljuje dalje jx>treho o jiovečanju številčnega stanja aktivnih častnikov ameriške vojne mornarice in zvišanja plač častnikov, podčastnikov in mornarjev. Iz Svvansonovega poročila se vidi, da je vlada USA zadnje proračunsko leto dala v delo 3 8 novih 1 a d i j. Iz vsega tega se vidi, da bomo, ko bodo vse te enote dograjene, glede rušilcev in podmornic še zmerom daleč izpod skrajno moje, ki nam jo glede tonaže teh enot dopuščajo obstoječe mednarodne pomorske pogodbe. V utemeljevanju svojih trditev poudarja Swanson, da je bilo dne 1. julija t. 1., to je na dan, ko se je začelo zasedanje proračunskega leta, v gradnji 70 novih
enot vojno mornarice, bodisi iz preteklega proračunskega leta, bodisi iz prejšnjih let. Stanje pomorskega letalstva je bilo pa 1. julija t. I. tole: 927 enot v službi in 820 enot v gradnji. Število enot. ki so v gradnji, je bilo za 21ti večje od števila z dne 1. julija lanskega leta.
Milan, 8. novembra. AA. (DNB) Na Reki so spustili v morje novo italijansko torpedovko tipa »Libra«. Krstili so jo na ime »Lupo*.
Iz Reke poročajo nadalje, da so tamkaj spustili v morje tudi novo torpedovko >Puglio<.
V Spezii so včeraj spustili v morje še eno podmornico »abesinske serije«. Ime ladje je »Ne-gellk.
Malmo, 8. nov. AA. (DNB) Včeraj so tukaj spustili v morje najmodernejšo švedsko jiodmornico »Sjelejonel«.
99
Cesarski glavni vojni stan"
najvišja oblast na Japonskem za časa vojne
Tokio, 8. nov. TG. Vesti, da bo japonski cesar s posebnim cesarskim dekretom ustanovil neke vrste »cesarsko vlado v času vojne:, potrjujejo. Uredbo pričakujejo že za 10. november. Kakor hitro bo ustanovljen »cesarski glavni vojni staiK, kot bi novo jajionsko vlado imenovali, se umaknejo vlada, kronski svet in parlament v ozadje. »Cesarski glavni stan« bi tvorili trije obrambni ministri, to je vojni, mornariški in letalski, nadalje vsi trije šefi generalnih štabov sulio-zemske, morske in zračne obrambne sile in še nekaj višjih častnikov. Predsedstvo »glavnega stana« bi imel cesar sam, ki pa bi imenoval svojega stalnega zastopnika. Sedanji predsednik vlade princ Konoje bi tej novi diktatorski vladi ne pripadal, marveč bi ga »glavni stan« j>oklical na posvet le jx> potrebi od časa do časa. V diplomatskih krogih v jajx>nski prestolnici pravijo, da bi -»cesarski glavni stan« enostavno j>revzel vrhovno vodstvo nad vsem življenjem države. Za enkrat trajajo še posvetovanja, ali naj se glavni stan takoj ustanovi in bi bila njegova prva dolžnost, da nemudoma nanovo vojno Kitajski, ali pa naj najiove vojno cesar sam, nakar bi se takoj sestavil glavni stan kot edina in najvišja oblast na Japonskem.
Glavno mesto pokrajine Sansi v (aponskih rokah
Tokio, 8. novmebra. AA. (DNB) Glavno mesto jx>kra.jine Šansi, Tajuan, ki so ga Japonci delno zavzeli že v soboto, je danes jiopolnonia v rokah japonskih čet. Japonci so v soboto na še nezasedene dele mesta metali iz letal letake, v katerih so zahtevali, da vsi civilisti zapuste mesto do jx»ne-deljka zjutraj ob 8., drugače se bo z njimi ravnalo kakor z vojaštvom. 30 minut jx> določitvi tega ulli-mativnega roka se je začel japonski napad. Ob 9.13 je vkorakal prvi japonski oddelek v mesto. V vojaških krogih izjavljajo, da je zavzetje Tajuana uspe-
Novi francoski poslanik za Jugoslavijo, g. B r u g e r, po sprejemu pri knezu-namestniku.
Na desni šef protokola Marinovič.
žogo nazaj in smo danes lahko prepričani, da so pogajanja med oliema vladama v teku. Trgovinska pogajanja hitro napredujejo, kar je dokaz za to, da tudi politična no zaostajajo. Pri tem ne smemo storiti napake, da bi govorili o nekem novem bloku, ki se ustvarja, ampak da gre za poskus, da se med tistimi državami, ki to hočejo, najde nadomestilo za propadlo delo Zveze narodov. Eden je izrecno dejal, da >ho Anglija storila vsak korak, ki ga bo storila Amerika, a da Anglija tudi nobenega koraka hitreje ne bo napravila kot Združene države«. Zunanja politika, ki jo torej uvaja angleški zunanji minister, je v pravem pomenu realistična, lako realistična, 1 tako angleška, da se jc med Edeuovim govo-
šen konec važne etape japonskih operacij na severnem Kitajskem.
Doslej so Japonci zavzeli jwkrajine H o p c j, Šansi, Cahar, Suijuan in Š a n t u n, čeprav v pokrajini Šantun še niso prekoračili Rumene reke. Po poročilih japonskih vojaških oblasti na severnem Kitajskem je komunistični vpliv v pokrajini Šansi neverjetno narasel od zadnjega vjiada boljševikov pred dvema letoma. Japonska oblastva ne jjodcenjujejo resnosti j>oložaja, vendar so prepričana, da bodo premagala vse zapreke in iztrebila komunistični vpliv na severnem Kitajskem.
Odločilni boji
za Sanghaj
šanghaj, 8. novembra, b. Borba za Šanghaj se nadaljuje v vsej strahoti. Japonci hočejo izsiliti naglo odločitev, kar ni tako nemogoče, ker so se pa zavzetju Tajuana popolnoma oprostili kitajskega pritiska in tako dobili v svojo oblast vseh pet severnih kitajskih pokrajin. Na severu beležijo Japonci uspeh za uspehom, kar priznavajo tudi nevtralni vojaški opazovalci. Okrog šanghaja pa Japonci še vedno niso mogli uresničiti svojega načrta. Poskus pri Hangčauu je brez dvoma uspel in nastaja samo vprašanje, če bodo Kitajci dovolili Jajioncem, da ta svoj uspeh v celoti izkoristijo. Kitajci so tudi južnozahodno od Šanghaja v nevarnem položaju, vendar pa bodo tukaj skušali zadržati napadalca. Japonske čete. ki so se izkrcale v Hangčauu, trdoživo napredujejo in so na nekaterih mestih prekoračile že reko Hučangpu. Kitajci zaenkrat držijo slabe japonske sile v šahu, ker imajo veliko premoč, toda Japonci dobivajo neprestano nove okrepitve, ki bodo morda že tekom današnjega dneva j>osegle v odločilno borbo ter skušale močnejše čete pregnati na drugo stran. Kitajske baterije, ki so skozi tri mesece uspešno streljale v hrbet Japoncem, ne delujejo več in so jih Kitajci umaknili iz nevarnega pasu. Na ta način je postal položaj za Japonce na roki popolnoma jasen in brez težav lahko dovažajo na to skrajno točko znatne okrepitve. V reko je priplulo 10 transportnih ladij
z novimi vojaki, ki jih pošiljajo na severno bojišče, da po možnosti zajamejo Kitajce s severa.
Kitajske čete se umikajo proti Nankingu
sanghaj, 8. novembra, b. Japonci so zased H P n t u n g. ki so ga Kitajci izpraznili preteklo noč. Po mnenju vojaških strokovnjakov so je s tem pričela zadnja stopnja liorb okrog šanghaja. Iz mednarodne kolonije so imeli danes priliko opazovati ogorčene borbe, v katere posegajo Kitajci predvsem zato, da lahko v redu umaknejo glavne sile proti Nankingu. Kitajci so Putung zažgali, enako tudi vso naselbino pri mednarodni koloniji, ki je vsa zavita v goste oblake dima Japonci neprestano bombardirajo čete, ki se umikajo proti Nankingu. Katastrofa za kitajsko armado je prišla tedaj, ko so Japonci nenadno izkrcali močne sile pri Hangčauu. Japonske sile. ki prodirajo neprestan« naprej, so samo še 10 km daleč od Šanghaja in vedno bliže kitajski glavni operacijski bazi pri Linghuu. Glavno središče Kitajcev pa se že nahaja pod ognjem japonskih topov. Tako so kitajski |>o-ložaji ogroženi tudi za hrbtom.
Tajna pogajanja
z Nankingom
Tokio, 8. nov. b. Japonska vlada proučuje besedilo, ki ga je izročil tukajšnji jioslanik v imenu bruseljske konference. Uradno trdijo, da japonska vlada na to noto ne t>o tako kmalu odgovorila, ker namerava noto temeljito proučiti. Japonska vlada bo dala odgovor bržkone šolc_ v nekaj dneh, morda šele prihodnji teden. Vse kaže, da japonska vlada čaka na razvoj vojnih operacij okrog Šanghaja, da bi potem lahko storila sklep. Poleg lega čaka tudi na razvoj tajnih pogajanj z N a n k i n g o m. Zaenkrat v teh pogajanjih ni bilo nobenega uspeha, vendar pa ni izključeno, da bi se Kitajci in Japonci lahko sporazumeli kljub trditvam z eno in druge strani, da ni medsebojnih pogajanj.
Maršal Čankajšek še upa
London, 8. novembra, b. Angleški časnikarji so se razgovarjali z maršalom Čankajškom, ki je izjavil, da se Kitajska ne bo z nikomer pogajala za rešitev sedanjega sjK>ra. Maršal Čankajšek še vedno upa, da l)o končna zmaga pripadla le Kitajcem.
Leon Blum o francoskih skrbeh
Pariz, 8. novembra. AA. (Havas.) Na seji državnega vodstva socialistične stranke je govoril Leon Blum, podpredsednik vlade. Rekel je, da je večina stranke odobrila delo socialističnih ministrov v vladi, dasi stališče stranke v tej zadevi še ni pojmlnonia jasno. Vprašati se moramo tudi, če ne bi odhod socialističnih ministrov zelo spremenil smeri sedanje vlade. Postavlja se tudi vprašanje, ali so razlike med stranko in vlado velike in ali je sedanja vlada vlada ljudske fronte ali pa je to vlada radikalov.
Najvažnejše vprašanje v vladi je, da se ohrani zakon o 40 urnem delovnem tednu. Vsa vprašanja se vežejo okoli tega zakona. Ni dvoma, da od nekod hočejo zavreči ta zakon. Ho-
čejo ga potopiti z raznimi upravnimi ukrepi. Samo da bi ohranili ta zakon, bi bil naš obstanek v tej vladi že upravičen. Stranka in njeni ministri so še zmerom v zvezi z delavskimi organizacijami, dasi ti stiki niso več taki. kakor pred šestimi meseci. Tudi med delodajalci in delavci odnošaji niso več taki. Največja sprememba bi bila, če se delodajalci ne bi več zavedali. da morajo računati t. ljudsko fronto. Socialistični ministri opravljajo tudi v raznih ministrstvih svoje delo, kar tudi ni brez pomena.
rom, ko je dejal, »da si Anglija ne lx> dopustila, da hi ji pošiljali grožnje, ki naj bi bile mirovne ponudbe, dejansko pa niso nič drugega, kakor ultimati, in da takšne metode pri nas Angležih ne bodo več našle odmeva«, vstali vsi poslanri, vladni kakor oni iz opozicije in ploskali ministru, ki je menda slehernemu Angležu govoril iz srca.
Bodoči meseci bodo brez dvoma pokazali, kakšno vnanjo obliko bo Anglija dala svojemu najnovejšemu realizmu. Verjeti pa smemo, da bo v zvezi z Ameriko in morda tudi s Francijo našla možnost, da vzpostavi svetovno ravnovesje med velesilami, ko je morala priznati, da je bil poskus, spraviti jih k skuj>nomu sodelovanju, jalov.
O dogodkih v Maroku je Blum rekel, da se tamkajšnji dogodki ne smejo presojati prelahko in brez poznavanja okoliščin. Problem Maroka dejansko ni ničesar drugega kot problem bede.
Nato je Blum prešel na jiolje zunanje politike in jKisebno podčrtal, da se mora špansko vprašanje obravnavati v okviru celotnega medli a rod nega položaja, ki je kot tak prepoln težav. Trenutno ne smemo storiti ničesar, kar bi posegalo v pogodbo, ki veže Francijo in sovjetsko Rusijo.
Kardinal Faulhaber o narodnem socializmu
Monakovo, 8. nov. AA. (Mavas). Monakovski nadškof kardinal Faulhaber je imel včeraj v monakovski katedrali pomemben govor. Najprej je pozval vernike, naj ostanejo dobri katoličani, |>o-tem pa je dejal:
Poglejmo, kaj jc dobrega in kaj je slabega r narodnem soriulizmu. Narodni socializem hi pa moral tudi sam pogledati, kaj ,ie dobrega in kaj je slabega v katoliški cerkvi. Sam kancler Hitler je v svojem delu »Mein Kumpf« napisal, da je razmerje med dobrimi in slabimi stranmi v katoliški cerkvi mnogo Irnlj v korist njeni dobri struni, nego pri katerikoli drugi veliki organizaciji. Katoličani, je napisal, so dokazali v svetovni vojni zvestobo do domovine. Cerkev podpira prizadevanje narodnega socializma pri izvedbi zimske pomoči.
Dunajska vremenska napoved: Povečanje oblačnosti, naraščajoče nagnjenje k padavinam, temperatura se Im> le malo spremenila, pozneje se-vernozapadni vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno. |k>-dnevi toplo, noči hladne.
Zemunska vremenska napoved: Preložilo jasno z iipkai oblaki čez dan. Jutranje megle. Toplota bo padla.
Zbiranje nove skupine držav
pod geslom: Za ali proti Moskvi
Pari/., S. novembra, b. Jutri 1k> seja vlade pod predsedstvom predsednika Lebruna, na kateri l>o Delbos podal obširno poročilo o protikomu-nistienem paktu, sklenjenim med Rimom, Berlinom in Tokiom. Francoski tisk ne komentira tega pakta 111 se omejuje samo na poročilo o razpoloženju v drugih državah. Jutranjiki govorijo še o možnosti, da bo francoski zunanji minister Delbos podaljšal svoje potovanje iz Srednje Evrope do Moskve. Drugi listi trdijo, da bodo države, kr so podpisale protikomuni-stični pakt, brez dvoma skušale pridobiti za to stvar še Poljsko, Madžarsko, Avstrijo in Romunijo, Portugalska bo že v najkrajšem času pristopila k temu paklu. Zanesljivo se pričakuje tudi pristop generala Franca, ki sc bo prav tako priključil omenjenemu protikomunističnemu bloku. Verjetno ie, da bodo temu zgledu sledile še nekatere latinske ameriške države. Odkrito pa poudarjajo, da sc pod geslom za ali proti Moskvi ustvar ja nova skupina držav.
Bolivija je menda /e pripravljena pristopiti k protikoinunističncmu dogovoru.
Vtis v Angliji
London, 8. novembra, AA. (Havas.) Zunanji minister Eden bo danes popoldne dal izjavo o
trojnem paktu, podpisanem v Rimu. Ni znano, ali bo ta izjava segla iz okvira kratkih pripomb, lahko se pa že zdaj reče, da skrajno neprijetni vtis, ki ga je v Londonu povzročil ta pakt, ni izginil po objavi besedila in tudi ne po okoliščinah, da je, če ga gledamo od zunaj, naperjen edino proti komunizmu kot politični doktrini. Splošno mislijo, da ima ta pakt tudi svoj političen smisel, ki ga je še težko določiti.
Avstrija se ne namerava pridružiti
Dunaj, 8. novembra. AA. (Havas.) Zaradi odločnega stališča, ki ga je Avstrija zavzela proti komunizmu, mislijo v političnih krogih, da pomeni razširjenje nemško-japonskega pakta na Italijo diplomatsko dejanje, ki se ne tiče nc-
posredno Avstrije, ker vidi Avstrija v komunistični nevarnosti problem druge vrste, ki mu je policija sama lahko kos. Če bi brez posebnih razlogov začela skupno akcijo proti komuniznui.
bi Avstrija zavzela že pogosto izraženo voljo, da se nc misli pridružiti nobenemu političnemu bloku.
Sovjetska Rusija smatra protikomunistično zvezo za „neprijateljshi korak"
Rim, 8. nov. c. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je zunanji miuistcr grof Ciano sprejel na znanje izjavo sovjetskega veleposlanika Borisa Steina, ki mu jo je dal v zvezi s podpisom protikomunistične pogodbe v Rimu. V svoji izjavi jo rekel Boris Stein, da je podpis te pogodbe proti določbam italijansko-sovjetske pogodbe iz I. 1933, in da ga smatra Sovjetska Rusija za ueprijateljski korak Italije proti Rusiji. Grof Ciano je odgovoril, da jemlje na znanje to izjavo.
Ni. Vel. kraljica Marija v Romuniji
Bukareita, 8, novembra. AA. Davi ob 9,20 se je z dvornim vlakom pripeljala v družbi princese Elizabete in v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Pogačnika Nj. Vel, jugoslovanska kraljica Marija v Bukarešto. Na postaji so jo sprejeli prestolonaslednik Mihael, predsednik vlade Tata-rescu, podpredsednik vlade pravosodni minister, maršal dvora, adjutant kraljice matere, dvorne gospe kraljice matere, osebje jugoslovanskega poslaništva v Bukarešti in zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Nj, Vel. kraljica se je pomudila v dvorni čakalnici nekaj časa v razgovoru e prisotnimi, nato se je pa v družbi prestolonaslednika Mihaela in princese Elizabete odpeljala v gradič Cotroceni, kjer bo ostala ves čas svojega obiska v Rumuniji.

Prvi prostovoljci
odhajajo iz
š

pantfe
London, 8. novembra. AA. (DNB.) >DaiIy Mail« piše, da niso resnične vesti, češ da so na Mallorci italijunske čete ali utrdbe. To vest je prinesel dopisnik lista, ki jc dalj časa bival na otoku. Dopisnik pravi, da so mu španske nacionalistične oblasti dovolile, da je lahko mirno hodil po otokn in si ogledal ,kar in kjer jc hotel. Dopisnik pravi, da na Mallorci ni italijanskih topov, niti italijanskih čet in tudi ne italijanskih podmornic. I.ahko bi celo rekli, da na otoku sploh ni Italijanov. Vsekakor je na otoku manj Italijanov kakor pa angleških obiskovalcev.
General Queipo de Liano je sinoči izjavil po radiu, da se Franciji ni Ireba ničesar bati glede njenih pomorskih zvez z Alžirom in Marokom. Te zveze sploh niso v nevarnosti, če nc bo Francija sama napadla Mallorce.
»News Cnronicle« piše. da je Italija že začela odvažati svoje prostovoljce iz Špani je, (»lavni del pohote je po vesteh tega lista že zapustil spanijo. Te čete so prepeljali večinoma v Italijo ali pa v Libijo. Kot glavni razlog umika nnvajn list, da Italijani niso več potrebni Francu po zlomu severne baskovsko fronte.
Med Anglijo in Francom
še ni diplomatskih stikov
London, 8. novembra, c. V spodnji zbornici
se je popoldne razvila razprava o zadnjih dogodkih, ki so v zvezi z dogodki v Španiji. Voditelj delavske stranke, major Atlee, je. vprašal Edena, ali misli angleška vlada upostaviti diplomatske «tike z vlado generala Franca, ker so že govori n tom, da odidejo angleški trgovinski zastopniki v nacionalistično Španijo. Eden je poudaril, da niti angleška vlada, niti španske nacionalistične oblasti nc bodo leni angleškim zastopnikom priznavale značaja diplomatskih zastopnikov. V diplomatskih stikih ostane angleška vlada samo z republikansko vlado Španije.
V nadaljncm je Eden še omenil, da bo jutri zopet na konferenci v Bruslju.
Begunci se vračajo
Salanianca, 8. novembra. AA. Havas poroča, da so nacionalistične čete na aragonski fronti napredovale za I km in zavzele postojanke na vrhovih aragonskih gora.
Pariz, 8. novembra. AA. (Havas.) Na soji državnega vodstva socialistične stranke je go-\oril tudi notranji minister Dormov, ki se je dotaknil tudi vprašanja odhodu španskih beguncev iz f rancije. Dormoy je rekel, da jo od "il.ooo beguncev zaprosilo 28.000, naj jih vrnejo v Francovo Španijo. Sedaj je v Franciji ie 13 tisoč španskih begunccv, večinoma otrok in /ona.
Minister je nato ra/.ložil, zakaj jc vlada odvedla
španske begunce nu špansko mejo. Nato pa je še razložil, kaj vse je vlada storila proti vohunstvu v južnozapadni Franciji.
Zaslepljenost
Avgusta meseca so, kakor je znano, španski škofje v skupnem pastirskem pismu pozvali katoliške škofe vsega sveta, da pomagajo razširiti resnico o Španiji. Zelo tehtno pastirsko pismo je z voliko jasnostjo pokazalo na vzroke komunistične revolucije na španskem polotoku in je s pretresljivo obložbo označilo pot, ki jo boljšoviška vlada v Valenciji hodi ie več kot eno leto. 0 Franeovi Španiji je v pastirskem listu bilo rečeno, da vlada tamkaj zopet red in mir in da se obeta za bodočnost vlada pravičnosti in miru. Ni bilo mogoče drugače, kakor da so te izjave španskih nadpa-stirjev v svetu vzbudile velik vtis. Seveda so se oglasili tudi protiglasovi. Treba je samo opozoriti na prav posebno stališče anglikanskega canter-buryskega dekana, ki se je že tolikokrat javno zavzel za boljševiško stvar v Španiji, da njegovo ravnanje le še z začudenjem jemljejo na znanje. Njegovih nazorov je tudi kakih 150 protestantov -
skih duhovnikov Severne Amerike. Le ti so pastirskemu pismu španskih škofov odgovorili z ••odprtim pismom«, ki pa je take vrste, da ga ni odklonila le katoliška javnost, ampak ludi velik del protestantov. V tem svojem pismu pravijo ti pro-testantovski duhovniki, da gre pri španskem pastirskem pismu za akademsko debato iu za razlago ene teze. V ameriški javnosti je bilo postavljeno vprašanje, kako more teh 150 pastorjev, ki sini-patizirajo z rdečimi, govorili v imenu prolestan-tizma. Eden izmed župnikov jim je javno odgovoril na sledeč način: »Kot protestantovski pastor in župnik newyorške cerkve bi rad izrekel svoje obžalovanje, da je 150 protestantovskih duhovnikov podpisalo napad na špansko hierarhijo. Ali smem izjaviti, da ti možje nikakor ne govore v imenu nas vseh. Mojc osebno prepričanje je in vem, da ga z mane deli mnogo znanih duhovnih tovarišev, da je resnična nevarnost za svet danes brezbožna materialistična filozofija, ki napada večne krščansko rcsnice. Druga nevarnost pa je nevednost tistih, ki se od takih naukov puste varati. Protestantovski duhovnik po veliki večini prisrčno odobravamo uradno stališče, ki ga rimskokatoliška cerkev zavzema v osnovnih moralnih vprašanjih in se za nje pogumno bori. Zdi se mi, da je svet preveč bolan, da bi mogel služiti za pozornico tistim, ki ne spoznajo pravega sovražnika in ki odklanjajo skupno fronto, ki brani krščanska načela. Pri tej priložnosti opozarjani na zelo resno gibanje, ki hoče doseči sodelovanje katoličanov in protestantov in vseh resnih ljudi v važnih problemih.«
Klic s severne meje!
Ko je pred 20 leti nastala Jugoslavija, so se ob njeni zibelki veselili vsi dollej teptani in zaničevani, ker so pričakovali, in to po pravici, da bo sedaj konec vsega prejšnjega zaničevanja naših narodnih svetinj in da bonio odslej sami go-sjx)darji v svoji lastni hiši!
Toda čim bolj se jc rojeno dete krepko razvijalo in raslo, tem I>olj so sjx»znali tujci, tisti, ki so nas dolga leta imeli podjarmljene in nas na vse mogoče načine strahovali, kako prijetno je živeti v tem novem slovanskem domu. Videli so, da so jim pustili vse pravice, da, še več, imeli so celo prednost pred domačini in jih izpodrivali v rnznih podjetjih in celo v uradih. Da bi to laže šlo in da bi laže nemoteno spravljali naš denar čez mejo, so se nekateri na videz prilagodili našim razmeram in se na videz prelevili v najboljše slovenske ali hrvatske, če treba tudi srbske narodnjake in se tako smelo režali ubogim Slovencem v obraz, ki so morda kot brezposelni bili na cesti in prosili za drobtine, ki so padale v lastni hiši od mize predrznega in nenasilnega tujca. V tem pravcu so se razvijale razmere v naši Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, kajti imeli so protokcijo
O plačah poročenih žen
stvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkoviča delodajalska konferenca glede določitve delavnega časa. Na tej konferenci, ki je trajala dopoldne in popoldne, 60 podali posamezni delegati iz delodajateKih in delavskih vrst svoja mnenja.
Konference se je udeležilo okrog sto zastopnikov obeh skupin. Že včeraj, v nedeljo, so imeli tako delodajalci kot delojemalci predkonference. Danes pa jo bila v prostorih Industrijsko-trgovske zbornice prava konferenca. Konferenco je otvoril ob pol 11 minister za socialno politiko. Naglasil jc, da jc v interesu vsega našega gospodarstva, da so napravi sporazum mod kapitalom na oni strani in mod delavsko močjo na drugi strani, in da je to program sedanje vlade. Poleg ministra so bili navzoči sok. šel socialnega ministrstva gosji. dr. Jeremič, zastopnik trgovinskega ministrstva g. dr. Krpan, šef osrednjega urada za zavarovanje dclavcev g. dr. Matjašič, iz Slovenijo podpredsednik TOl g. Ogrin, načelnika odsekov gosp. S m r k o 1 in g M a j r e n, dalje zastopnik industrijo dr. Goli j a, zbornični tajnik dr. Pretil a r. od delavskih skupin g. Tavčar, L o m -bardo in zastopnik socialne stranko.
Minister je izjavil, da so zveze delavskih zbornic jiokronile to ar.keto. ki so gn prosilo podporo, da pa on želi v debatah slišati tudi delodajalce. Delavski zastopniki so povedali svoje težnjo, ki so jih opredelili: 1 splošni položaj, ki vlada danes in se predpisi delavskega zakona ne izvajajo; 2. da so skrči delovni čas na 10 ur tedpnsko: 3. na odpiranje in zapiranje obratov in delavski počitek.
Delodajalske skupine so izjavile, da niso bilo obveščene o načrtu reforme, če ludi so zbornice prosile, naj sc jih pravočasno obvesti, kakšne zahteve imajo delojeinaiske skupine. Pripravljeni so, da zahteve delojemalcev prouče in v času dveh mesecev zopet na drugi tozadevni anketi o toh predlogih razpravljajo. G ministru so izjavili, da ludi oni žele, d« «e po obojestranskem sporazumu zadeva reši v interesi! oboh skupin.
Bclffnid, 8. novembra. AA. Glodo na vprašanje, kako se imajo izvajati odloki ministrskega sveta v primeri, če je mož v službi kot dnevničar, je finančni minister izdal tole pojasnilo:
Če je žona v državni službi kot uradniška pripravnica, pogodbena uradnica, honorarna name-ščenka ali dnevničarka, mož pa dobiva mezdo, se mesečno nagrade žen i no zmanjšajo, če je mož najet za delo za krajši čas in ima njegova zaposlitev značaj začasnega najemnega razmerja. Zato se zmanjšajo nagrado žone, če je mož zaposlen proti mezdi v daljši ali stalni službi, ker ima takšna zaposlitev značaj pogodbenega stalnega službenega razmerja.
Glede na pogosta vprašanja, kako se ima j>o uredbi o osebni in rodbinskih dokladah državnih nameščencev in državnih upokojencev razumeti ločeno življenje zaradi zakonskih razprtij, je finančno ministrstvo izdalo tolo pojasnilo:
V primerih iz uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah navedenih nameščencev in iz uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih upokojencev. jo Ireba pod zaradi zakonskih razprtij ločenim življenjem razumeti ne samo sodno ločeno življenje, zaradi ločenega zakona, temveč vsako ločeno življenje, nastalo zaradi nosoglaša-nja zakoncev, ne gledr na to, ali se jo izvedla ločitvena pravda ali no.
Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, dn »o osebni državni upokojenci, zaposleni v državni službi in v njenih podjetjih kot pogodbeni uradniki, honorarni nameščenci ali duevničarji, dolžni plačevati v podpt.rm sklad pomožnega osebja v državni službi, ne glede na to, da so kot osebni upokojenci obenem dolžni plačevati v uradniški pokojninski sklad. Zato morajo, ko stopijo v državno službo, plačati v podporni sklad ono mesečno nagrado.
Konferenca o delovnem času
Zagreb, 8. nov. b Danes aopoidne se je pričela v zagrebški trgovski zbornici pod predsed-
celo od strani režima, ki je rabil take zajedavce za utrditev svojega i>oložaja. Ker je tujec vsa lela tako mirno živel v naši državi in užival vse pred-pravice, je samo ob sebi umevno, da je pridno izrabljal svoj ugodni jioložaj in bogatel na račun Slovencev, ki so morali spet biti zadovoljni, Če so dobili pri takem mogotcu pičel zaslužek. Tako se je vrlelo kolo pridobitve in zadolžitve naprej kakor svoj čas pod Avstrijo. Ni čuda, da pri sedanjem razčiščenju jfosjiodarskih razmer, ko se odločuje, kateri dolžnik pride pod zaščito in kateri nc, in pridejo mnoga posestva zaradi preobilne zadolžitve na boben, spet le Nemec lahko nastopi kot kupec.
To se jc dogajalo vsa leta sem že tako tiho in jk> načrtu, da se liani niti sanjalo ni. Šele ko smo nekega dno malo odprli svoje oči iii pogledali proti svoji severni državni meji, smo na žalost zapazili, koliko naših najlepših posestev ob meji je že spet v nemških rokah — in iz njih narejena barikada za vse eventualnosti... Ko je oblast vse to videla, se je šele zdramila, in da bi jireprečila nadaljnje jionemčevanje naše severne meje, je postavila posebno zemljiško prometno komisijo, ki bi naj nastopila v vseh takih primerih nakupa posestev in naj delala tudi čudeže, kajti dostikrat je njeno delo iluzorno, če ni slovenskega kujica.
Tako je ta komisija na jxxl!agi uredbe z dne 4. septembra 1936 Službenega lista od 16. septembra 1936 zopet začela poslovati. Oživotvorila se je spet avstrijska uredba, ki je zasledovala iste namene kakor sedanja. Obžalovati je torej, da^ je prometna komisija šele 6edaj po 18 letih začela delovati, ker je ravno v navedenih letih večina slovenskih kmečkih posesti prišla v roke nemškega kapitala in veleposestnikov, kateri z ozirom na njihovo dobro premoženjsko stanje še sedaj kvarno vplivajo na narodno življenje. Nemški kapital je dobro organiziran in nastavlja v svoje obrate samo nemške somišljenike, s tem pa spravlja kmečko in delavsko ljudstvo v svojo odvisnost, tako da si ne upajo Slovenci v obmejnih krajih izraziti svojega narodnega prejiričanja pri volitvah.
Kaj pomaga, če so žene kmečko posestvo na dražbo, in se najde vedno kot reflektant le Nemec, .ločim pri Slovencih ni nikakega zanimanja! Tudi jirometna komisija je brez predmeta, če prošnjo Nemca za prenos lastnine zavrne, če pa v tem jirinierii ni nobenega slovenskega reflektanta. — Predmetna uredba je potemtakem samo polovičarska, ker bi morali država in slovenski denarni zavodi imeti poseben fond, s katerim bi kupile jioscstvo m potem naklonilo ljudem, ki so državnega in slovenskega mišljenja.
Učimo so od Italijanov, ki kupujejo v zasedenem ozemlju slovenske domačije in naselijo Kalabrozo in Sicilijane iz najjužnejših predelov Italije v te kraje! Učimo se od Italijanov in Nemcev, kako so smotrno dela na naiodnem polju in prenehalo bo jadikovanje, kako gine slovenska posest!
In da se nam no bo prej ali slej v lastnem domu godilo kakor lisici, ki je morala bežali pred ježem, bi bilo želeti, da bi se v obmejnih krajih nastavile res najboljše učne moči, ki bi tudi vzgajale narod in mu šle na roko. — Tudi radio-Ljubljana so no sliši dobro in v obmejnih krajih nemški radijo prekriČijo Ljubljano. Tako so povsod širi in šopiri nemški živclj in vodno težji postaja naš |>oložaj tu ob meji. Zato storimo vso za ohranitev in utrditev naših moj, kar šo ni zamujenega, ker žal predolgo smo spali in medlem jo sovražnik pridno sejal ljuljko ...
Šah
Amsterdam, 8. nov. b. V soboto in snoči sla Aljehin in dr. Euwe odigrala 14. partijo za svetovno šahovsko prvenstvo. Aljehin je pričel z damskim gambitom, Euvve pa je najprej odgovoril s slovansko obrambo, pozneje pa je prešel na katalonsko obrambo. Razvila se je ostra borba ih je bila v soboto igra v 40. potezi prekinjena. Snoči se je igra nadaljevala, vendar pa se jo dr. Euwe v 52. potezi vdal.
Proslava 150 letnice rojstva
Vuka Karadžiča v Belgradu
Belgrad, 8. novembra, m. V vrsti proslav, ki so bile o priliki 150 letnice rojstva Vuka Karadžiča, je bila tudi včerajšnja akademija na Kolarčevi ljudski univerzi. Na njej je govoril o zaslugah tega 6rbskega kulturnega delavca prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, za njim pa so govorili razni zastopniki kulturnih in znanstvenih ustanov. Med njimi je govoril tudi rektor ljubljanske univerze dr. Samec, ki je ]>oudarjal tesno sodelovanje med Kopitarjem in Vukom Karadžičera.
Danes so bile velike slavnosti in blagoslovitev prosvetnega doma v spomin Vuku Karadžiču v Loznici in Tršiču. Blagoslovitvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja dr. Maksimovič, prosvetni minister in drugi. Ob tej priliki je prosvetni minister zopet imel lep govor. Vsi udeleženci so se zatem v rojstni vasi Vuka Karadžiča poklonili spominu velikega srbskega kulturnega delavca.
Dvojna mera
V Metliki grade nov sokolski dom. Zato je seveda treba precej denarja. V soboto je »Slov. narod« poročal, da je odbor sklenil »potrkati na dobra srca bratov, meščanov in rojakov, da dobi sredstva za nadaljne delo«. Ob koncu izraža »Slov. narod* upanje, da bo pač vsak rad dal »za domači sokolski dom, za naš dom, v katerem se bo vzgajala iu kalila po vzvišenih Tyrševib načelih naša mladina« in končuje z vzklikom: »Ajmo in radi dajmo!«
Osebne ves ti
e« ix .is?
V Ml i "J (O: Y
Belgrad, 8. novembra, m. Z odlokom prosvetnega ministra je postavljen Leopold Mihellč za veroučitelja na narodni šoli v Slovenski Bistrici.
Belgrajske vesti
Belgrad, 8. novembra, m. Te dni se je v Belgradu mudil eden od vodij bivše samostojne demokratske 6franke dr. Radosavljevič iz Zagreba. Za časa svojega bivanja v Belgradu je imel več sestankov s srbijanskimi opozicionalci. Danes pa ee je vrnil v Zagreb.
Včeraj je imel sejo glavni odbor Ljotičevega zbora. Seji je prisostvoval tudi dr. Ture Šturm iz Ljubljane. Po zatrjevanju posameznih članov glavnega odbora so na včerajšnji 6eji pretresali glavna organizatorična vprašanja.
Tudi JRZ je imela večji se.stanek. Na shodu je govoril bivši minister Jankovič ter 6e je v svojih izvajanjih bavil z notranjepolitičnimi vprašanji, predvsem z opozicionalnim sporazumom. V svojem govoru je zavzemal stališče napram sporazumu, kakor ga zavzema JRZ.
Belgrad, 8. novembra, m. Danes sta se vrnila v Belgrad minister za gozdove in rudnike Kujundžič, ki je za časa svojega bivanja v Bosni prisostvoval obnovitvi del v velikem gozdnem podjetju bivše Krivaje v Zavidovičih, in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič.
Poljski tegionarji
za demokracijo in proti komunizmu
Varšava, 8. nov. AA. (Pat). V Lvovu so včeraj imeli delegati legionarske zveze in poljske vojaške organizacije izreden občni zbor, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo, s katero so člani teh organizacij postavljajo popolnoma na razpolago maršalu Rydz-Smiglemu. V resoluciji poudarjajo svojo zvestobo demokratskim načelom in apelirajo na jsoljsko javnost ter jo pozivajo na Itoj proti komunizmu. Resolucija tudi poudarja namen organizacije, da bo sodelovala z nacionalno unijo, ki jo vodi polkovnik Koc.
Pohitlerievanje Gdanska
Varšava, 8. nov. AA. (Pat). Danes je sonat svobodnega mesta Gdanska izdal dve uredbi. Prva prepoveduje ustanavljanje novih političnih strank. Kdor sc pregreši proti lej uredbi, bo kaznovan n zaporom 3 let. Druga uredba pa določa ustanovitev organizacije gdanske mladine, ki naj združi pod svojim okriljem vso nemško mladino mesta Gdanska. ^ditelja gdanske mladine bo imenoval predsednik mesta. Organizacija sc bo izvedla po zgledu Hitlerjeve mladine, katere voditelj je Selii-zgledu Hitlerjeve mladine, katere voditelj je Schir-raeh. Gdanski deželni zbor, ki se sestane danes popoldne, bo sprejel zakon o amnestiji političnih krivcev, ki ga je pred nekaj dnevi napovedal Albert Horster, vodja gdanskega nar.-socialistič-uega okrožja.
Drobne vesti
Dunaj. 8. nov. b. Tukaj je bil kongres krščanskega delavstva ter ie bil zopet izvoljen za voditelja -.a ž. Kuntschach. ki je imel govor, v katerem je dejal, da brezposelnost v masah predstavlja kulturno sramoto.
Zagreb. 8. nov. b. Danes je potoval skozi Zagreb v Dalmacijo znani filmski igralec Harry Piel.
Lep jubilej cecilijanshega društva
Ljubljana, 8. novembra.
Prav isto leto, ko slavimo stoletnico Foerster-jevega rojstva, slavimo tudi tri pomembne jubileje Cecilijanskega društva za ljubljansko škofijo, ki si je pridobilo v teku 40 let neštete zasluge za slovensko glasbeno življenje v splošnem in za cerkveno glasbo posebej. Cecilijansko društvo, katerega duša je bil dolgo vrsto let Anton Foerster, slavi namreč letos tri pomembne jubileje: 60letnico, odkar neprestano in nepretrgoma izhaja »Cerkveni glasbenik«, edina slovenska glasbena revija, ki se je ohranila tako dolgo vrsto let, dalje 60 letnico društvenega obstoja in 60 letnico slovenske orglarske šole v Ljubljani. Cecilijansko društvo dela sicer tiho in skromno, dasi dosega velike uspehe, vendar pa si je društvo vsekakor pridobilo pravico, da enkrat na slovesen način opozori javnost na svoje delo in to je storilo danes 6 svojim slavnostnim občnim zborom.
Slavnostni občni zbor cecilijanskega društva je hil danes ob 11 dopoldne v dvorani ob lepi udeležbi članstva, zlasti pa bivših učencev orglarske šole. Med odličniki so počastili slavnostni občni zbor škof dr. Gregor Rozman, podžupan dr. R a v n i h a r , ki je obenem tudi predsednik Glasbene Matice, stolni dekan dr. Kimovec, msgr. Premrl, sorodniki Foersterja, to sta univ. prof. inž. Jaroslav Foerster in v. s. ev. Vladimir Foerster, vdova po velikem pokojniku ga. P e-tronila in hčerka Ljudmila, vdova Mankoč. Dalje je bil prisoten ravnatelj mariborske orglarske šole g. Gašperšič, zastopnik univerze dr. L u k m a n , skladatelj dr. Gregor Krek, predsednik Hubadove župe dr. S v i g e 1 j. celjski župan g. M i h e 1 č i č in drugi zastopniki.
Slavnostni občni zbor je otvoril msgr. Steska, ki je navajal obširno zgodovino cecilijanske glasbe, pričenši z dr. VVittom, ki je reformiral nemško cerkveno glasbo. Zborovanja cecilijancev so se tedaj udeležili iz Ljubljane Anton Foerster, p. Hugolin Sattner, p. Angelik Hribar in Miroslav Tome. Nato so štirje možje sklenili, da ustanove tudi v Ljubljani cecilijansko društvo, ki je bilo
ustanovljeno 1. 1877. Prvi predsednik je bil prošt dr. Anton Jarc, ki je vodil društvo 20 let, nakar je zaradi starosti odstopil. Za njim je prevzel vodstvo prof. Janez Gnjezda, ki ga je vodil do svoje smrti. Njegov naslednik je bil stolni kanonik dr. Andrej Karlin, dokler ni odšel iz Ljubljane, za njim pa p. Hugolin Sattner do 1. 1931. Takoj v začetku je bil ustanovljen »Cerkveni glasbenik«, katerega urednik je bil najprej Janez Gnjezda, sotrudniki pa Anton Foerster in drugi. Anton Foerster je okoli 30 let urejeval »Cerkveni glasbenik«, dokler ga ni prevzel Stanko Premrl.
V nadaljnem govoru je msgr. Steska obširno opisal zasluge slovenskih organistov za slovensko šolstvo, saj so bili organisti naši prvi osnovnošolski učitelji. Orglarska šola je postala tedaj tudi nujno potrebna ter se je pričela v Alojzijevišču, se izselila v razne prostore, sedaj pa je zopet v Aloj-zijevišču, ker so se dijaki srednjih šol izselili v Št. Vid. Na orglarski šoli so poučevali prof. Anton Foerster, p. Angelik Hribar in prof. Gnjezda in to skoraj neprestano 30 let. Predsednik msgr. Steska se je toplo spominjal pokroviteljev in po-speševateljev cecili>anske glasbe, to je škofa Poga-čarja, kardinala Missie, nadškofa dr. Jegliča in pa sedanjega škofa dr. Rožmana.
Slavnostni govor je imel nato prof. Matija Tome, ki je govoril o Antonu Foersterju ter je vsestransko očrtal njegove zasluge za slovensko glasbeno umetnost. Anton Foerster je bil velik skladatelj, neumoren delavec, glasbeni pedagog, urednik »Cerkvenega Glasbenika«, glasbeni reformator, hkrati pa tudi dosleden in značajen človek.
Po obeh govorih, ki sta bila sprejeta zelo simpatično in z odobravanjem, je sledil redni del občnega zbora. Blagajniško poročilo je podal msgr. Premrl, tajniško poročilo pa je mesto zadržanega tajnika g. Puša prečital msgr. Steska. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves dosedanji stari odbor z msgr. Stesko na čelu.
Cecilijansko društvo je na ta način dostojno proslavilo spomin svojega več desetletnega marljivega sodelavca in soustanovitelja prof. Antona Foersterja.
Avtomobilska nesreča pri Konjicah
Primarij mariborske bolnišnice in njegova soproga žrtvi nesreče Zaradi goste megle trčita skupaj avtobus in osebni avtomobil
Maribor, 8. novembra.
Megla je najhujši sovražnik avtomobilistov ter je povzročila že nešteto nesreč. Zaradi megle se je pripetilo danes zjutraj tudi usodno trčenje med dvema motornima voziloma iz Maribora, ki sta se zaletela drugo v drugo na državni cesti kak kilometer za Konjicami. Nesreča se je odigrala danes zjutraj ob pol 8, ko je vozil proti Celju redni mariborski potniški avtobus — težko Diesel vozilo. Avtobus je vodil Franc Tomšič, ki uživa glas previdnega in zanesljivega šoferja. Vozil je zaradi megle počasi in previdno. Istočasno pa se je peljal v smeri proti Mariboru primarij pljučnega oddelka mariborske bolnišnice g. dr. Franjo Radšel. ki se je šele nedavno preselil iz Slov. Gradca v Maribor. Avto je šofiral dr. Radšel sam, poleg njega pa je sedela na sprednjem sedežu njegova gospa soproga Zora. Tudi dr. Radšel je vozU zelo previdno s svojim vozilom ter je imel prižgane luči. Megla je bila tako gosta, da se je videlo jedva nekaj korakov in tako je bila katastrofa neizbežna, ko se je ob označeni uri nenadoma
pojavil pred osebnim avtomobilom ogromen avtobus, kakor da je zra=tel iz tal. Oba šoferja sta z vso naglico in silo pritisnila na zavori, vendar je bilo prepozno Avtobus je avtomobil dr. Radšla naravnost dvignil na svoj hladilnik ter ga je porival še kakih 5 do 6 metrov pred seboj, preden se je ustavil. Zdelo se je, kakor da sta se spoprijela velikan in pritlikavec v neenakem boju. Takoj so priskočili šofer in potniki avtobusa na pomoč ponesrečencem v osebnem avtomobilu, ki je bil čisto razbit. S težavo so spravili dr. Radšla in njegovo soproga iz strtega vozila. Oba sta bila poškodovana, pa so ju tako) z reševalnim avtomobilom odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da poškodbe dr. Radšla niso nevarne, ker je dobil sicet močan šok, a si je že odpomo-gel, sicer pa ima le lažje praske na glavi in po rokah. Pač pa so nevarne poškodbe njegove gospe. Zlomila si je obe ključnici, dve rebri in medenico ter ima poškodovane najbrž tudi notranje organe.
Nesrečo je zakrivila, kakor že rečeno, gosta megla.
Slava voznega eskadrona dravske divizije
Ljubljana, 8. novembra.
V prostorih vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja je danes dopoldne slavil svojo godovno slavo sv. Dimitrija vozni eskadron dravske divizije. Vojaško slovesnost so počastili številni odlični predstavniki oblasti in ustanov. Divizijskega poveljnika je zastopal mestni poveljnik general D o -d i č, ki je prišel v spremstvu načelnika štaba dravske divizije polkovnika Draže M i h a j 1 o -viča. Vsi v Ljubljani nameščeni polki so poslali svoje polkovne poveljnike in vse razne druge vojaške edinice so bile zastopane po odličnih častnikih. Bana dravske banovine je zastopal banski svetnik dr. Podboj, mestnega župana magi-stratni načelnik Brilej, upravništvo policije svetnik Pestevšek, Trgovsko akademijo ravnatelj P i r j e v e c, Združenje četnikov g. B i -z a 1 j in g. P e t e r 1 i n -P e t r u š k a , Narodno odbrano g. L i p n i k , železniško ravnateljstvo ljubljanski postajenačelnik g. Škof. Poleg njih jo prišlo na vojaško slavnost se veliko število osebnih prijateljev eskadrona in častnikov ljubljanske garnizije.
Po cerkvenih obredih je imel gostitelj voznega eskadrona poročnik Dragutin P e n a v a za-nosen nagovor na zbrane vojake ter jim je razlagal pomen godovnega praznika in jih pozival k izpolnjevanju vzvišenih dolžnosti po velikem vzoru sv! Dimitrije, ki je patron eskadrona. Poročnikov govor je na vse napravil globok vtis, ker je tako posrečeno podčrtal težavno in odgovornosti polne dolžnosti neborečih ee vojaških edinic v skupnih nalogah jugoslovanske vojske. Vojaki so se čutili počaščene, da smejo služiti v vojaški edi-nici, ki ima za seboj tako slavno zgodovino in pred seboj tako junaško bodočnost.
Zanimanje za našo
lepo Dolenjsko
V nedeljo je priredila Zveza za tujski promet (Putnik) v Ljubljani za svoje uslužbence celodnevni izlet na Dolenjsko. Pomen tega potovanja je dvojen: na eni strani je pomenilo potovanje za uslužbence prijeten oddih, na drugi strani pa je imelo namen pri onih ljudeh, od katerih je v veliki meri odvisna smer tujskega prometa, vzbuditi še boljše razumevanje za Dolenjsko. Hvalevredno je, da Zveza nudi svojim uslužbencem prijetno razvedrilo, po tudi. da jih zainteresira za lepe dolenjske kraje. Sončna nedelja je pokazala Dolenjsko v vsej njeni lepoti, kateri se ne more človek dovolj načuditi in nam je vedno težje razumeti, kako so megli toliki biseri ostati tako neopaženi. Pot, ki je začela z Višnjo goro in končala s Trebnjem, je pokazala vse važnejše turistične točke Dolenjske in zahvaliti se je treba ngilnemu ravnatelju Zveze dr. Cirilu Žižku, da t vsemi sredstvi propagira zlasti naš domači turi-rem, od katerega si obetamo vedno več.
Človek nikoli vsega ne ve. S^£f£,J|
m^mmmmm^mm Z0b6i t0(ja predno gredo spat pozabijo na to za zdravle važno delo. In vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. ~	_ —
Domači proizvod.
Chlorodont
Domačin poročnik g. Penava je po končanih obredih povabil goste v silno okusno okrašeno dvorano eskadrona na prigrizek. Povabilu so se vsi z velikim veseljem odzvali, ker je bila dvorana zares izredno umetniško s cvetjem in zelenjem okrašena in ker je domačin organiziral skupino častnikov ljubljanske garnizije, ki so goste s svojo gostoljubno ljubeznivostjo naravnost očarali. Gostje so bili postrežem s priznano vojaško prisrčnostjo in domačin g. poročnik Penava je bil neprestano na nogah, da bi praznik eskadrona v vsakem oziru odgovarjal tradicijam. Vojaška godba je med prigrizkom z dovršenostjo igrala težke muzikalne komade in žela za to tudi zasluženo priznanje.
Slava voznega eskadrona je zopet pokazala, kako priljubljena je naša vojska med našim narodom, ki z iskrenostjo sledi vse njeno življenje. Domačinu gospodu poročniku Pen a vi in vsem vojaškim dostojanstvenikom, ki so pripomogli do tako krasne prireditve, naj bo v imenu naše javnosti izrečena iskrena zahvala.
Popoldne je bilo v prostorih vojašnice kralja Petra I. >vojaško veselje«, kjer so nastopali vojaki v različnih nastopih ob prisostvovanju števiinih prijateljev vojske in posebno še voznega eskadrona.
Blagoslovitev hoče na Kopi
Maribor, 8. novembra.
Mislinjska podružnica SPD v Slov. Gradcu je v nedeljo otvorila svojo novo kočo na sedlu med Veliko Kopo in Črnim vrhom. K otvoritvi in slovesni blagoslovitvi so prihiteli številni planinci in domačini, tako da je bilo okoli koče zbranih kakih 500 ljudi, med njimi zastopnik oblasti okr. podnačelnik iz Slov Gradca g. Strk, zastopnik Aljaževega kluba iz Maribora g. dr. Josip Meško, primarij pljučnega oddelka mariborske bolnišnice g. dr. Radšel. zastopnik Osrednjega planinskega društva v Ljubljani g. Mrzel in zastopniki raznih podružnic SPD.
Dopoldne ob enajstih je pred kočo daroval g. dr. Meško sveto mašo m imel na zbrane lep nagovor, nato pa je dr. Hadšel v imenu zadruge »Koča na Kopi* pozdravil zborovalce in proglasil kočo za odprto, na kar jo je dr. Meško blagoslovil. Po blagoslovitvenih obredih je predsednik podružnice SPD in zadruge g. Miloš Grmovšek podal temeljit historiat vsega zadružnega delovanja za nov planinski dom in 3e spomnil graditeljev ter dobrotnikov, zlasti posestnika Časa, trgovca Jaša iz Maribora in I. Kausa. gospodarja koče. Tople pozdrave matičnega društva je. prinesel g. Mrzel. K novemu planinskemu domu so pa še čestitali zastopniki podružnic Planinskega društva g. Straš-nik, L. Zorzut. dr Potočnik, g. C.ugl, za Tujsko-prometno zvezo v Mariboru g. Senica in za domačine podžupan v Št. Ilju g. Jaš.
Novi planinski dom pod Kopo bo med našimi planinci in zimskimi športniki še povečal zanimanje za te predele našega Pohorja in jih stalno vabil na obisk, za katerega jim gotovo ne bo žal. Za naš turizem pomeni nova planinska koča mnogo in gre zato agilni podružnici SPD v Slovenjem Gradcu in vsem, ki so k zgraditvi pripomogli, vsa zahvala in priznanje.
Pokopališče v Lučah
Na praznik Vseh svetnikov letos po poznem sv. opravilu je bilo tukaj slovesno blagoslovljeno razširjeno farno pokopališče z novo mrtvašnico. Blagoslov je izvršil č. g. p. Gracijan dr. Heric, provincial iz Ljubljane ob asistenci g. p. Odila Hajnška ter domačega župnika in kaplana.
Nad 30 let je tekla prošnja za dovoljenje, da bi smeli farno pokopališče razširiti. Pred mnogo leti je bila v ta namen kupljena Jovanova njiva. Zadnjih 8 let pa se je nabral že cel kup tozadevnih vlog. Bilo je mnogo pisarij, potov, de-jjutacij, komisij. Lani jeseni pa je došlo od bano-
vine zaprošeno gradbeno dovoljenje in delo so je takoj pričelo. Zidanje pokopališkega obzidja in novo mrtvašnice je prevzel zidarski mojster gosp. Martin Golob iz Ljubnega. Marljivo so pomagali farani bodisi v denarju, bodisi s kulukom pri težaških delih in pri dovozu kamenja, peska, apna. Vse delo je bilo lepo dovršeno že do praznika Vseh svetnikov. Izpolnjena je želja vse fare. Zato jo bila odposlana naslednja brzojavka: ?Gospodu dr. Marku Natlačenu, banu, Ljubljana. Župnija in občina Luče izrekata ob slovesni blagoslovitvi razširjenega farnega pokopališča in nove mrtvašnice za gradbeno dovoljenje najlepšo zahvalo iu vda-nostne pozdrave. Župnik Jurij Mikolič, župan Ignac Zamernik.«
.Spomenik Vuku Karadžiču. ki so ga ob 150-Iotnici njegovega rojstva v nedeljo odkrili v Belgradu.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Joeel greučice«.
Cerkveni koncert v cerkvi Srca Jezusovega
Prenovljene in povečane orgle
V cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani so prvikrat zapele prenovljene in zelo povečane orgle. Prenovitev orgel je redek dogodek in važen zadosti, da se končano delo proslavi s posebno svečanostjo. Zato je prav, da je predstojništvo cerkve Srca Jezusovega minulo nedeljo priredilo izredno lepo cerkveno glasbeno slovesnost in s tem dokazalo, da zna ceniti dobre orgle kot sredstvo, ki dviga vernike k prisrčni molitvi in kot glasbilo, ki ima v cerkveni in glasbeni umetnosti sploh odlično mesto. Preden so nove orgle prvič zadonele v posrečeno in okusno prenovljeni cerkvi, jih je blagoslovil gospod stolni dekan dr. Kimovec.
Po blagoslovitvi je g. dr. Kimovec v jako prijetnem, poljudnem in poučnem govoru pojasnil, kako so orgle sedaj opremljene. Ta razlaga orgel je bila potrebna, ker je razjasnila številnim poslušalcem ustroj in pomen orgel. Vernik v cerkvi ali poslušalec pri cerkvenem koncertu čuje orgle in tudi razločuje posamezne registre, toda to vse beži hitro mimo. Taka razlaga, kot so jo obiskovalci čuli v nedeljo, pa razkrije vse tajnosti in tajinstvenosti inštrumenta in pouči poslušalca o njegovem ustroju in lepoti.
Dr. Kimovec je po uvodu, v katerem je pojasnil razmerje cerkve do orgel, raztolmačil, v kakem obsegu se je izvršila prenovitev in razširjenje orgel. Stare orgle so imele 15 registrov, nove jih imajo 28; število registrov je torej podvojeno; lepota glasu in moč je pa zvišana trikrat ali mogoče še več. Prejšnje orgle so imele 75-1 piščali, nove jih imajo za 062 več; skupaj je sedaj v or-glah 1716 piščali Na zunaj je oblika orgel ne-izpremenjena, njih notranjost je pa vsa nova in
Mussolini in drugi člani italijanske vlade pred spomenikom Neznanega Tojaka ob 1!) letnici zmage
povečana. Orgle so delo mojstra Jenka. Koncert je dokazal, da je Jenko to pot zopet mojstrsko izvršil težko nalogo. Delali nove orgle je težka stvar, še težje je pa dodajati že obstoječemu inštrumentu nov obseg. Jenku se je posrečilo zlili zvok starih registrov z novimi v lepo enoto. Orgle imajo sedaj močan, grmeči Ion, če zvene z vso silo, značilne, lepe iu jako porabile posamezne registre, ter se izredno lepo prilegajo človeškemu glasu, kadar služijo za spremljanje. Njih jasen, svetel, dejal bi vesel zvok v plenu bo vsako slovesnost povzdignil. Vsak posamezen register bo pa s svojo lepoto pripomogel k slovesu orgel; to je nazorno pokazal uvodni govor dr. Kimovca, ki je orisal pomen in značaj vsakega novega registra in njegov odnos do drugih. V lepili glasbenih do-mislekih je prof. Tome predstavil poslušalcem posamezne registre, kakor tudi razne skupine, ter prejšnje in sedanje polne orgle.
Razlagi orgel je sledil cerkveni koncert, ki je obsegal tri orgelske točke in osem vokalnih. Prof. Tome je zaigral liachovo tokato in fugo v d molu v blesteči tehniki in odtehtani registraciji ter na koncu svoj Uvod in fugo na temo »Ite missa est-. Skladba je napravila na poslušalce s svojo zdravo in jedrnato iuvencijo in kleno polifonostjo prav tako mogočen vtis, kakor čista in virtuozna igra skladatelja G. Zdešar je zaigral Canestrarijev Allegretto festoso v jasni igri ter je s svojim znanjem pripomogel obširni skladbi do uspeha, sebi pa utrdil sloves jako spretnega igralca. Ostali del sporeda je, z izjemo ene točke, io je Premrlove "•Sem kakor oljkac, ki jo jo z lepo zvenečim glasom in v pravilnem tolmačenju zapel g. Vilko Pitako, izvedel mešani zbor cerkve Srca Jezusovega. Zbor je vodil njegov stalni dirigent ravnatelj kora g. Ludvik Šaveij. Njegova zasluga je, da so vse skladbe glasovno in muzikalno težkega sporeda bile deležne interpi etacije, ki je zajela njih glasbeno vsebino in jim dala pravi izraz ter nudila poslušalcu priliko lepega doživljanja. Spored je bil skrbno izbran in je obsegal deloma še ne objavljene skladbe skladateljev Kimovca, Premrla, Tomia, Zeleznika, Sattnerja in Jobsta. Vsebinsko so se skladbe lepo dopolnjevale in vezale poslušalca do kraja, vodeč ga od resnih in široko zasnovanih Kimovčevih (Gradual in Presveto Srce Jezusovo), preko Tomčeve: IV. Jezusova beseda na križu, ki pusti vtis klasične plemenitosti, Zelez-nikove mehke in v močni gradaciji razmahnjene Prošnje, lahne in prikupne Premrlove: V Jeruzalem, mogočne Satlnerjeve: Marija, kako si lepa, do krepke Jobstove: Odprite se, nebeški dvori. Sopran solo v pesmih Prošnja in Marija, kako si lepa, je zapela g. Anica Kristanova smiselno in z glasom, ki sc je lepo prilagodil celoti in vendar obdržal značaj samostojnega glasu. Zbor je zvenel ubrano, posamezni glasovi so bili umerjeni ter lepi tudi v višinah; uravnuvešenost zbora je nudila prijetno zvočnost homofonskih mest in dobro plastiko polifonskih delov Nič manj ni bila izdelana voka-lizacija Ako ostane zbor v lej formi, bo mogel dobro služiti cerkveni glasbi v bogoslužju in v koncertih.
Ob sklepu koncerta je za blagoslov zbor krepko zapel še Tomčevo: Kristus Kralj. Vsa prireditev je, zlita v lepo enoto tonalnega in duhovnega sveta, zapustila zelo ugoden in prijeten vtis, kakršnega bi si želeli pri vseh podobnih prireditvah.
Drobne novice
Koledar
Torek. 9. novembra: Teodor (Božidar), nm-čenec.
Sreda, 10. novembra: Andrej Avelin, spoznavale«; Trilon, m učenec.
Novi grobov I
-f- Na Ježici je 6. novembra nenadoma umrla v 63. letu svoje starosti gospodična Pavlin Marija, gospodinja pri upok. župniku g. Fr. Koširju, kateremu je skozi 40 let zvesto služila. V življenju se je odlikovala s pobožnostjo, z veliko ljubeznijo do cvetlic, s katerimi je krasila domačo cerkev, in z radodamostjo in z usmiljenjem nasproti potrebnim.
-f- V Me dan i v Hrdih na Goriškem je v 82. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Lucija Gradnik. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne.
-j- V Novem mestu je umrla gospa Marija Komavli roj. Pahor. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne.
Na Srednji Beli pri Preddvoru je umrl v nedeljo g. li o z m a n Matij a. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva!
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesII
~ It policijske službo. Podnadzornik policijskih agentov šrok Mihael pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je premeščen h koniisariatu železniške obmejne policije v Mariboru. Za policijskega stražnika pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru so postavljeni: Reve Marcelin, Bratuša Franc, Kačič Franc, Pleh Ivan, Slavinec .losip. Za policijske nadstražnike so pri upravi policije v Ljubljani napredovali policijski :-tražniki I. razreda Medvešek Franc. Tomše Franc in Semič Jernej. Za policijske stražnike II. razreda pri upravi policije v Ljubljani so napredovali: (iramc Ivan, Indihar Alojzij, Breznik Ivan, Gruden Franc, Junc Anton, llabjan Josip, Oražem Rroni-siav, Poljanec Franc, Pucihar Josip, Pirnat Stanko. Rebolj Ivan, Sivic Franc, Pestotnik Alojzij, Vreze Franc, Zadnikar Franc, Slatnar Mavricij in Vrečar ■losip. Za policijskega stražnika pripravnika pri upravi policije v Ljubljani je postavljen Goršič Janez.
Ali veste, kaj je
NEGRO?I NEGRO I
je dimnikar grla! II
—	Zborovanje odborov fantovskih odsekov v Murski Soboti. V nedeljo so razpravljali odbori fantovskih odsekov v Murski Soboti o ureditvi okrožij in o programu za bodoče leto. Prosvetno delo v Slovenski Krajini lepo napreduje. Pred šestimi meseci ni bilo nobenega fantovskega odseka. danes jih pa štejemo kar trinajst. Sinovi Slovenske Krajine so se s polnim razumevanjem oprijeli dela v svojih prosvetnih organizacijah, (iotovo so to zdravi sadovi sijajno uspelega tabora.
—	Novi odbor »Slovenskega kluba« v Sarajevu: Predsednik: g. dr. Ceh Josip, podpredsednica: gdč. Luiza Šutičeva, tajnik: g. Rasto Zemijič, blagajnik: g. France Mušič, knjižničar: g. Kocijančič Filip, odborniki: gg. Lipovž Ciril, Janko Železnik, Josip Rotar. Viktor Cučnik, Drago Berzin. Nadzorni odbor: gg. Ivan Potočnik, Franjo Zadnikar.
—	Vreme. Evropa: Zračni pritisk je po vsej Evropi enak. Prevladuje oblačno vreme z dežjem v zahodni in srednji Evropi. Deloma oblačno vreme je v območju Sredozemskega in Črnega moirja. Jugoslavija: Prevladuje vedro na zahodu, na vzhodu je oblačno. Jutranje megle v dolinah rek in kotlinah. Najnižja temperatura je v Užicah 2. najvišja v Mostarju 22 stopinj. Napoved za danes: Pretežno vedro vreme z jutranjimi meglami. Temiieratura ee bo znižala.
—	Nesreča in poškodba. V Notranjih goricah je v hlevu podrla krava 31-Ietnega posestnika Jožefa Kozina in ga poškodovala po vsem telesu. — V Brniku pa so v neki gostilni fantje v prepiru ustrelili 20-letnega Franceta Zormana v hrbet. Njegovo stanje je zelo nevarno. Oba ponesrečenca sla bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 251 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 49 časopisa
Nova riječ«, št. 523 lista Hrvatski dnevnik«, št. 3 lednika Novi list. in posebno izdajo št. 3 tisko-pisa IIrvat».
—	Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo.
Ree. pO min. soo. pol. ln nar. idr. S-br. 15.485, 25. V. 85.
—	Zadnjim obiskovalcem pariške razstave. Razstava v Parizu se l>o končala dne 24. novembra. Njen uspeh, ki je stalno rastel, naj bi še podžgal zamudnike, da si jo ogledajo. Francosko-jugoslovanski odbor za razstavo opozarja, da so razstavne legitimacijo pri odhodu iz Jugoslavije v veljavi do 20 novembra in da prenehajo bili veljavne za vrnitev 10. decembra t. 1.
—	Jutri izide dr. Gržinčičeva opereta . Miklavž priliajac, ki smo jo že napovedovali. V celoti bo uporabna za večje odre, zelo prav pa bo prišla ludi manjšim odrom in za razna družinska miklav-ževanja, ker se tudi le posamezni prizori in ku-pleti i t nje dajo s pridom uporabili. Melodije so zelo pevne, da ostanejo hitro v ušesu in jih bodo v kratkem lahko zmogli tudi glasbeno neizobraženi pevci. 1'a ludi lam, kjer so se odri že odločili za kako drugo Miklavževo igro, bodo marsikateri ku-plet iz omenjene operele lahko še vpletli v žo določeni program. Kljub temu, da Ima partitura nad 40 velikih strani in bogato zunanjost, ji je cena le 50 din. Naroča se v balezijanskem zavodu na Rakovniku
—	Teoretična praktična tamburaška šola. spisal prof. Marko Bnjuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 10 din. Na številne želje naših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala pričujočo tamburnško šolo, ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo je strokovnjak, ki pozna in spada med prve pozna-vatelje tega glasbila Šola nudi prav vse. kar mora znati in vedeti igralce, ki ho?e postati dober tam-buraš. Obsega velike glasbene teorije, popis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in prak-
]ič-nih nasvetov glede sestavo tamburaških zborov itd. Žalibog, da so pri nas ravno zaradi pomanjkanja dobre tamburaške šole tainburaški zbori skoraj utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo, da se bodo ravno na podlagi te izvrstne šole naši tamburaški zbori zopet oglasili, iznova pričeli temeljito gojiti tamburanje v prosveto naroda.
— *Delo proti tuberkuloziProtituberkulozna zveza v Ljubljani izdaja svoje lastno glasilo >Delo proti tuberkulozi«, ki je izvrstno urejevano in izhaja šestkrat na leto. Naročnina znaša na leto samo 10 din. Glasilo se bori s precejšnjimi finančnimi težkočami, čemur je največ vzrok nerazumevanje v poštev prihajajočih faktorjev, ki glasilo — navzlic nizki naročnini — vračajo. Med onimi, ki glasilo vračajo, so pripadniki vseh poklicev, tudi onih, ki imajo z nego zdravja največ posla. Zveza bo vsem onim, katerim glasilo pošilja, jako hvaležna, ako bodo glasilo obdržali in plačali naročnino. Z ozirom na nizko naročnino trdno upamo, da ta naš današnji apel ne bo ostal brez odziva!
Liubliana
Dne 9. novembra 1937.
Gledališče
Dra ma: Torek, 9. novembra: >Beraška opera.* Red A. — Sreda, 10. novembra: fPesem s ceste.« Red B. — Četrtek, 11. novembra ob 15: »Viničarji,« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol — Petek, 12. novembra: Zaprto.
Opera: Torek, 9. novembra: Zaprto. — Sreda. 10. novembra: »La Boheme.* Red Sreda. — četrtek, 11. novembra: ->Evangeljnik.<: Red četrtek. Gostovanje g. J. Gostiča. — Petek, 12. novembra: Zaprto.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi na svojem rednem X. prosvetnem večeru drevi točno ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani »Martinov večere, pri katerem bo njena dramska družina uprizorila Ogrinčevo veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmok Med odmori prosta zabava, na koncu predstave pa prejme lastnik izžrebane vstopnice -»Martinovo gos?-. Če hočete na Martinov večer smeha in poštene zabave, si rezervirajte vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži od 6 din navzdol. Člani imajo običajen popust. Dvorana bo kurjena.
Predavanja
Predavanje Prirodoslovnega društva. Dane6 ob 'A na 7 predava v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi g. univ. doc. dr. inž. Anton K u h e 1 j o »Najpogostejših vzrokih letalskih nesreč«.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 10. t. ni. bo predaval docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka drž. bolnišnice v Ljubljani, o važnem vprašanju, ki mora zanimati vsakogar, pa naj je tudi zdrav. Tema njegovega predavanja se glasi: Srce v zdravem in bolnem stanju. Ker se pričakuje veliko občinstva, se bo predavanje vršilo izjemoma v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20.
Sestanki
Dekliški krožek Prosvete Trnovo inia drevi ob 8 v Prosvetnem domu sestanek. Gospod dr. J. Pogačnik bo imel drugo, važno vzgojno predavanje. Pridite vse, tudi r.ove tovarišice prisrčno vabljene.
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-inesto ima drevi točno ob 8 sestanek v frančiškanskem kolegiju v Bernardinovi sobi. — Tovarišiče, pridite (»olnoštevilno!
Lekarne
Sočno službo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila včeraj zjutraj v Kopitarjevi ulici rjava rokavica. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Za obleke, bluze
ANGLEŠKA VOLNA
Kroji, vzorci brezplačno.
Toni Jager, Kongresni trg 1, Ljubljana
1 Lepa slovesnost. Letos je poteklo 200 let, odkar je bil veliki ajiostol organizirane krščanske dobrodelnosti in ustanovitelj dveh redovnih družin: misijonske družbe lazaristov in družbe usmiljenih sester, proglašen za svetnika. Razne karilativne organizacije, ki častijo sv. Vinrencija za svojega ustanovitelja ali zaščitnika, so kakor drugod po svetu tako tudi pri nas tekom leta ta jubilej primerno proslavile. Te dni so pa duhovniki od nje^a ustanovljene misijonske družbe slovesno obhajali ta jubilej v cerkvi presv. Srra Jezusovega. V cerkvi, v kateri so se šele pretekli teden končala prenovitvena dela, ki so njeni notranjščini dala povsem novo lice, in v kateri so šele na praznik Kristusa Kralja zopet zadonele močno povečane orgle, se je od četrlka zvečer dalje vršila dobro obiskana tridnevnica z govori, ki so obdelali razna polja delovanja sv. Vincen-i iia. V nedeljo, 7. nov., je stolni prošt g. Ignacij Na d rab opravil slovesno pontifikalno sv. "mašo, zvečer ob 5 pa se je pričela zaključna slovesnost s slavnostnim (lovorom g. dr. Antona Zdešar ja, kateremu so sledile pete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. Zlasti ta večer je bila cerkev veliko premajhna, da bi sprejela vase vse vernike, ki bi se radi navdušili za dela krščanske ljubezni ob velikem vzorniku sv. Vincenciju 1'a-velskem.
1 Zadnja pot gospe Gine Kodretove. Včeraj ob 3 popoldne jo bil pogreb prerano umrle gospe Gine Kodretove, soproge staroste gasilcev in mestnega nadsvetnika g. dr. Antona Kodreta. Pogreb je pokazal, kakšne velike simpatije je jx)kojiiica uživala v najširših krogih. Veličastnega pogreba so se med drugimi udeležili: ban g. dr. Natlačen, več občinskih svetnikov (g. župan dr. Adlešič je te dni odsoten ir, Ljubljane), načelniki vseh magistralnih uradov, magistratni uradniki, dalje številno zastopstvo gasilcev v uniformah in v rivilu z znakom ter mnogo občinstva, zlasti izza Bežigrada. Na pogreb so prihiteli s številnimi depu-tacijami zastopniki gasilcev iz najbolj oddaljenih slovenskih krajev, kakor, iz Novega mesta, Maribora, Celja, z Gorenjske. Pred domom žalosti so pevri zapeli žalostinke, žalne cerkvene obrede pa je opravil g. župnik p. Kazimir Zakrajšek. Na grobu je opravil cerkvene obrede ponovno g. p. Zakrajšek, ki se je v toplem govoru spominjal plemenitih krščanskih lastnosti pokojnico, pevci
pa so zopet zapeli žalostinke. Blagi gospej Uini Kodretovi ohranimo topel spomini
1 II del Foersterjeve proslave bo v nedeljo, due 14. in v ponedeljek, dne 15. t. m. V nedeljo dopoldne ob pol 12 bo pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici odkritje njegovega spomenika. Pri odkritju sodelujeta Orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice. Glasbena Matica vabi vsa društva in korporacije, da se udeleže odkritja.
V	ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20 pa bo v veliki filharmonični dvorani koncert Foersterjevih skladb, ki jih izvajajo mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske, Slovenski vokalni kvintet, pianist prof. Marijan Lipovšek. Glavna točka koncertnega sporeda je Foersterjeva kantata za soli, zbor in orkester Turki na Slevici. Izredno mogočno delo, eno največjih del našega slavljenca. 1'redprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Foersterjeva razstava je odprta vsak dan popoldne tekom tega tedna, in sicer od 15. do 17. ure. Občinstvo vabimo, da si jo ogleda. Vabimo pa tudi šole, da si ogledajo to razstavo. Šole se iahko priglase tudi v dopoldanskem času, treba je to javiti samo pisarni Glasbene Matice. Vstop prost.
1 Darujte revežem odloženo obleko, obutev in perilo! Te dni zbira mestna občina ponošeno obleko, obutev in perilo in podobno na javnih krajih, ter vabi občane, da naj darujejo, kar sami ne potrebujejo več. Siromaštva je v Ljubljani več, kakor splošno mislimo. Vsaka stvar bo ubogim dobrodošla, mnogemu je pa ponošeno blago doma v nadlego. V torek 9. t. in. bo zbiranje na Kongresnem trgu in Za Bežigradom nasproti gostilne Kačič.
Srajce, kravate, Karničnik. Nebotičnik.
1 V izložbah ljubljanskih trgovin si lahko ogledate veliko zanimivost: izdelke slepih gojencev iz Kočevja, še večja zanimivost za Ljubljano pa bo akademija slepih gojencev v soboto in nedeljo 13. iu 14. t. m. v frančiškanski dvorani. Spored bo gotovo vsakogar zanimal.
1 Uradništvo mestnega domovinskega urada je poklonilo za mestne reveže bežigrajskega okraja 240 dinarjev namesto cvetja na krsto blagopokojue gospe Gine dr. Kodretove.
1 Bežigrajska mladina si je pod novim krop kim vodstvom priljubljenega in neumorno delavnega kaplana pri Sv. Krištofu, o. Jožefa Aljančiča, z Goldonijevo komedijo '»Zdraha na vasi« zmagovito utrla pot v samo središče mesta. Frančiškanska dvorana, ki zajame precejšnjo množico, je bila tokrat, v nedeljo zvečer, popolnoma zasedena. Igra je zadovoljila in igralci so se v splošnem kar imenitno odrezali. Posamezne vloge so bile posrečeno razdeljene, dasi bo pri tem ali onem igralcu če potrebna pila Nekateri prizori, zlasti »egavi nastopi parona Kašljana, so bili mestoma tako izvrstno podani, da so občinstvo kar potegnili v neprisiljen smeh in bučne ploskanje.
1 Dve prometni nesreči. Na Viču je povozil tovorr.' avto 40-letnega delavca Ivana Pečana z Brezij ter ga poškodoval na nogi. — Na Gospo-svetski cesti pa je avto povozi! 44 letno cestarjevo ženo Marijo Cukovo z Vilharjeve ceste 4. Cukova je dob'la poškodbe na glavi.
Celje
c Zlata poroka. V dobri krščanski družini pri Mulejevih na Lavi sta obhajala v nedeljo zlato 1'joroko g. Anton in Terezija Mulej. Jubilantoma je po sv. maši čestita! tudi mestni župan g. Al. Mihelčič. Iskreno čestitamo!
c Šahovski klub Gaberje. Te dni se je končal prvi nagradni turnir Šah. kluba Gaberje, katerega so se udeležili igralci A, B in C skupine. V A skupini si je pridobil prvo nagrado Mirnik, ki je dosegel 12 in jx>1 točke (od 14 dosegljivih). Drugi Csorgo 11 in pol, tretji Mastnak S in pol točke. V B skupini sta bila nagrajena Ahtik in Rajšek, v C pa Vatiavšek, Hajsinger in Domanjko. Redni brzoturnirji za vsak mesec se bodo vršili sedaj vsak prvi torek v mesecu. Klub je razpisal tudi turnir za klubovega prvaka za leto 1938. Brzoturnir za mesec november bo drevi ob 8 v klubovem lokalu.
c V bolnišnici je zaspala v Gospodu 39-letna ga. Dragica Pahor, žena krojača iz Radeč. Naj v miru jiočiva!
e Bogat plen celjske policije. Pred nedavnim so poročali belgrajski in zagrebški časopisi o zelo rafiniranein načinu prevar, vlomov in tatvin v Belgradu in Zagrebu, ki jih je z neko družbo izvršil Franjo Strmšek. Z njim se je družil 27-letni K. Bernard iz Celja, mesarski pomočnik. Celjski policiji se je posrečilo, da je ujela pretkanega jitiča, ki se je skrival pri svoji priležnici v Debru pri Laškem. K. je bil že večkrat predkaznovan, znan pa je tudi po svojih čudaških početjih, saj se je že ustrelil, hotel je celo skočili z grada.
V	svoji pretkanosti si jc črno prebarval svetle lase, obrvi in brke, da ga je bilo težko spoznati. Prvega avgusta pa se je še posebno mojstrsko izkazal v svoji pretkanosti, ki pa mu je končno Ie izpodletela. Zjutraj je telefonično obvestil trgovca Urbiča Antona, Maksimirska 114, Zagreb, da bo poslal vagon smrekovih desk, in sicer na Savski kolodvor. Izdajal se je kot posestniški sin Stren-čan iz Celja. Poneveril je duplikat tovornega lista, tako da nm je trgovec Urbič izplačal že naprej 3500 din. Naslednji dan jc šel trgovec na Savski kolodvor s svojimi delavci, da bi spravili deske. Ugotovil je, da je ogoljufan. Zadevo je prijavil celjski policiji, ki je pretkanega goljufa v nedeljo oj>oldiie_aretirala in izročila zagrebški policiji.
c Krompir, lep, bel dobite najceneje pri KMETIJSKI DRUŽBI, Celje, Aškerčeva ulica.
Kamnik
Podgoršek Ivan — podlegel zastrupljenju.
Pred dnevi se je tukajšnji mesar in posestnik g. Podgoršek Ivan peljal s svojim sinom Blažoni na motornem kolesu po kupčiffckih poslih na Štajersko. Med vožnjo je spolzka pot povzročila, da sta padla z motorjem, pri čemer se je pokojnik nekoliko udaril na desno nogo nad gležnjem. Rani ni pripisoval jiosobiie važnosti. Sledilo pa je za-strupljenje po tetanusu. Zdravstveno stanje se mu jc v nekaj dneh tako poslabšalo, da so ga minuli petek morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico od koder so ga takoj v solioto vrnili v brezupnem stanju svojcem. V nedeljo ob 1 zjutraj je umrl. Znpustil je ženo Katarino, tri hčere in dva sina, od katerih je Blaž odšel pred nekaj dnevi na od-služcnje vojaškega roka. — S svojo skrbno ženo Katarino sta skozi vseh 35 let skupnega zakonskega življenja prihranila toliko, da imajo Podgorškovi lepo posestvo v Trzinu in lepo hišo iu mesnrijo v Kamniku na Glavnem trgu. Kot preudarnega, skrbnega in varčnega gospodarju so pritegnili v odbor meščanske korporacije, več let pa je bil ludi predsednik mesarske zadruge. Kot globoko veren in vzoren mož se je vedno izogibal vsake kletvine. Bil jo tudi več let naš naročnik. Naj v miru počiva! žalujočim' naše iskreno sožalje I
Maribor
m Diploma. G. Reynold Macun, nečak znanega mariborskega veletrgovca g. Antona Macuna, je diplomiral s prav dobrim uspehom na pravni fakulteti pariške univerze. Gosp. Macun je dosegel v Parizu že diplomo Visoke šole političnih ved in je študiral dalj časa tudi v Osfordu. K uspehu prav iskreno čestitamo!
m Princ Uohenzollern v Mariboru. V noči na ponedeljek se je pripeljal v Maribor z belgrajskim brzovlakom princ Friderik Uohenzollern Sigma-ringen. Princ se je s svojim spremstvom pripeljal v salonskem dvornem vagonu, katerega so odklopili. V ponedeljek zjutraj okrog 9. je princ presedel iz salonskega vagona v 6voj avtomobil, ki jo bil poslan na posebnem vagonu iz Belgrada. Iz Maribora se je princ odpeljal z avtomobilom v Avstrijo. Do meje so ga spremili šef obmejne policije gosp. Krajnovič in organi mestne policije. Kakor znano, je princ Uohenzollern Sigmaringen bratranec naše kraljice in romunskega kralja. Bil je na obisku v Bukarešti in potem v Belgradu, sedaj pa se vrača skozi Avstrijo nazaj v Nemčijo, kjer stalno živi na svojih posestvih.
m Cesta Maribor—Št. Ilj. Glavna dela na tej cesti 60 zaradi zaključka gradbene sezone za letos končana. Le v Košakih se vrši še odkop starega cc6tišča, vzdolž proge pa so vršijo še nekatera zemeljska dela. Zaradi neprestanega deževja je bilo letos mogoče asfaltirati samo 6 km ceste, torej samo polovico projektirane dolžine. Prenovljeno cestišče se je izkazalo kot povsem odporno in doraslo zahtevani prometa, s katerim je obteženo, kar priča o temeljitem in solidnem delu.
m Osebna vest. Inž. Beno Nerima, kemik-pri-pravnik na banovinski kmetijski kontrolni in poskusni postaji v Mariboru, je imenovan za pomočnika pri tržnem nadzorstvu v Ljubljani.
m Smrt blage žene. V Turnarjevi ulici 28 je umrla ga. Vekoslava Cvetko, rojena Treuensfeld. Pokojnica je bila soproga bivšega šolskega upravitelja v Krčevini pri Mariboru gosp. Franja Cvetka. Bila je blaga in srčno dobra žena, znana kot učiteljica iu vzgojiteljica. Pogreb bo v sredo, 10. novembra, ob 15. izpred mrtvašnice pobreškega poko-pališča. Soprogu in sinu naše iskreno sožalje! Na,i počiva v miru!
ni Spccijalist za ženske bolezni dr. Benjamin Ipavic ne ordinira do preklica.
m Razprava proti grofu Zabeu. Dne 18. oktobra se je začela pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti grofu Ivanu Zabeu iz Fale pri Mariboru, ki je bil obtožen prestopka zoper varnost javnega prometa. Grof Zaheo je dne 27. maja t. I. v bližini grada Viltuža trčil s svojim osebnim avtomobilom v monterja falske elektrarne Hermana Hostnikarja, ki se je peljal na kolesu proti Kamilici, pred 6eboj pa je imel na kolesu še svojo 11 letno hčerko Ivanko. Hostnikarja jc vrglo na rob cestejer je obležal s prebito lobanjo na mestu mrtev, hčerka pa je dobila nevarne notranje j>o-škodbe ter je v mariborski bolnišnici jedva okrevala. Grof Zabeo je po trčenju zadel s svojim avtomobilom v kamnitno vrtno ograjo ter ei ga jo razbil. Po izjavah prič sodeč je moral grof Zabeo vozili z veliko brzino, dasi pravi 6am, da je vozil največ 45 km na uro. Na jiodlagi sledov, ki so jih ugotovili nejKisredno po trčenju, pa je zopet razvidno, da je Hostnikar deloma sam zakrivil nesrečo, ker je zavozi! preveč proti sredini ceste. Razprava je bila 18. oklobra preložena ter se jc nadaljevala včeraj dopoldne v razpravni dvorani okrožnega sodišča pred hodnikom dr. Tombakom. Dopoldne so bili zaslišani razni izvedenci in priče, popoldne pa se je sodišče podalo v Bresternico ter se je razprava nadaljevala na mestu nesrčče. Grof Zabeo je bil pri razpravi na licu mesta oproščen. Z vdovo ponesrečenega Hostnikarja pa se je poravnal ter ji plačal 50.000 din, obenem pa nosi tudi vse odvetniške stroške.
m Pes mu je odgrizel ustnico in nos. Huda nesreča je zadela 73 lelnega Žagarja Gašparja Šloser-ja v Pekrah. Ko je v nedeljo jiopoklne prišel na obisk k svojemu prijatelju, ga je na dvorišču ua-pndel pes ter ga hudo obgrizel. Mrcina se mu je zakadila v obraz ter mu je odgriznila spodnjo ustnico in ranila nos. Šloserja so reševalci prepeljali v bolnišnico.
Gledališče
Torek, 9. novembra: Ob 20. »Najboljša ideja tete
Olge-:. Red B. Sreda, 10. novembra: Ob 20. »Pri treh mladenkah«.
Red D.
Četrtek, 11. novembra: Ob 20. »Revizorc. Red C.
Nemški mojster psuje
in pretepava slovenske delavce in delavke
G. Franc Škof, solastnik tovarne Jugoekle v Alariboru nam je poslal naslednje: »Slovenec« je pisal: »Take neznosne razmere 60 v omenjeni tovarni vladale že več let ter lastnik tovarne, Slovenec, kljub pritožbam ni prav nič ukrenil, da bi bila zavarovana čast slovenskega delavstva, kaj da bi se spomnil, da bi nemškega nameščenca vrgel iz podjetja ter ga spravil čez mejo.« K temu pripominjam, da je v tovarni Jugoekte, koje solastnik sem, zaposlen kot tehnični vodja Maks Silberman. ki je rodom iz Nemčije in protestantske vere. O tem, da bi bil Maks Silberman kedaj kakega delavca ali delavko zmerjal z v članku navedenimi besedami, ali da bi kogarkoli udaril ali sunil, nisem nikdar prejel nobene pritožbe in le radi tega nisem ničesar ukrenil. Šele ko sem se vrnil 2.1.111. s trgovskega potovanja, 6ein zvedel, da je v tovarni Jugoekte preiskava, ki jo vodi predstojništvo mestne policije v Mariboru. Takoj 6ein se podal na oied-stojuištvo mestne policije v Mariboru in ugotov-l, da je predstojništvo mestne policije izvedlo na neko anonimno ovadbo poizvedbe, tekom katerih so v omenjeni ovadbi navedene priče potrdile, da je Maks Silberman rabil nekatere v članku navedene psovke. Četudi je vse estalo delavstvo, ko sem ga po mojih informacijah na predstojništvu mestne policije zaslišal, izjavilo, da mu ni ničesar znanega o kakem takem Silbertnanovem postopanju in je protestiralo proti temu, da bi se Silber-manu take stvari očitale, sem se vendar takoj odločil. da Maksu Silbermanu službo odpovem. Zaprosil sem !e. da se rok za njegovo izselitev podaljša do konca leta da bom mogel dobiti drugega tehničnega vodjo in potrebno ukreniti radi nemotenega nadaljnega obratovanja tovarne. Takojšen Silbermanov odpust brez nadomestila bi pa pomenil tudi za delavstvo težek udarec, ker bi moral v*aj začasno obrat tovarne skrčiti in nekaj delavstva odpustiti. Posebno je sedaj nemoteni obrat nujno potreben, ker se izdelujejo vzorci za pomladansko sezijo, ki morajo biti do konca leta gotovi, da se tako polni obrat tovarne za pomladansko sezono zagotovi.
Ali 8te ie poravnali naročnino?
i \
Naši
zborujejo
Ljubljana, 8. novembra.
Danes dopoldne je bila glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, kateri je prisostvovalo izredno lepo število zastopnikov zadrug iz vse Slovenije. Od 682 na koncu leta 1936 včlanjenih zadrug je poslalo na občni zbor svoje zastopnike 215 kreditnih in 201 ostala zadruga, torej skupno 416 zadrug. Občni zbor je mesto zadržanega predsednika g. dr. Antona Korošča vodil podpredsednik Zveze g. ravn. Bogumil Remec.
Predsednik g. ravnatelj Bogumil Remec je najprej pozdravil navzočega šefa kabineta ministra dr. Kreka g. Antona Končana in zastopnika kmetijskega ministra in banske uprave referenta gospoda Ludvika Puža in predsednika Kmetijske zbornice g. Martina Steblovnika, Prečital je brzo-jav zadržanega predsednika, ministra dr. Korošca, ki je želel občnemu zboru najboljši potek. S skupščine je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, brzojav predsedniku ministrskega sveta dr. Milanu Stojadinoviču, v katerem apelirajo zadružniki nanj, da se zavzame za likvidnost denarnih zavodov, nadalje kmetijskemu ministru g- Svetozarju Stankoviču in predsedniku Zveze ministru notranjih zadev g, dT. Antonu Korošcu. Za pozdravi je bil odobren zapisnik zadnjega občnega zbora in je sledilo poročilo načelstva, katerega je dal načelstveni ravnatelj gospod Franc Gabrovšek.
Poročilo načel siva
Preteklo leto je prineslo zboljšanje gospodarskega položaja našega kmeta in tudi skoraj vseh drugih slojev prebivalstva. Zdi se, da je to izboljšanje v precejšnji meri le posledica ogromnega oboroževanja, vendar je treba ugotoviti, da je splošna gospodarska stiska očividno zmanjšana. Ni pa končana naša denarna kriza. Mnogokrat je bilo že poudarjeno, da so drugod napeli v času največje gospodarske krize vse sile, da rešijo denarništvo, pri nas pa popolnoma učinkovitega sredstva še nismo dobili. Živeli smo v raznih zaščitah, toda zaščita je nekaj začasnega in misliti moramo na trajnejše ukrepe. Gospodarsko izboljšanje je privedlo do tega, da je zopet precej odvisnega denarja, toda ta denar ne najde pravega načina, da bi nadalje oplojeval narodno gospodarstvo prav zaradi tega, ker denarna kriza na Slovenskem ni končana. Privilegirani in mestni denarni zavodi eo bili v ugodnejšem položaju ter 6o zbrali že lepe vsote novih vlog, za nas najvažnejši denarni zavodi, t. j. naše kmeteke posojilnice pa niso mogli priti do novega življenja in niso mogli preprečiti, da se začenja novo oderuštvo v naših krajih.
Napori Zveze ®o šli nadalje za tem kakor vsa zadnja leta, da ozdravi naše zadružništvo in da bi se upostavil obtok denarja, Tozadevni poizkusi so bili zelo številni in gredo še nadalje za tem, da bi Zveza mogla vsaj v glavnem izplačevati zadrugam iz njihovih naložb in da bo tako vsaj velika večina naših posojilnic začela zopet z delovanjem.
Likvidnost zadrug
Likvidnost naših kmečkih posojilnic je v veliki meri odvisna tudi od tega, kako se bo reševalo vprašanje dobroimetij pri Privilegirani agrarni banki in drž. obveznic, ki jih prejmejo posojilnice kot odškodnino za oddane kmetske dolgove in dolžnike. To je po uveljavljenju lanske uredbe, ki je prinesla velikemu številu kmetov znatne olajšave, najvažnejše vprašanje. Zaradi tega je treba pozorno zasledovati vse tozadevne vesti. Zadnji ukrepi, da bodo dobili zavodi, ki imajo pri Privilegirani agrarni banki tekoči račun, kot posojilo na četrtino tega računa proti temu, da zavodi podpišejo menice in polože kot supergarancije vse dobroimetje pri Privil. agrarni banki, ne govore nič o državnih obveznicah. Kako kaže zadeva za naše posojilnice, je položaj naslednji: Doslej je prijavilo 4140 kreditnih ustanov 651.000 kmetov-dolžnikov, in 6icer dolgove v višini 2S16.2 milijonov din. V vsej državi so zadružne organizacije oddale 894.4 milijonov din kmetskih dolgov. Po nekih podatkih so oddale na Slovenskem 423.6 milijonov din, po drugih podatkih znatno manj. Zadruge, včlanjene v Zadružni zvezi, so oddale 237 milij. din in 29 600 kmetskih dolžnikov. Ta številka je bistveno manjša kot se ie pričakovalo. Prvotno so mislile zadruge, da bodo oddale 39.000 kmetov-dolžnikov in za 340 milij- din dolgov. Če je tedaj oddanih 237 milij. dinarjev, bi mogle zadruge, včlanjene v Zadružni zvezi, imeti dobroimetja pri Privilegirani agrar. banki okoli 120 milij. dia. Če dobe lombardnega kredita 30 milij. din, bi vendar ne mogle izplačati malih vlog — te prevladujejo pri zadrugah — do 10.000 din, o katerih govore objave, katerih je znatno več. V zvezi s tem omenja poročilo, da je Glavna zadružna zveza v Belgradu že naivtopila, da se lombardni pogoji za zadruge izboljšajo, kar bi bila stvarna pomoč zadružništvu.
Glavno delo zveze je bilo poleg mobilnosti posvečeno tudi oddaji dolgov po uredbi o likvi-
daciji kmetskih dolgov. Za naše zadruge je bila to težka naloga. Upoštevati bi se moralo, da naše
zadruge nimajo večinoma izučenih knjigovodij, ki bi lahko to delo brez vsega opravljali. Tudi for-mularji in navodila niso bili popolnoma prilagodeni našim razmeram. Zaradi tega je Zadružna zveza pomagala svojim članicam, kar je mogla. Za velik del zadrug so sestavUi obračune uslužbenci Zveze, kar je bilo združeno t mnogimi stroški in težavami. Samo Zadružno zvezo je stalo delo po malem računano 120.000 dia. Koliko stroškov pa so imele posamezne zadruge, je težko dognati.
Najtežji je položaj onih zadrug, ki so oddale skoraj vse kmečke dolžnike Privilegirani agrarni banki in so zaradi tega izgubile važen vir dohodkov. Predvsem t« zadruge se še vedno zatekajo k zaščiti in je od 335 kreditnih zadrug pod zaščito že 200. Nekatere zadruge so vzele posojilo pri Zvezi, da so mogle ustreči kmetom v svojem okolišu. Te dobivajo sedaj za kmetska posojila le 39S, same pa morajo plačevati višje obresti. Težko je tudi onim zadrugam, ki imajo velik de] svojih aktiv v naložbah, Marsikatero zadrugo je gnalo pod zaičito dejstvo, da drugače ni mogla doGeči znižanja pasivne obrestne mere.
Vprašanje plasiranja novih vlog je tudi težav- ■ no in celo veliki denarni zavodi imaio s tem velike I skrbi, da dobe primerne obresti. Zaupanje se bo vrnilo tedaj, ko bo zadrugam omogočeno isplače-vati v glavnem vse vloge, potem pa seveda moramo ie vedno računati, da bo razrvanost še nekaj časa trajala in da bo treba napornega dela in velike previdnosti, da zopet zažive naše podeželske rajlajznovke. Kako so potrebne, kmetje že danes znova čutijo, ko tudi v nujnih primerih ne morejo dobiti posojil ali pa le od novo nastajajočih oderuhov.
Novi zadružni zakon
Novi zadružni zakon je prinesel izenačenje za-držne zakonodaje v vsej državi. Ta zakon ne pomeni za nas kakšnih velikih preobratov, ampak v glavnem potrjuje dosedanja pota našega zadružništva. Izpopolnitev je v tem, da je izločil zadruge, ki poslujejo tudi z nečlani, na drugi strani pa je pripravil zadrugam zakon mnogo novega dela, ker je treba prilagoditi vsa pravila in tudi tiskovine ter knjige. Zakon je upeljal marsikatero novo stvar. Zadružna zveza bo zadrugam pomagala čez vse važnejše težave ter bo izdala za vse vrste zadrug enotna pravila, ki jih bodo potem zadruge prilagodile brez velikih izprememb svojim krajevnim razmeram. Misliti bo treba tudi na zadružno zavarovanje, o katerem govori tudi novi zakon o gospodarskih zadrugah.
Zadruge trpe zaradi vedno hujšega pritiska davčnih oblasti. Formalizem pa je škodljiv in ne prinaša tudi državni blagajni pravega uspeha. Nadalje zadruge dejansko niso dobrim in solidnim trgovcem nič nevarne in so postale olajšave zadrug tako malenkostne, da res ne morejo biti v spotiko.
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od t. IIL 1937
Rovizijsko delo je bilo sicer zaradi oddaje kmetskih dolgo\ nekoliko ovirano, vendar je bilo lani izvršenih 351 revizij. Zveza je izdajala tudi lani Narodnega gospodarja. V zadružni šoli je bilo 40 učencev, od katerih je podpirala Zadružna zveza 26. Delo Zveze je lani zelo naraslo.
Izkušnje zadnjih let so nas mnogo naučile in daj Bog, da bi prišle zadružništvu v koristi
Po izčrpnem poročilu ravnatelja g. Gabrovška, ki je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, je podal poročilo o računskem zaključku ravnatelj g. dr. Joža Basaj. (Računski zaključek smo že objavili. Op. ur.). Podal je izčrpna pojasnila k vsem postavkam tako bilance kot računa zgube in dobička. Pojasnil je tudi izpremembe, ki so nastopile v tekočem letu, tako je med drugim Zveza dobila likvidirani!- nad pol milijona dinarjev naložb pri dunajski poštni hranilnici. Tudi njegovo poročilo so delegati z odohravanjem vzeli na znanje. V imenu nadzorstva je poročal načelnik duhovni svetnik g Ignacij Zaplotnik. Nadzorstvo se je izčrpno zanimalo za potek poslovanja ter predlaga absolutorij.
Sledila je obširna debata, v kateri so zastopniki zadrug zlasti zahtevali pojasnila glede vseli aktualnih vprašanj v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. Na vsa vprašanja je dal odgovor ravnatplj g. Gabrovšek Za tem je bil računski zaključek Zveze soglasno odobren in dan absolutorij.
Volitve
Pri volitvah je bil izvoljen z malenkostno iz-premembo stari odbor in pa tudi nadzorstvo. V načelstvo zvezr- so bili izvoljeni: dr. Anton Korošec, Bogumil Remec, dr. Karel Capuder, Franc Gabrovšek, dr. Stanko Žitko, dr. Fran Achubaih, Valentin Zabret, Anton Cestnik, Ivan Černoga, Josip Klekl, dr. Josip Leskovar, Ivan Lovrač, Jernej Podbevšek, Janez Strcin iu dr. Dominik Žvokelj. V nadzorstvo »o bili izvoljeni Ignacij Zaplotnik, di Anton Brocelj, Jakob Fatur, Ivan Kle-menčič, Jor-ip Osana, Matej Rihar, Martin Steblov-nik, Josip Klopfič in Miloš Stare. — Tako načelstvo kot nadzorstvo sta bila izvoljena soglasno.
Italijanski kliring. Narodna banka razglaša, da je 8. uovembra t. 1. izplačevala klirinška nakazila v novem kliringu z Italijo od št. 8267 do vštete 8279 z dne 2. oktobra t. 1.
Anketa o železniškem osebnem prometu v Sloveniji. Zveza za tujski promet v Sloveniji sklicuje za sredo 10. novembra v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo anketo glede železniškega osebnega prometa v Sloveniji. Namen ankete je ugotoviti najnujnejše tujskoprometno potrebe in proučiti možnost, kako bi prišli do zadovoljivega stanja.
lnsolvenre v oktobru. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo meseca oktobra letos zabeleženih: 4 konkurzi in 12 poravnav (oktobra lani 6 in 19), od tega v Sloveniji 2 (1) konkurz iu 61 (3) poravnalna postopanja.
Borza
Denar
Dne 8. novembra.
Vprašanje veleblagovnic
Od ljubljanskega trgovca smo glede veleblagovnic prejeli naslednji članek:
Trgovina v naši državi je na zelo različnih stopnjah, kar velja tudi za številne druge gospodarske panoge, kjer je mogoče raznoličnost še večja. To 6e vidi tudi pri veleblagovnicah, ki eo bile v zahodnih delih naše države že prej nego na vzhodu naše države. Sedaj pa 60 prišle tudi na vzhod države in to v drugačni obliki, kot smo jih bili vajeni doslej. Dočim smo bili pri nas navajeni na veleblagovnice (Warenhauser, veliki magazini), ki so prodajale isto blago kot vse druge trgovine v skoro isti' kakovosti pa z majhnimi ali nobenimi razlikami v cenah, 6o se [»javile menda po vzorcu nekaterih držav (dočim so v drugih zopet take veleblagovnice prepovedali) tudi drugačne veleblagovnice, pri katerih pa navedena dejstva ne držijo v polni meri. Veleblagovnice take vrste 60 postale nevarne trgovskemu 6tanu, posebno pa malemu trgovcu. Kajtj te 60 začele z drugačnimi poslovnimi metodami, katerih doslej nismo bili vajeni. Pri teh nodjetjih je treba pomisliti tudi na to. da ie za njih poslovanje potreben ogromen kapital, katerega pa naš človek ne zmore, saj smo vendar v malih razmerah in ee moramo boriti za 6voj ob stoj pri razmerama majhni kupni moči svojih odjemalcev. Ti veliki kapitali, ki so investirani v veleblagovnicah, omogočajo tudi znatne razlike v cenah.
Tudi pri nas obstoja možnost, upamo, da 6amo formalna, da pride v gotovem času do veleblagovnic podobnega tipa, proti katerim 6e sedaj bori trgovstvo. Seveda moramo pa že vnaprej poudariti, da 60 naše razmere v nnSi trgovini bistveno drugačne, kot v drugih krajih države. Slovenska trgo-
vina ima znatno večja bremena kot n pr. v Belgradu. Vzemimo samo neposredne davke. Pri ieti podlagi n. pr. Belgrad nima nobenih banovin6kih doklad, ker ne leži v nobeni banovini, pa tudi občinska doklada je v Belgradu manjša kot pri nas, Zaradi tega je davčno breme pri nas bolj občutno. Veleblagovnica pa, ki bo imela n. pr. 6edež v Belgradu, pa podružnico n. pr. tudi v Ljubljani in drugih mestih, ne bo za svoje podružnice gotovo plačevala onih davkov, katere plačuje dane« n. pr. samostojen trgovec. V tem oziru imamo že dobre skušnje pri prodajalnah industrijskih podjetij.
Gotovo ni v interesu države, če 6e zmanjša število posebno tnalih trgovcev, ki ne bodo mogli vzdržati konkurenčne borbe z velikim, posebno pa tujim kapitalom. Vsi mali trgovci 6e bodo sprole-tarizirati in tudi za državo ne bodo več oni davkoplačevalci kot so bili doslej, ampak ji bodo padli v breme. Zaradi tega mora gospodarska politika paziti na to, da vzdrži na primerni višini srednji stan, ki je tudi eden izmed stebrov države, brez katerega si socialne zgradbe v naši državi ne moremo misliti.
Nc gre samo za mase kotirumeritov, ampak tudi za številni trgovski 6tan v državi.
Hvalevredno je, da je nova uredba o velebla-govnicah prepustila odločitev o njih v mestih nad 50.000 prebivalcev banom, ki lahko odločajo po svobodni oceni. Zaradi tega apeliramo na pristope oblasti da skrbe tudi za malega trgovca in ne do volijo tujemu kapitalu da pride tudi v Ljubljano, ko vendar vidimo, da se že v ljubljanski trgovini 6ami pojavlja vedno več tujcev.
Kulturni obzornik
Nekaj misli h dr. Ztvitlerjevi brošuri o koroškem vprašaniu
>Koroško vprašanje« je naslov male publikacije, izišle iz akademske založbe. Spisal jo je g. Fran Zvvitter. Koroški Slovenci so vsakomur hvaležni, ki se resno bavi s to stvarjo. Če se kaj drugega ne doseže, ostane vsaj, vprašanje na dnevnem redu, in svet postane pozoren na neko rano, ki se ne celi. Svetu se vsaj ne more na-znanjevati, da imajo koroški Slovenci vse pravice, in da se v Avstriji vse ozira na narodne manjšine. Položaj je danes takšen: Avstrijska vlada bi razmere na Koroškem res rada uredila, da bi bili Slovenci kolikor toliko zadovoljni, ali vlada naletava na odločni odjror Vsenemeev, h katerim pripadajo skorajda vsi uradniki in učitelji. Ko je bil deželni glavar še Hillgerth, so se oblasti pogajale že o neki narodni avtonomiji^ Slovencev. Vsenemci so tedaj nastopili pri deželnem glavarju, ki jim je dal zagotovilo: >Ne bojte se, nič se ne bo spremenilo.« In ko se je zadnji čas spet govorilo več kakor navadno o Slovencih in njihovih pritožbah, je voditelj vsenemškega gibanja zagrozil javno: »Če se kaj spremeni, bo v deželi gorelo od Šmoborja do Pliberka.c Za Vsenemci menda stoji Berlin, drugače se njihova drznost ne more razlagati.
Gospod Zwitter skuša priti vprašanju na dno, kako da slovenski živelj na Koroškem tako slabi ln gine od desetletja do desetletja. Deloma so razlogi, ki jih navaja, pravilni, res je tako, deloma pa se le moti pri vsi dobri volji, kakor se tu moti vsakdo, ki ni domačin in stvari ni doživljal sam. Zvvitter prevzame v knjigo mnenje Ante Bega, ki je pred vojno zbiral podatke za
razmotrivanje narodnih razmer na Koroškem. — Ante Beg piše: »da je politika koroških voditeljev izza Eiuspielerjeve dobe do današnjega dne polagoma, toda sistematično, odbijala za duhov-niki najvplivnejše narodne bojevnike, L j. uči-teljstvo. Res, da je k odtujenju učiteljstva mnogo pripomogel nesrečni sistem, res pa je tudi. da bi se s prijazno in pravično pisavo in taktiko bilo dalo polagoma pridobivati posamezne učitelje v j narodne vrste. Toda politična organizacija se je ! preveč razdeljevala med šaržo okoli celovškega j kapitlja, novodobno šolstvo in njega učiteljstvo pa se je odkrito in prikrito pikalo, a to brez razlike narodnosti, dokler se ni učiteljstvo umaknilo ! od politične organizacije in — od svojega naroda sploh ... Zapostavljeni učitelji, ne le da so sami uskočili v nasprotniški tabor, temveč so potegnili za seboj tudi vplivnejše posestnike. In tako so nastali po deželi tako imenovani »deutschfrcund-lih-fortschrittlich< krogi.
Kje neki bi bili koroški Slovetfti, če bi ne fiilo ves čas tiste duhovščine okrog celovškega kapitlja?
Narodni učitelji so bili ua Koroškem ves čas redka izjema. Ko so slovenske stranke prisilile ministrstvo, da je dalo v Celovec prof. Apiba in se je blagi rodoljub nekoč zglasil na zborovanju, ga je jx>zval dež. predsednik Schmied Zabierow pred se in mu je vsnktero politično delovanje strogo prejx>vedal Janez Huter je bil katehet na realki, rodoljub ko le kdo, nastopiti kje v javnosti se ni nikdar upal. Čudili smo se temu. dokler nam ni r>ovedal, da ima prepoved tudi on. Srednješolski profesor pa je bil neprimerno bolj svoboden. kakor katerikoli učitelj. Bilo je ves čas tudi med učitelji nekaj požrtvovalnih mož: Podobnik v Velikovcu, Svikaršič v Slov. Smihelu. Hribaršek v Smihelu pri Pliberku in morebiti Sp nekaj drugih. Kako se je moglo te gospode angažirati za delo, ki se je moralo vršiti v Colovcu? Učiteljske pripravnice so v tisti uobi uganjale neovirano nemško liberalno agitacijo. L. 1872 so
avstrijski škofje predložili naučnemu ministrstvu pritožbo: »Dass man den Lebramtskandidaten Biicher gibt, die darauf angelegt sind, ibnen den Glauben zu nehmen, ihnen die Kirche zu einem Zerrbilde zu machen und die Religion als einen Mytbus zu erklaren.« Nemška liberalna stranka je izdatno podpirala učiteljstvo za germanizacijo slovenskega ljudstva. Deutecher Schulverein io 1. 1884 na občnem zboru v Gradcu poročal, da ima 85.000 članov in 255.000 gld rednih dohodkov. Tega na zborovanju seveda niso povedali, ali izvedelo se je, da jo društvu bilo največji podpornik ravnateljstvo državnih železnic. Ta Scbul-vorein je bil naperjen izrecno proti Slovencem, in njegov pogubni vpliv se ni čutil lo na Koroškem. Pozneje so se morali Slovenci dalje pritoževati, da jim narodne učitelje postavljajo v nemško pokrajine, kakor še danes, ko ni mogoče g. Aich-holzerja spraviti v slovenski del dežele. L. 1905 je Ciril Metodova družba skušala v Velikovec iz St. Ruperta dobiti liberalnega učitelja Peska. Župnik Treiber jo bil izprva nove pomoči vesel, ali dosti dolgo se s Peskom nista razumela; saj ni bilo mogoče, da v ljudski šoli, kamor starši pošiljajo otroke, da so uče moliti, poučuje učitelj v liberalnem duhu. Ne sklada sc trditev z resnico, da je nemškularija nastala po 6lcvenskih narodnih učiteljih. Ante Beg bi nam moral povedati kaj imen Morebiti je poz-ial enega ali d -iigega učitelja, ki mu je iziavil, da bi hotel delovati za Slovence, ako bi delal v liberalnem duhu, a je neverjetno tudi to. Takih učiteljev tukaj ni bilo, zato je povsem neutomeljeno očitanje, da bi v tem oziru duhovščina delala taktične napake. — Slovenskim liberalcem nihče ni branil sodelovanja v politiki. Advokat dr. Mliller je tudi res pro-rej sodeloval vabili so ga celo, kar je dosegel, je bilo pa le brez posebnega pomena. — Liberalni bančni In drugi uradniki okrog Mtillerja so nekoliko življenja spravili v koroški Narodni dom v Celovcu. To je bilo nekaj, a nc veliko. Toliko k tej razpravi.	Koroški rojak.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.59—8.69, v Zagrebu in Belgradu na 8.58—8.68.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.80—29.50. v Belgradu 28.65—29.85.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 1.85 den.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni tia 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.795—13.995, za sredo decembra 13.645 do 13.845, za konec decembra 13.55—13.75, za sredo januarja 13.60—13.80.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,651,86.š din, v Belgradu 7,018.000 diu. Belgrad izkazuje v efektih prometa 761.000 din.
Ljubljana — tečaji s pri m o ni.
Amsterdam 100 h. gold..... 2374.60—2389.26
Berlin 100 mark...... 1730.53—1744.41
Bruselj 100 belg...... 730.20— 735.26
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.13— 216.1«
Newyork 100 dolarjev .... 4253.51—4289.83 Pariz 100 frankov ...... 145.57— 147 01.
Praga 100 kron....... 149.93- 151.03
Trst 100 lir........ 236.05— 228.13
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.645, London 21.545, Nowyork 430.25, Bruselj 73.42, Milan 22.67, Amsterdam 238.30, Berlin 173.75, Dunaj 80.05, (81.625),
5	točk h o lm 111.075, Oslo 108.25, Kopenhagen 96.18, Praga 15.05 (13.70), Varšava 81.75, Budimpešta. 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. HeUingfors 9.53, Buenos-Aires 12.9.
Vrednostni fianirii
Ljubljana: 7% invest. posojilo 91—96. agrarji 52.50—54.50, vojna škoda promptna 419—422, hp-gluške obveznice 78—78 50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 01—96, 7% Blerovo posojilo 85.50—86.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, Trboveljska 220—240. — Eksekutivna prodaja: 2000 kom. vojno škodo po 415.
Zagreb; Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 94 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 418—419. begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94 denar, 7% Blerovo posojilo 85.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.75 blago. — Delnice: Narodna banka 7.600 denar, Priv. agrarna banka 208 denar, Trboveljska 220—235, Gutmann 45—51, Danica 45—55 (46), Osj. sladk. tov. 150—160 (160), Dubrovačka 410—420, Jadranska plovba 410—420, Oceaoia 275 denar,
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 95 denar (96 50), vojna škoda promptna 418—41850 (419, 418.50), za konec novembra (418.50), za konec decembra 41S—419, begluške obveznice 78.50—78.75, dalm. agrarji 76.50—76.75, 4%severni agrarji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 94 50—95 (95), 7% Blerovo posojilo 85.25—86.50, 7% posojilo Drž hip. banke 100.50—101. — Delnice: Narodna banka 7.525—7,550, Priv. agrarna banka 214—216,
Žitni trg
Nori Sad. Pšenica: bč. 171—172; srem. 169—171, slav. 171—173; ban. 169—173, bč. ladja »Tisa« 174—175. — Oves: bč., srem., slav. 122—124. — Koruza: bč., srem. 105—107, ban. 101—103, bč. nova suš. 95—96. Tendenca 6laba. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Dunajski goveji sejem 8. novembra. Prignanih je bilo 594 volov, 419 bikov in 684 krav, skupno 1697 glav, o dtega iz Avstrije 1430, iz inozemstva 267. Promet je bil živahen, V splošnem so cene živine ostale na isti višini kot prejšnji teden, le klavna živina se je pocenila za 2—3 groše. Cene so bile naslednje: voli 092—1.55, biki 0.90—1.17, krave 0.85—1.13 in klavna živina 0.63—0.84 šil. za kg žive teže
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Murski Soboti, dne 2. novembra 1937. Biki: I.
vrste 6 din za kg; II, vrste 5 din za kg; III. vrste 4.50 din za kg. — Telice: 1. vrste 5.50 din za kg;
II.	vrste 5 din za kg; III. vrste 4.50 din za kg. — Krave: I. vrste 3.50—4 din za kg; II. vrste 3 din za kg; III. vrste 2.50 din za kg. — Teleta: I, vrste
6	din za kg; II. vrste 5 din za kg. — Prašiči: špe-liarji 8.50 din za kg. — Prašiči pršutarji 7.50 din za kg. — Goveje meso: I. vrste 12 din za kg; II. vrste 10 din za kg; III. vrste 8 din zakg. — Svinjina: 12—14 din za kg. — Svinjska mast 18 din za kilogram. — Slanina: 16 din za kg. — Čisti med: 20 din za kg. — Goveje surove kože 8 din za kg. — Telečje surove kože 9 din za kg. — Pšenica: 190 din za 100 kg. — Rž: 180 din za 100 kg. — Oves: 140 din za 100 kg. — Koruza: 130 din za 100 kg. — Fižol: 200 din za 100 kg. — Krompir: 70 din za 100 kg. — Seno: 40 din za 100 kg. — Slama: 20 din za 100 kg. — Jabolka: I. vrste 180 dinarjev za 100 kg; II. vrste 120 din za 100 kg;
III.	vrnte 80 din za 100 kg. — Picnična moka 32:5 dinarjev za 100 kg. — Koruzna moka 250 difiajiev ra 100 kg.
Ob 20 letnici sovjetov v Rusiji
Kako so se boljševiki polastili Rusije
Nesrečneži pod ognjem topov. Kitajsko prebivalstvo velemesta Šanghaja preživljajo sedaj dneve nepopisnih stisk. Na tisoče in tisoče teh nesrečneževje že pribežalo v mednarodni del Šanghaja, kjer sedaj ni več prostora zanje. Zunaj mednarodne kolonije so izpostavljeni strašnemu topovskemu ognju od obeh strani. Ker v mestu ni več prostora, so se naselili v svojih džunkah ob obrežju mednarodne kolonije. Tukaj eo vsaj malo zavarovani pred smrtjo.
Profesor Piccard hoče
9000 metrov pod morje
Znani stratosferski zrakoplovec profesor Piccard se je menda naveličal s svojimi baloni letati po zraku. Profesor Piccard je Belgijec, Sedaj poročajo iz Bruslja, da se profesor Piccard ne bo več ukvarjal s stratosferskimi poleti, ampak da hoče najti tako sredstvo, ki bi omogočilo, da bi se lahko potopil 0000 metrov pod morsko gladino.
Za zgled mu je Američan Beebe, kateri je tudi začel proučevati morsko globočino ter se je v svoji krogli potopil 923 metrov pod morje. Seveda Belgijec Piccard s tako majhno globočino ni zadovoljen, temveč se hoče poglobiti kar 10 krat toliko, namreč 0000 metrov. Svoje poskuse bo za-pocel v lihem oceanu.
Vendar hoče Piccard še poprej poskusiti v At antskem morju, kjer globočina ni lako velika, kakor v Tihem morju. Baje je že izdelal poseben poskusni aparat, s katerim bi se 3000 metrov lahko potopil, morda pa tudi 4000 metrov. Ko se mu bodo ti poskusi posrečili, pojde profesor
f\CC™™nn T'1'0 n!°[ir- kjer b0 7- novim aparatom šel 0000 metrov globoko.
Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je velikansko vprašanje, kako se bo profesorju' to posrečilo. Kie neki bo mogel napraviti tak aparat ki bi vzdržal lako silovit pritisk pod morjem.'
V globočini 9000 metrov pod morjem je pritisk vode že tako grozansko velik, da na vsak kvadratni decimeter pritiska 90.000 kilogramov. Torej bo nova naprava profesorja Piccarda morala biti iz kake nenavadno močne snovi, katere bi silni vodni pritisk ne zmlinčil. Vsekakor se igra z življenjem, kdor kaj takega poskuša.
Največja jelka
Pred kakim tednom smo poročali, da Imajo v francoski Loreni blizu mesta Strassbourga dve jelki, ki sta največji na svetu. Imata po kakih 40 metrov visoke vrhove. Naš znanec pa nam sedaj 7: Goriškega sporoča, da bo največja jelka najbrže tista, ki raste takoj za vasjo Nemci blizu Trnovega nad Gorico v tako zvanem Trnovskem gozdu. Tista jelka je sedaj 46 metrov visoka ter meri v obsegu 5.60 metrov. Toda omeniti je treba, da je pred nekaj časa od vrha te jelke odlomilo 4 metre vrha. Tako bi bila danes 50 metrov visoka. To je brez dvoma najvišja jelka, kar jih poznamo.
Dne 15. novembra bo nemški pisatelj Gerhairt Hauptmann star 75 let. Rodil se je 15. novembra 1. 1862 v Salzbrunnu v Šleziji.
Čudni spomeniki
Ameriški list »Readers Digest« poroča o čudnih spomenikih, ki jih ponekod postavljajo še bolj čudni Američani.
V	državi Južna Karolina stoji poldrugi meter visok kamnit steber z napisom: »Evi, prvi ženski«. Spomenik Evi je postavil neki zasebnik. Ko so ga vprašali, zakaj je postavil spomenik Evi, je odgovoril, da je to storil zato, ker Eva še nikjer nima svojeca spomenika.
V	mestecu Salt Lake City — mesto ob Slanem jezeru v ameriški državi Utali, je nekdo postavil orjaški spomenik — morskim galebom. Ta spomenik stoji tamkaj v spomin, kako so nekdaj morski galebi prebivalce tega kraja rešili smrti od lakote. Nekoč so namreč priletele nad mesto in okolico kobilice v celih oblakih. Uničile bi bile takrat vso žetev in ljudje bi bili morali umreti od lakote. Ker pa mesto stoji blizu morja, so prileteli od morske strani galebi v velikanskih jatah ter so kakor bi mignil požrli vse kobilice. Tako so takrat galebi rešili letino in tudi ljudi.
Grb mesta Massachusetts je velikanska pole-novka. Že celih 200 let lahko ljudje gledajo grbe s polenovko v vseh uradnih posvetovalnicah te države. Polenovka je namreč prvim evropskim naseljencem v teh krajih bila edina hrana. Ko bi polenovke ne bilo, bi bili prvi naseljenci morali trpeti lakoto ali pa se izseUti drugam.
V	mestu Newportu stoji spomenik Mihaelu Cor-nu. Edina zasluga tega spoštovanega ameriškega Mihaela je pa ta, da si je nekoč upal pojesti paradižnik in ni zaradi tega umrl. S tem je podrl staro vražjo vero, da je paradižnik strupen sadež. Odkar je Corne pojedel tisti paradižnik, je ta sad postal Američanom in tudi drugim priljubljena jed.
>Tale drevesa je nasadil moj stari oče, ko je bil še majhen deček!«
»Ne govori neumnosti! Kako neki bi majhen
deček mogel posaditi tako velika drevesa!« *
Snubec
>Kaj pa je dejal moj papa, ko si mu pove-dal, da od same ljubezni do mene ne moreš več spati?«
>PonudiI mi je v svoji tovarni službo nočnega čuvaja !<£
Zadnji generalni prokurator državne dume ruske, baron Erik Fersen, je napisal ob 20 letnici sovjetske revolucije na Ruskem tale spominski članek o zadnjih dogodkih pred rdečo revolucijo na Ruskem:
Osem mesecev je na Ruskem vladala začasna vlada, katera je izdala veliko amnestijo ter poskrbela, da so se politični zločinci in begunci lahko častno vrnili. Odbor ruskih beguncev v Londonu, kateremu je predsedoval čičerin, je v te namene sam izdal 4 milijone rubljev. Ko se je Lenin s svojimi sodrugi vračal v Petrograd, so mu bile prihranjene vse denarne skrbi. Revolucijo je delal tako rekoč na državne stroške. Začasna vlada je priznala sovjete ter je bistvene dele svoje moči odstopila samozvanim zastopnikom »revolucionarne demokracije«. Vojsko je demokratizirala in vojaki so se kar raztepli po širni Rusiji ter verižili z živili. Pa tudi z drugimi rečmi, katere so dobili v roke in ki niso bile njihove. Policija je bila odpravljena. 2e takoj prvi dan slavne nekrvave revolucije, ko je še svetlo gorela justična palača, je politična drhal posekala policijo. In nekaj dni nato nikjer več ni bilo najvažnejšega orodja najvišje državne oblasti.
Vlada pa je bila slepa ter je slepa ostala do svojega neslavnega konca, ki je nastopil dne 7. no-vembra leta 1917. Lenin in njegovi sodrugi so imeli lahko delo, ko so organizirali prevrat. Nihče ni niti slutil, kaj počenja Lenin v palači Smolny, katero je njemu in sodrugom odstopila vlada. Ko pa se je prvi ministrski predsednik knez Lvov dovolj navladal. je odstopil in je njegovo mesto prevzel Kerenski. Njegov sistem, ki mu je ljudstvo reklo »Kerenčina«, pomeni razpadanje in pripravo za boljševizem. Pod Kerenskim je Rusija nehala biti država, bila je že pravi sovjet, kateremu je manjkal samo še diktator.
Jesen je prihajala v deželo. V palačah v nev-ski prestolnici je čudno vrelo. Kjerkoli je bil kak prazen kotiček, povsod je uradovala kaka ustanova, kjer so pisali odloke, za katere pa se nihče ni več brigal. V Marijini palači pa, kjer je bil nekoč sedež visoke zbornice, je zboroval pred-parlament in na predsedniškem stolu je sedela čudna ženska postava z ruto ua glavi. Bila je stara revolucionarka Katarina Brežkovska, katero je Kerenski sam poklical na to odgovorno in častno mesto.
V	Zimski palači pa je stoloval sam Kerenski ob mizi carja Aleksandra II. Na tisti mizi je stal zlat kip orača, ki so ga darovali carju ruski stanovi v spomin, ker je ta car osvobodil kmeta tlake in podložništva. Ta zlati kip je nekega dne izginil: Kerenski ga je daroval Brežkovski v priznanje njenih zaslug za revolucijo. Zunaj na deželi pa so goreli dvorci in kmetije. Kerenski je oborožil delavce, ko je general Kornilov ogrožal Petrograd, ki jo nato orožje tudi obdržalo. Meseca septembra je petrograjski delavski in vojaški sovjet izvolil Trockega za predsednika. Boljševi-zacija se je z naglimi koraki bližala kakor strašna pošast. Vsi, razen Kerenskega, so sedaj vedeli, da se bliža konec sistema Kerenskega.
Bilo je zvečer 6. novembra. Obiskal sem zastopnika ministrskega predsednika Konovalova v njegovem stanovanju. Bil je ves obupan:
>Pomis!itel Kerenski je pobegnil! Niti besedice mi ni povedal, kaj namerava. Sedaj pa sam sedim tukaj. Brez vojaštva, brez policije, brez vseh sredstev moči. Med tem pa se Lenin in bo!j-ševiki pripravljajo na udar. Revolucionarni odbor je izdal že vsa povelja ...«
Kerenski je res pobegnil iz Petrograda. Ušel je v edinem oklopnem avtomobilu, ki je bil na razpolago poveljniku Zimske palače. Častniški gojenci pa so tukaj stražili. Bilo jih je več tisoč mož, ki bi bili zadoščali za obrambo palače, ko bi poveljstvo ne bilo izgubilo glave. Namesto da bi bili po mestu zasedli najvažnejše postojanke, so pa morali čakati. »Za Kerenskega ne ganemo niti mezinca!« so izjavljali mladi fantje. Ko so šli na Nevski prospekt, so se dali boljševikom kar razorožiti. Prijezdil je polk kozakov. Ali naj branijo Kerenskega, katerega sovražijo? Ali naj se bore zoper boljševike? Sklenili so ostati nevtralni. Upali so, da se bodo kmalu lahko vrnili ob Don na svoje domove.
V	palači Smolni pa se je začel 2. kongres sovjetov, na katerem so menjševiki in socialni revolucionarji zapustili zborovanje in je Trocki za njimi klical, da spadajo samo se na smetišče zgodovine. Medtem pa, ko so pred Zimsko palačo bobneli topovi, je sovjet sklenil prevzeti v svoje roke vso oblast. Ob enih ponoči je močan oddelek vojno-revolucionarnega odbora vdrl v Zimsko palačo in že nekaj ur nato je bila izpolnjena usoda vlade Kerenskega. Ministri so odhajali v trdnjavo
Nesrečneži pod ognjem topov
Egiptovski ministrski predsednik Ali Maher paša govori ljudstvu po svojem prihodu od mladega kralja, s katerim se ie pogovarjal o važnih ustavnih zadevah, ki sedaj pretresajo Egipt,
Kristusova slika iz začetka 3. stol.
Petro-Pavlovsk, kakor ob času februarske revolucije nekoč ministri carske vlade.
List vNarodnoje Slovo« je dne 10. novembra prinesel prvo sporočilo, kje je Kerenski. Na čelu lista je stalo natiskano z debelimi črkami: »Jaz, ministrski predsednik provizorične vlade in vrhovni poveljnik vse oborožene sile Rusije, korakam na čelu domovini zvestih čet na Petrograd.« Povelje je bilo datirano iz Gačine.
Kerenski se je v GaČino pripeljal v lahkem avtomobilu v spremstvu dveh elegantnih dam ter svojega adjutanta. Tukaj je srečal znanega generala Krasnova, ki je znan vojaški pisatelj. Tega je imenoval za poveljnika čet ter mu naročil, naj v 1'etrogradu napravi red. Na čelu 600 mož je
general Krasnov res nastopil zoper upirajoče se glavno mesto. Njegov napad pa je bil odbit. Ljudje so bili siti vojskovanja. Kerenskemu niso zaupali, siti so bili nereda, polaščal se jih je obup. Zato ni čuda, da nihče ni hotel v boj za Kerenskega zoper boljševike. Sedaj je Kerenski moral bežati. Tokrat se je moral preobleči v obleko ruskega pomorščaka Tako je odigral.
Listi so z velikimi črkami prinašali prvi odlok sovjeta ljudskih komisarjev, kjer je naznanjal, da se je sestavil. Predsednik prvega sovjeta je bil odvetnik, sin pravega državnega svetnika, Vladimir Lenin, za njim pa Rykov, Lunačarski, Trocki, Krvlenko in prav nazadnje I. V. Džugašvili in v oklepaju — Stalin.
List v zgodovini Rusije se je obrnil.
Cerkveni zbor mutcev. V mestu Cincinati v Ameriki imajo cerkev, v kateri sodelujejo sami mutci. Seveda je to anglikanska cerkev. Vsa njihova služba božja je v njej urejena po načinu govora mutcev, z znaki. Na sliki vidimo, kako mutci mutaslo pojo pobožno pesem 6 samimi znaki.
Vera in ruske volitve
Pod naslovom »Verska združenja so samo še na papirju«, prinaša »Pravda« sledeče poročilo: Malo pred volitvami so bili v vasi Nova Vojdanov-ka ustanovljeni verski krožki, katerih člani so delali propagando od hiše do hiše. Središče tega dela je bilo pri nekem gostilničarju, ki je bil znan kot sveren« mož. Vedno je rad dal na razpolago svoje prostore, da so imeli v njih verska opravila. Na predvečer volitev pa je namesto stalnih obiskovalcev prišla policija in ga aretirala, češ da je deloval protirevolucionarno. »Izveslje« pišejo: Duhovniki in fanatiki vstajajo. V tovarni »Ordo-nikice« so hoteli začeti s protiboljševisko propagando. Toda vse so hitro razkrili in zaprli. V tovarno »Schnader« pa so delavci prinesli pismo, ki so jim ga poslali popi in je imelo protiboljševiško vsebino.
»Pravda« poroča, kako je bilo težko delo za volitve v Ukrajini, kjer se je verno ljudstvo upiralo in ugotavlja, da sovražniki proietariata ne spijo, ampak delujejo na vse možne načine. In to po 20 letih najhujšega preganjanja.
Na glavni skupščini wurtemberškega anlro-pološkega društva je poročal profesor dr. Watzin-ger iz Tubingena o uspehih najnovejših izkopavanj na kraju, kjer je nekdaj stalo mesto Dura Eufrat. To mesto je v 3. stoletju pred Kristusom ustanovil Selevkos Kikator. Toda leta 250 po Kristusu so Parti to mesto razdejali. To mesto je stalo ob reki Eufrat. Ko so pred nekaj časa začeli tamkaj izkopavati, so odkrili znamenite stvari.
Med drugimi starinami so odkrili dobro ohranjeno svetišče orientalskega božanstva Mitra, ki je prvo, katero so odkrili v orientu. Toda lo ni najvažnejše. Pač pa je velikanskega pomena, da so odkopali krščansko kapelico, katera je bila nastanjena v neki zasebni hiši. Ta kapelica je bila
zgrajena leta 232 po Kristusu. V njej so na ozki strani našli grob nekega mučenca, kar je najstarejši spomenik pokopavanja svetnikov v cerkvah. Stene so polne slikarij, katere kažejo prizore iz sv. pisma.
Tukaj so odkrili tudi najstarejšo sliko Jezusa Kristusa v podobi mladeniča. Strokovnjaki so mogli natančno določiti, kdaj je ta slika nastala. Slikam se pozna, da imajo za seboj daljšo umetniško tradicijo, da so torej njihove vzorne slike nastale vsaj v sredi 2. stoletja po Kristusu.
Spoti
Svetovno nogometno prvenstvo
Skoraj pol leta je še, preden bo Fifa otro-rila svoje tretje tekmovanje za svetovno prvenstvo, vendar je bilo odigranih že enajst izločilnih tekem, ki bodo predstavile šestnajst finalnih tekmecev. Finalne borbe bodo trajale od 4. do 19. junija. Prizorišče tretjega svetovnega nogometnega prvenstva bodo francoeka tla.
EVROPSKI PAS
Evropski pas jo razdeljen na osem skupin. V tem pasu je bilo odigranih že enajst tekem in trije finalisti so že znani. Ostala dva sta Italija, ki brani naslov, in prircditeljica prvenstva Francija.	v
Prva skupina: Nemčija, švedska. Finska in Estonska (dva naroda prideta v finale). Terale eo: 11. junija v Stocknolmu Švedska— Finska 4:0, 20. junija v Stockholmu švedska— Estonska 7:2, 29. junija v Helsingforsu Finska —Nemčija 0:2, t9. avgusta v Abu Finska—Estonska 0:1.' 29. avgusta v Kcinigsbcrgu Nemčija —Estonska 4:1. 21. novembra bo v Hamburgu srečanje med Nemčijo in Švedsko. Nemčija in Švedska eta že sigurna finalista.
Druga skupina: Norveška in svobodna država Irska na eni strani ter Poljska in Jugoslavija na drugi. Zmagovalca prideta v finale. Doslej so bile odigrane te-le tekme: 10. oktobra v Oslu Norveška—Trska 5:1, 7. novembra sta igrali Irska in Norveška v Dublinu, tO. oktobra v Varšavi Poljska—Jugoslavija 4:0: 3. aprila 1958 bo povratna tekma v Zagrebu.
Tretja skupina: Romunija in Egipt (v finale pride samo en partner). Ti dve državi sc še nista utegnili dogovoriti, kdaj bosta odigrali svoji izločilni tekmi.
Četrta skupina: Portugalska in Švica (v finale pride samo en partner).
Peta s k u p'i n a : Madžarska, Grčija in Palestina (v finale pride samo en partner; ta partner bo brez dvoma Madžarska).
šesta skupina: Bolgarija in Češkoslovaška (v finale pride samo en partner). Izločilni tekmi: 7. novembra 1937 v Sofiji Bolgarija—Češkoslovaška 1:1. 3. aprila 1938 v Pragi Češkoslovaška—Bolgarija. Po neodločenem rezultatu v Sofiji je precej jasno, kdo od teh partnerjev l>o postal finalist.
Sedma skupina: Litavska, Lctonska m Avstrija (samo en partner nride v fiualo). Igre so se končale takole: 29. julija v Rigi Lctonska —Litavska 4:2, 3. septembra v Kaunasu Leton-ska—Litaveka 5:1, 5. oktobra na Dunaju Avstrija —Letonska2:l. Avstrija pride v finalni krog. Tekmovanje v tej ekupini ni bilo urejeno posebno pravično.
Osma skupina: Belgija, Holandska in T.r>uxembourg (v finale prideta dva partnerja). Izločilne tekmo: 28. novembra v Rottordamu Holandija—Louxcmbourg, 13 marca 1938 v Lou-Nembourgu Louxembourg—Belgija, 3. aprila 1938 v Bruslju Belgija—Holandija.
AMERIŠKI PAS
Skupina Združenih s o v e m o'a m e -
riSkih držav: USA morajo potovati v Francijo i,n se udeležiti izločilnega turnirja, na ka-terenj bodo sodelovali zastopniki Srednjo in Južne Amerike. V tem pasu sta prosti dve finalni mesti.
S k u p i n a S r'e d n j e Amerike: Kolumbija, Costa Rica, Guba, EI Salvador, Holandska Guyana in Mehika.
Skupina Južne Amerike: Do ofi-»ielnega zaključka prijav je iz tc skupine dospela sunio prijava Brazilije. Brazilijoje smatrati brez nadaljnjega za finalista. Naknadno je poslala prijavo tudi še Argentina. Položaj, ki je nastal po njeni prijavi, bo treba šele razčistiti.
AZIJSKI PAS
Prijavili sta se Holandska Indija in Japonska. Zmagovalce v teh dveh izločilnih bojih bi moral priti v finale. Zaplet vojnih dogodkov no Dal jnem vzhodu pa je poskrbel, da do izločilnih bojev ni prišlo. Srečanje je bilo določeno v Shanghaju. Zdaj je Fifa odredila Saigon v Kon-činčini in sicer za drugo leto meseca januarja.
Jugoslavija po vsem videzu ne bo prišla v finale, ker je nerodno izgubila z močno Poljsko
Denar
II
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-62
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14
Telefon 85-18. IzposluJ* ve« oantne tn kreditne posle, nakup In prodajo hranilnih vlog • najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
(s 4:0 so zmagali Poljaki). Skoraj izključeno je, li drugo leto v Zagrebu poraziti Poljake s tako izdatnim rezultatom- Poljska po-
Kompanjon (-ka)
se sprejme za novo podjetje, Ut je brez konkurence. Potrebna gotovina 20.000 din. - Ponudbe na upravo »Slovonca« pod »Naprednost« 17.784. (d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE
bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valuto in zlatnike po najvišji dnevni cent.
IE2S3HS33
Nujno iščem kupca
za gostilno blizu Ljublja, ne. Sauio hitre ln resne ponudbe upravi »Slov.« pod »Slučaj« P 17.948. p
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 23. oktobra št. e, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, go> Zdov, trgovskih ln stano vanjsklh hlS In vtl. Pooblaščeni graditelj In tod nI cenilec za. nasvete brezplačno na razpolago, (p)
IEZ3S0B33
ODDAJO:
Lokal s sobo
oddam takoj. Polzve se: Ljubljana VII, Jernejev«
cesta 33. buftet šlosar. n i
Prispel ie... ORION100
5 cevni super najnovejše tipe. Kratki, srednji in dolgi val.
Neverjetno nizke cene!
V kvaliteti ne zaostaja niti za najdražjimi aparati. Za majhno porabo toka jamčijo najnovejše TUNGSRAM E-cevi.
Tudi Vi si sedaj morete nabaviti SUPER sprejemnik!
Radio r. ac. o. 25., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 Radloval, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 Josip Wipplinger, Maribor, Jurčičeva ulica 6.

časi postaja nogometna velesila, na njene napadalce so postaii pozorni managerji vseh večjih evropskih klubov, škoda, da je Jugoslavija v
Varšavi pretrpela tako občuten poraz. Dva gola razlike bi se z velikim trudom morda še dala
prihodnjo pomlad popraviti na domačem terenu. — štirje so pa kar preveč. Finale prvenstva sc bo najbrž vršil brez Jugoslavije.
Luthrovo predavanje — preloženo. Predavanje Karla J. f.ulhra se žal ni moglo v soboto vršiti ter je preloženo na sredo, 10. t. m., ker za ta dan določeno predavanje v Mariboru odpade. 2e kupljene vstopnice veljajo za sredo. — Opozarjamo na to velezanimivo predavanje odličnega športnika. Predavanje bo v frančiškanski dvorani ob 20. uri.
Meeting Sloga : Hrmes (po dolžnosti) bo dane ob 16 na igrišču Primorja.
Izmed šestorice oseb, ki vodijo danes nemško smuško zvezo, ze Kari .1. Luther edini iz Bavarske in južnega dela Nemčije ter referent za vse smuško športne naprave. Pred kratkim je sprejel povabilo poljske smuško zveze, da preuredi srnu-ške skakalnice na Poljskem. Njegovo predavanje v Ljubljani je tem zanimivejše, ker si je s svojim skoraj 35-letni m dolom na smuskem polju, v smu-ški literaturi in zasledovanju smuške zgodovine pridobil sloves uglednega in v vsej Evropi uva-zevanega strokovnjaka. Uverjeni smo, da bodo
naši športniki radi pohiteli na to predavanje, ki bo v sredo v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer, in ki ga spremlja ca. 100 diapozitivov in 3 filmi 1
Jugoslovanski klvb ljubiteljev športnih psov priredi v torek, dne !>. novembra, slavnostno orlhorovo sejo, ki bo v srebrni dvorani bolela Union kot proslava petnajstletnice obstoja kluba. Po soji jo na dnevnem redu predavanje dr. vet. Kovača Kranja o temi: ^Nsše veterinarsko zdravstvene razmere z mirom na psa . t'o predavanju bo družabni večer.
S/v Mars V sredo ob 20 zvečer strogo obvezen širši članski sestnnek v gostilni Predovič poleg mestno klavnico. Juniorji naj prineso tudi vso opremo. Zupane in Doliuar sigurno. Kdor bi se no odzval, bo proti njemu uvoden postopek po pravilih J. N. S.-h.
Prireditelj motociklistlčnih dirk na ljubljanski. Crad sklicuje za dnne,s ob pol 20 vse članstvo nioto-sekcije S5SK Hermes: na sestanek, k.ier se bo obravnavalo o razdelitvi funkcij na prireditvi sami.
Istočasno vabi tudi vse one prijatelje iti slmpafi-zerje sekcije na sestanek, ki ho jutri, 10. novembra (sreda) oh pol 20. da se na njem razdelo lako blagaj niško kakor druge prireditvene funkcije. Posebno va bimo na ta sestanek gg. Končar.ia, Kosa, Ocepka, Skrajnarja, čampo, Erlicha, Prešerna, Senieea hi Marinka ter Košenino. Obadva sestanka sta v restavraciji Na-Na- na TyrSevi cesli.
.SA" Ilirija (Lnekev sekcija). Prvi letošnji obvezni članski sestanek se vrSl v sredo ob 7 v klubski sobi, Šelenburgova ulica 2-IId. Pridite vsi in točno! — Načelnik.
Programi Radio Ljubljana i
Torek. I). novembra: 11 Šolska ura- Napravimo si nekaj modelov jadralnih letal (g Miroslav Zor) — 12 Solistične skladbe čeških mojstrov (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Oa«. spored, obvestila — 13.IS Tz čeških oper (plošče) — 14 Vreme, borza — IS Koncert Radijskega orkestra: Slovenska glasba — 18.41) Krščanstvo in nacionalizem (univ. prof. g. dr. Kr. Vcbor) — 10 Ob«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni tednik — 20 Večer Josipa 1'roehaz-ke: Uvodno besedo govori g. D. M šijance, poje g. Anton Slndovljen), violina g. prof 1\. Rupel, klavir g. prof. M. I.ipovšek — 22 Cns, vreme, poročila, spored, 22.1S Koncert češke lahke glasbe (Radijski orkester).
Oragi programi*
Torek, 0. novembra: Tlelgrad: 30 Narodne pesmi; 20.30 Belgrajska filharmonija — Zagreb: JO Zbor; 20.:«» Chopinov koncert; 21 Orkestralni koncert — Dunaj: 19.40 Pestra glasba; 20.40 Igra; "21.45 Soča: 22.30 Koncert po željah — Budimpešta: 19.50 Tgra. 21.55 Ciganska glasbo; 22.40 Operni orkester — Trst-Milan: 17.40 Violina; 21 Izbrana glasba; 22.20 Koralni konoert — Rim-Kari: 21 Vojaška godba; 22.15 Igra- Praga: 19.15 Orkestralni koncert: 21) Reportaža z vojaške glasb šole; 22.3» Večerni koncert — Varšava: 20 Kilmsks plesna, glasba; 21 Sinfonični koncert; 22 Violina; 22.35 1'losna glasba — Nemške postaje: 10.10 Slavnostni koncert — Beromiinster: 20.15 Sinfonični koncert — fStrassbourp: 31.30 Sinfoničnl orkester.
Agnes Giinther:	137
Dušica - Rožamarija
Rožamarija ni vnovič izrazila želje po svojem soprogu in tako je bila le teta UIrika pri njej, ko se je nagibalo proti viharnemu večeru. Niti sapica ee ni zganila, drevesa niso šumela, samo
siudenecje žuborel na dvorišču. V svetilki na po-nočni omarici Rožamarije je zažarela lučka. Okna so bila odprta in zaslon se niti malo niso razgibali.
Votlo grmenje se je slišalo vedno bliže, kot bi oblegali treskajoči topovi grad na gori. Povsod na obzorju se je pojavljala bliskavica. Bliski so pretrgali za bip nočno temo ter so prikazali tu temno gričevje, tam gozdni hrbet v modrobeli luči.
Teta UIrika je sedela vsa preplašena poleg otroka. Gospod dvorni svetnik je bil obiskal Rožamarijo ter bil mnenja, da je njeno utrujenost in vznemirjenost zakrivila soparica. Vendar je bil njegov obraz izredno resen.
Po oni usodni noči ni Rožamarija nikdar več omenila svoje bolezni. Med telo in njo je bilo, kot bi se o njej sploh ne bilo govorilo. Ne, ne, ne bo še umrla! Otrok bo še moral dolco trpeti, saj ji je šele dva in dvajstet ali tri in dvajset let. Staro srce tele Ulrike. ki izžareva toliko zakasnele iekrene ljubezni, se je odprlo temu čarobnemu demanlu ter skrbno čuva uad njim. Rožamarija ni nihdar občutila bližine dobre mamice in ni poznala teh samo ob sebi umevnih želj in sprejemanja. kajti najčudovitejši del materine ljubezni je, da osrečuje samo sebe, ko daje otroku in da otrok osrečuje mater s tem, da sprejema, kar mu ponuja mati.
Rožamarija je počivala. Vsak dotikljaj njene roke je osrečaval teto Uli in bila je hvaležna za vsak smehljaj. In če je Rožamarija trpela, »i ni bilo ireba iega prikrivali pred staro damo. ki ji: i lak vedela za to in pogumno stala ob postelji. Sicer nikdar ni kazala, da ji trga srce, toda Roža-
marija se tudi ni mogla pritoževati, da bi teta Uli ne sočustvovala z njo. Ta je bila vedno malce vesela ter izražala svoje občutke s kratkimi, jedrnatimi izreki, njene roke pa so bile mehke in čvrste. Vsak njihov dotikljaj je vplival dobrodejno. Postala je matj. Na stare dni jo je doletela ta čast. Teta Uli je dobro poznala ljudi in ponosno je lahko trdila, da se vse svoje življenje še ni varala. Brala je vsakomur že na no6u, koliko da jo vreden. Rožamarija si je brž ob prvem pogledu pred poroko osvojila njeno srce. Seveda si je bila takrat zamislila bolj površno to medsebojno razmerje, kajti bila je mnenja, da mlada princesa ne bo občutila posebne notranje potrebe po starih tetah. Zdaj pa je vendarle prišlo tako daleč.
Ah. danes je trpelo hude muke njeno materino srce! Ko je stala poleg bele postelje, ji je vsak hip postajalo jasneje, da je ves up zaman ... Kako nemiren in ulrujen je njen otrok, čigar glavo obdajajo zlali prameni. Premetava se sem in tja, roke mu ne leže niti za trenutek mirno na modrosvileni odeji.
Hipoma se zganejo zaslorji. Najprej lahen pili, potem čvrst sunek, da so zletele zavese proli stropu Rožamarija se že trese od mraza, preden se je teti Uli posrečilo, zapreti vea okna. Brž nato pa je zatulila burja in bliskalo je in grmelo, kot bi s tisočero topovi oblegali grad.
Rožamarijo je pretreslo.
»O teta Ulrika! Take nevihte pa še ne pomnim! Saj se je nisem nikdar bala. Si že kdaj čula lako strašno treskanje? Zastri zavese, jaz ne morem videti bliskov ... Nažgi veliko svetilko, draga teta 1«
Po zraku tuli, šumi, buči in treska, kot bi streljali s topovi. Vsakokrat, kadar zagrmi, strese Rožamarijo po vsem telesu in njene roke se za-rijejo v blazine. Močna luč v veliki svetilki ne more prikriti ognjenih bliskov. Rožamarija zastoka :
»Teta Uli. poelej vendar, kaj je s Henrikom!«
/Jaz. te trenutno ne smem pustiti same. uioje srčecel Saj je Harro pri njem. V njegovi sobi ne vidim več luči, prav gotovo je gori...«
Grozovit tresk! Vrata se odpro in Harro se prikaže.
»Trkal sem sicer, pa me niste čuli. Hotel sem so prepričati, če se Rožamarija ne vznemirja.«
Teta UIrika mu je s svojo osebo doslej zakrivala soprogo. Zdajci se je okrenila in Harro se je sklonil nad Rožamarijo in brž vzkliknil:
»Bog nam pomagaj!«
Zopet je strahovito zagrmelo in znova je pretreslo vso Rožamarijo, kot bi udarilo v njeno ubogo srce
»Harro.« je zastokala. »pomagaj, pomagaj mi vendar! Zakaj grmi po meni»«
»Vzauii jo v svoje naročje, Harro!« mu je prišepnila slara teta.
»Hočem li pomagati. Tako. kakor je bil storil takrat gospod profesor.«
Zdaj jo je držal v svoji roki. njeni razpuščeni zlati lasje so se vsuli čez njegovo ramo in slišal je krčevito, nemirno utripanje njenega srca. šn enkrat je zagrmelo. toda že se je oddaljevala ne-vihta. Le še zamolklo, votlo mrmranje! In zunaj se je tilila ploha
»Hvala ti.-- je vzdihnila. kot bi on mogel zapovedovati gromu in blisku. »Henrik?«
»On spi. Roža. Se niti ni prebudil!«
J Kako neizmerno sem ti hvaležna, da si prišel Harro! O Harro, drageč, čemu je prišel grom v sobo? Drdral je preko mene kakor težek voz.«
Harro ni odgovoril, le teta UIrika jo jo tolažila:
>Ti si to huje čutila, ker si bolna, srce moje!«
»Da. jaz sem bolna, danes sem hudo bolna. O moj ubogi Harro! In že ves dan sem bila bolna in niso te spustili k meni. Kako rada bi te bila tolažila, Harro, toda bila sem preveč utrujena. Drži me vendar v svoji ljubki roki. Zdaj lije na moje lilije, katere je stri vihar. Harro!«
»Da. stri jih je vihar,« je rekel tiho Harro.
»Ne vseh moj ljubljeni otrok.« tolaži tela UIrika. Harro Kloni rahlo nad Rožamarijo ler jo poljubi ua bleda usteca, teta UIrika pa jo na-lihoma odšla.
Zunaj je hladen dež osvežil zrak, po sobi pa je zadehtel vonj mnogoterih rož.
»Harro,< je mukoma šepetala Rožamarija, »rekli eo mi, da si hudo potrt. Čemu ne prideš k meni?«
»Niso ini dovolili ... mogel bi li škodovati, so menili. Toda to ni re«! Mar li nisem danes pregnal tega grozotnega grmenja?«
»Ko si ti prišel, je prenehalo. Čemu se izogibajo tvoje oči mojemu pogledu? Neprestano gledaš vstran O Harro. ti jokaš?...«
>Ne,< laže Harro, »moti me lučk
»Ah, nikar jokati, ti mi moraš pomagati, Harro! Saj vidiš, da se borim, nenehoma sc borim, zate, Harro, in za moje ubogo življenje. Ko bi ne bil prišel, jaz bi ne bila več prenesla toga groma in treska. Toda jaz te še ne smem pustili samega, Harro!«
»Kako ti naj pomagam, duša ... kako?«
»Ah. jaz pa že vem, kako! Ti moraš bili pri meni, nn smeš me loliko puščati same. Iz izvira je že nastal potoček — kako inočno Sumita in kako dehte zvezdnico!.
No pustim te več same. .laz ostanem pri tebi. Ne, tujim studencem ue smeš prisluškovali I Naš ljubi, stari studenec žubori! Ah, koliko lepih uric sva si dala vzeti in ti si svojega Harra pustila čakati pred vrati, da je malodane ginil. Odslej pa si liočeva uredili po svojo. S svojim mirom ti niso ustregli, .laz te ponesem zopet v cozd. Pod kostanjevim drevesom bo* tudi lahko mirno počivala in hoje bodo šumele, dokler ne zasnivaš. In srne bodo prišle prav blizu in v celem gozdu ne ho smel nihče streljati. Ves dan bodo grulili gozdni golobi in ponoči bo predla bela meglica srebrna oblačila in zorana bo vse pokrilo z dragulji. Zajci so bodo skrivali ob ozari In ko pride bela luna in li počivaš v dvoranici v svoji beli posleljj in se bleste hoje v srebrnem sijaju, boš zaslišala čudovllo lepo godbo, kot bi bila spredena iz nežnih koprrn in mesečine. Oglasile se bodo gosli Ivana Friderika t Op sam pa bo stai spoda j na verandi in njegove gosli te !>odo zazibale v najčarobnejši sen.t
Dobi se v boilšin trgovinah.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. Tomažič, Maribor.
TEl. 22-21
UNION
Danes poslodnjlčl Dosedat naibol) posrečena muzlkalna ln plesna revlia
TOP-HAT
Film, ki )e tedne dolgo polnil klnematogTale na Dunaju, Parizu, Londonu 1.1, d,
roeroigni
Velefilm pretresljive vsebine ln romantične liubeinj
Parada smrti
V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baiter, Llonei Barrymor« ln lepa JuneLangova

TEl.
21-24
Krasen ljubezenski ln glaBbenl veiefllm
K novim obalam
Zaran Leander	Wllly Btrgel
- <06:16.,19."m 21."xod.
iŠČemO, po možnosti z lastnim autom, za Hrvatsko, Slavonijo Medjimurje in Slovenijo. Pogoj: dokazati mora, da je že več let na-bolje uveden pri trgovcih s tekstilnim, manu-fakturnim in pletenim blagom — Pismene ponudbe pod »Provizija« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »salta beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din J—. Nalmanjšl znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lako) pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inaEaJa se račnna enokolonska 5 mm visoka petilna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglaso* treba prtloZitl znamko.
Šiviljska pomočnica
poštena, iščo službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1807. (a)
tlužbodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme Križaj Alojzij, Zaloška cesta 91 a. (b)
Dva čevljar, pomočnika
takoj sprejme Joško Ca-dež, Skofja Loka. (b)
Medičarskega pomočnika
takoj sprejme R. Kraup-ner, Celje.	(b)
Steklarskega pomočnika
sprejme steklarna Ivan Kovačič, Maribor. (b)
Iščem gospodinjo
pošteno, izvežbano, srednje starosti. Nastop takoj. Košir Franc, župnik v pok., Jožica pri Ljubljani.	(b),
Pletiljo
dobro moč. takoj sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši in 430 din. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17.917.	(b)
Krajevni zastopniki
za žo vpeljane radio aparate, resni In agllnl, za dobro provizijo, sc Iščejo. Naslov iz prijaznosti v upravi »Siovonca« pod št. 17.845.	(b)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje požrtvovalne gospodinje, gospodične
MARIJE PAVLIN
izreka podpisani iskreno zahvalo vsem, ki so jo sočutno kropili, se v obilnem številu udeležili njenega pogreba, nadalje Marijini družbi za častno spremstvo in vsem darovalcem vencev in šopkov. Bog povrni!
Ježi ca, dne 8. novembra 1937.
Košir Frane, župnik v pokoju.
Frizerko
starejšo, prvovrstno za trajno, vodno in železno ondulacijo tor manikira-njo sprejmem. Stanovanje, hrana in pranje perila ter 500—600 din mesečno. Naumovlč, Banja-luka, Vrbaska banovina.
EffiE^SI
Immmbmmm
Lončeno peč
skoraj novo, prodam za 150 din. Marmontova 27.
I a. štajerska jabolka
lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerljl Martine, Tyrševa cesta 17.	(1)
Čebele!
16 A.-2., močnih, dobro založenih panjev z novim modernim premakljivim čebelnjakom za 21 A.-ž. panjev ugodno pro,-da Stare, občinski tajnik, Kresnico ob Savi. (j)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-5E
IŠČEJO:
Uradnik
Išče sobo, po možnosti s hrano, pri mirni družini v Šiški ali okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Miren« 17.945. (s)|drova cesta 7.
II
Radio
Loewe
ii
radio-aparati
so že lani navduševali vse poslušalce. Tipi za leto 1938 so še odličnejši ln vendar smo Jim še znižali cene. Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodala: Klein-dtenst & Posch, Maribor, Aleksandrova 44.
Vozove
in konjsko opremo, vse pripravno za prevoz lesa, kupimo. Nosilnost ca. tri tisoč kg. Širina koles 8 cm. Parna žaga ROG, d. z o. z., 1'odstenica, Toplice pri Novem mestu, k
Vsakovrstno
zla&o kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVoliova ulica št. 3
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam za 400 din. Kodeljevo, Cankarjeva 3. Cč)
Petsobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico, verando, velikim vrtom, rajon Tivoli; event. tudi skladišča oddam. — Več pove Breznik, Aleksan-<č)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naša ljuba, dobra in nepozabna mama, stara mama, tašča, seslra in svakinja, gospa
Marija Komavli roj. Pahor
v nedeljo, 7. nov., v 55. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 0. nov. ob pol 4 pop. iz hiše žalosti Sv Katarine trg 3 na novomeško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek, 9. novembra ob pol 8 v kapiteljski cerkvi in ob 8 v frančiškanski cerkvi v Novem mestu.
Novo mesto, dne 8. novembra 1937.
Mila Kutina, Marija Jazbec, hčerki; Miloš Butina, Mirko Jazbec, zeta; Blančiea, Jurček, Mihec, vnuki — in vse ostalo sorodstvo.
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova t>
Sprejemalo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog ujirav-ništva lista.
Vsem sobratom naznanjam, da je poklical Vsemogočni v boljše življenje dne 6. novembra ob 23. uri, v 34. letu starosti, po dolgem, težkem bolehanju svojega služabnika, velečastitega gospoda
i/
Hieronima Sauli
kaplana pri sv. Jakobu v Ljubljani
Pogreb dragega sobrata-trpina bo v torek, 9. novembra ob 9 izpred hiše žalosti v Kranju, Cojzova cesta 20, na pokopališče v Kranju.
Vič. gospoda priporočam v molitev!
V Ljubljani, 8. novembra 1937.
Janko Barle, mestni župnik.
+
gospa
Naša neizmerno ljubljena soproga, zlata mamica, babica, sestra, teta in tašča,
Vekoslava Cvetko
roi. Freuentfeld
učiteljica v pokoju
nas je danes po hudem trpljenju za vedno zapustila. V globoki boli ihtimo ob njej, ki je bila luč naših poti in ki bo vedno živela v naših srcih.
Pogreb bo v sredo, dne 10. novembra ob 15. uri izpred mrtvašnice pobreškega pokopališča.
Maša zadušnira se bo brala v stolni cerkvi v četrtek, 11. novembra ob 7 zjutraj. Maribor, Doljna Lendava, Vuzenira. Cezanjevri, dne 8. novembra 1937.
Globoko žalujoče rodbine C v e t k o v e in ostalo sorodstvo.
Natečaj
Privilegirano akcijsko društvo za izvoz deželnih pridelkov
razpisuje
splošni natečai za izdelavo skic
za svojo palačo na svojem posestvu, ki se nahaja v ulici Carice Milice, Topličinem vencu in Obiličevem vencu.
Pravico udeležbe imajo vsi arhitekti, ki so jugoslovanski državljani.
Pogoji za natečaj in vsi potrebni podalki se lahko dobijo v pisarni društva, Čika Ljubina ul. 20/11, Beograd.
(lani ocenjevalnega sodišCa:
1.	Arh. Dragiša Brašovan, namestnik arh. Mi-
lan Sekulič
2.	Arh. Milan Minič, od strani kluba arhitektov,
namestnik arh. Ivan Zdravkovič, podpredsednik Kluba arhitektov sekcije Beograd U. J. I. A.
3.	Milan Novakovič, predsednik upravnega odbora
Privilegiranega izvoznega a. d.
4.	Dr. Sava Obradovič, podpredsednik upravnega
odbora Privilegiranega izvoznega a. d.
5.	Edo Markovič, generalni direktor Privilegiranega
izvoznega a. d.
Namestniki:
Zaharija Starčevič, član upravnega odbora
Privilegiranega izvoznega a. d. Dr. A. Pavletič, član upravnega odbora Privilegiranega izvoznega a. d. Milija Pavlovič, član upravnega odbora Privilegiranega izvoznega a. d.
Beograd 6. novembra 1937.
Privilegirano aheljsho društvo za izvoz deželnih pridelkov
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje nepozabne, predrage ln iskreno ljubljene soproge, gospe
FRANJE STENOVIC
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so s tolažilnimi obiski lajšali pokojnici v njeni hudi bolezni mukepolno trpljenje, sočustvovali z menoj, poklonili pokojnici vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Posebej izrekam zahvalo g. zdravniku dr. Pavlu Krajcu za njegovo skrbno zdravniško nego, čč. sestram zavoda Leo-nišča ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in hišnim stanovalcem, ki so tako mnogoštevilno počastili plemenito pokojnico in jo zasuli s cvetjem ter za njih številne izraze sožalja in sočutja.
Ljubljana, dne 8. novembra 1937.
Robert Stenovic.
Zahvala
Vsem, ki so nam v bolezni in ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Franca Kureta
poštnega poduradnika v pokoju
stali ob strani ter njemu in nam lajšali gorje, iskreno: Bog povrni! Predvsem smo dolžni zahvalo in vedno hvaležnost našemu sosedu g. Alojziju Sušlju in njegovi gospe soprogi za brezprimerno požrtvovalnost in neprecenljivo pomoč v teh dneh, nadalje vsem gg. zdravnikom za njih trud: dr. Herzmannu, dr. Flajsu, sekundariju dr. Bre-gantu jn dr. Pogačniku, vsem čč. sestram v bolnišnici, vsem številnim pokojnikovim m našim prijateljem in znancem za ustno in pismeno izraženo sožalje, za številno poklonjeno cvetje, zlasti mestni občini celjski za poldonjeui venec, dalje prečastiti duhovščini, zlasti našemu dragemu prijatelju, preč. g. patru Odilu Hajnšku O. F. M., za opravljene obrede, ter mestnemu županu celjskemu Mihelčiču, g. upravniku celjske poste Savelliju iu vsem ostalim, ki so rajnega v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat: tisočero Bog povrni! Prosimo: spominjajte se uašega predragega rajnega v molitvi!	* y
ŽALUJOČI OSTALI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež
Izdajatelj: Ivan Rakove:
Urednik: Viktor Cenžiž