LETO Lil, št. 52 PTUJ, 30. DECEMBER 1999 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Odslej bo vse drugaie...
Pa smo prigarali do konca se enega leta. Predzadnjega v
drugem tisočletju (čeprav vam bo marsikdo zatrjeval, da je
zadnje - pa to pravzaprav niti ni tako pomembno). Ste se že
navadili na čeke napisati 2000 ali se motite tako kot jaz? Saj
veste: še zmeraj je lepo kaj kupiti na več čekov, še zlasti če nam
ne zaračunajo obresti. In tako še naprej veselo živimo nad svo-
jimi (plačilnimi) zmožnostmi. Potem pa nam banka dovoli še
malo prekoračiti vsoto, ki jo imamo na računu. Potem
napišemo prošnjo in se še globlje pogreznemo v dolg ... Na
žalost ga moramo prej ali slej vrniti, to pa je težko. In tako celo
leto plavamo pod vodo, le tuintam nam okrog plače uspe zajeti
malo sape ...
Pa kaj bi tarnali - po novem letu bo vse drugače. Finančno
se bomo disciplinirali, tudi svoje življenje bomo povsem spre-
menili na bolje, za prmojduši bomo nehali kaditi, policajev se
ne bomo več bali, ker bomo vozili po pameti, tisti, ki še gulijo
šolske klopi, se bodo učili sproti, ko bomo šli v kak nakupovalni
center, bomo kupili res samo tisto, po kar smo šli, in nas nobena
akcija ne premakne od naše odločitve, da zelo ugodnega izdel-
ka ne potrebujemo, s sodelavci bomo iskreni in jih ne bomo obi-
rali, ko jih ne bo z nami, avto bomo uporabljali res, ko bo
potrebno, sicer pa bomo kolesarili ali hodili peš ali - da, to bo
najbolje - uporabili avtobus, odrekli se bomo nezdravi hrani,
kajti življenje je lepo tudi brez slastnega dunajskega zrezka,
brez ciganske pečenke, brez ražnjičev in čevapčičev, da o alko-
holu ne govorimo - še pozna trgatev, ki tako zapeljivo poboža
človekove okušalne brbončice in se razleze po vseh živčnih
končičih v ustih, nas ne bo premamila ...
Da, po novem letu bo naše življenje povsem drugačno.
Ampak - ali nismo nekaj takega sklenili tudi lani? Pa pred-
lani? Pa pred desetimi leti?
Ja, ampak sedaj se piše nova tisočica, sedaj bo šlo zares.
Da le ne bi ob letu imeli preslabega občutka, da naši sklepi
niso ne vem kako uresničeni No ja, glavno, da nam je sedaj
lepo, ko jih sprejmemo. Saj tudi poslancev nihče ne vpraša, ali
so izpolnili, kar so nam obljubili
Pa prijeten skok v leto 2000 in naj vam novo leto prinese, kot
so nam zapisali na voščilu z neke šole, 366 dni sreče, 527.040
minut uspehov in	V '
31.622.400 sekund	^
veselja...	u	\
PTUJ / ORFEJCKOVA PARADA '99 IN PRIREDITEV ZA MALE IN VELIKE
l/ese/a popoldneva
za poslušalce Radia Ptuj
v prazničnih dneh, v nedeljo
in ponedeljek, je družba Radio-
Tednik v sodelovanju z Mega
Marketingom poklonila svojim
poslušalcem dve prireditvi:
Orfejčkovo parado '99, na kate-
ri se je zbralo čez 150 nastopa-
jočih, in javno prireditev Za
male in velike z okrog 140 sode-
lujočimi. Upam, da ste se v
družbi ustvarjalcev obeh za-
bavnih popoldnevov imeli pri-
jetno tudi vi.
Več o obeh prireditvah v dru-
gem delu časopisa.
Orfejčkova parada '99 ...
in otroška prireditev Za male in velike.
Foto: M. Ozmec
2
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK

PTUJ / PTUJSKO MLEKARSTVO PRED LETOM 2000
Dobra kakovost mleka,
napovedana združitev
V eni od 165 zbiralnic mleka na območju Mlekarske zadruge Ptuj. Foto: Arhiv Tednika
V Mlekarski zadrugi Ptuj so zadovoljni z letošnjimi rezultati
prireje in odkupa mleka. Odkup bo ob koncu leta nekaj
manjši od 26 milijonov litrov, to je okoli 3 odstotke več kot v
letu 1998, vendarle pa manj, kot so načrtovali. Mleko so v letu
1999 odkupovali na 165 zbiralnicah, od tega na 53 zbiralni-
cah posameznih, v mlekarstvo usmeijenih kmetij. Mleko je
oddajalo 1380 pridelovalcev, 180 manj kot v lanskem letu.
Opremljenost zbiralnic je zelo dobra, saj vanje in v njihovo
opremo iz leta v leto vlagajo velika sredstva.
Na območju Mlekarske zadru-
ge Ptuj po številu še vedno
prvladujejo mali pridelovalci
mleka. Tako je v letu 1999 do 5
tisoč litrov mleka oddajalo 576
kmetovalcev ali 37 odstotkov,
ki so skupaj oddali samo 1,4
milijona litrov oziroma 6,3 od-
stotka vsega mleka. Do 10 tisoč
litrov mleka je oddajalo 391
kmetij, ki so oddale skupno 2,8
milijona litrov mleka. Te kme-
tije imajo v številu vseh proiz-
vajalcev 25-odstotni delež, v
količini oddanega mleka pa je
njihov delež samo 12,3-odsto-
ten. Obe omenjeni skupini ma-
lih proizvajalcev predstavljata
torej kar 62 odstotkov vseh
proizvajalcev, njihova količina
pa predstavlja samo 18,6 odstot-
ka mleka. Nad 20 tisoč litrov je
oddalo okoli 300 kmetij, ki pa
imajo v kohčini mleka kar 65-
odstotni delež. Struktura proiz-
vajalcev se iz leta v leto spre-
minja v smer večje koncentraci-
je proizvodnje. Tudi v pri-
hodnje bodo mali rejci zaradi
vse težjih pogojev prisiljeni
opuščati prirejo mleka in ta se
bo še naprej koncentrirala na
večjih, usmerjenih kmetijah, ki
pridobivajo tako na številu
živali kot na količini namolze-
nega mleka po kravi.
DOBRA
KAKOVOST
MLEKA
Drektor Mlekarske zadruge
Drago Zupanič poudarja, da je
kakovost mleka na območju za-
druge zelo dobra in da je bil v
Ptuju dosežen na tem področju
največji napredek v slovenskem
merilu. Pri tem je Mlekarska
zadruga odigrala pomembno
vlogo, ki jo namerava ohraniti
tudi v prihodnje. Tako so od
svojih članov odkupili 68 od-
stotkov mleka v "ekstra razre-
du", gre za mleko, ki vsebuje
pod 50 tisoč mikroorganizmov
v mililitru in je pri plačilu na-
grajeno s petimi odstotki. Na-
daljnjih 20 odstotkov mleka je
bilo v prvem razredu in je vse-
bovalo od 50 do 100 tisoč mi-
kroorganizmov v mililitru, le
12 odstotkov oddanega mleka je
bilo v drugem kakovostnem
razredu. 88 odstotkov mleka to-
rej že sedaj ustreza pogojem, ki
jih bo zahteval nov pravilnik.
Tako lahko večina članov Mle-
karske zadruge Ptuj vstopa v
novo leto brez skrbi, kako bo z
oddajo mleka pod strožjimi po-
goji novega pravilnika. Tudi
pri somatskih celicah je nad 88
odstotkov oddanega mleka vse-
bovalo manj kot mejnih 400
tisoč somatskih celic v mililitru
in je bilo nagrajeno z dodatni-
mi petimi odstotki. Samo 9 od-
stotkov mleka je vsebovalo med
400 do 600 tisoč in le trije od-
stotki nad 600 tisoč somatskih
celic. Ptujski mlekarji so torej v
slovenaskem kakovostnem
vrhu in ni razloga za preplah, ki
so ga povzročile informacije o
pripravi novega pravilnika.
Povprečna maščoba v mleku je
bila v tem letu 4,12-odstotna,
vsebnost beljakovin pa 3,38-od-
stotna.
Na predavanjih, ki jih bo Mle-
karska zadruga v sodelovanju s
kmetijsko svetovalno službo iz-
vedla po novem letu, bodo naj-
več pozornosti namenili prav
zagotavljanju pogojev oddaje
mleka, ki jih prinaša nov pra-
vilnik. Mleko v bazenu zbiral-
nice bo moralo izpolnjevati
omenjene pogoje, zato bo
ključnega pomena takojšnje
hlajenje. Pri tem je potrebno
poudariti, da je mogoče število
mikroorganizmov zmanjšati na
zahtevano količino v enem dne-
vu s temeljitim čiščenjem in
vzdrževanjem molzne opreme
in upoštevanjem določenih pra-
vil pred molžo in po njej. Več
časa in denarja je potrebno za
zmanjšanje števila somatskih
celic, saj so te povezane z
okužbo vimena, stresom živali,
neprimernim okoljem, more-
bitnimi poškodbami vimena in
seskov, posredno pa tudi molz-
nimi stroji in nepravilno rabo
detergentov. Vse to bodo torej
teme letošnjih predavanj, ki se
začenjajo 5. januarja.
KAKŠNA
BO NOVA
ODKUPNA CENA
MLEKA
v zadnjem času je precej ugi-
banj, kakšna bo po 1. marcu od-
kupna cena mleka. Država se
bo namreč s tem datumom
umaknila in prepustila
določanje cene dogovoru med
mlekarji in mlekarnami. To je
vplivalo na domneve, da bo po
1. marcu odkupna cena občutno
nižja od sedanje. Trenutna iz-
hodiščna cena v Sloveniji je
50,15 tolarja in je v primerjavi z
državami Evropske unije naj-
nižja. Povprečna cena za od-
kupljeno mleko v Mlekarski za-
drugi Ptuj je bila v letošnjem
letu 56,97 tolarja. Občutnejše
znižanje cene bi povzročilo v
pridelavi mleka resne proble-
me, to pa zagotovo ni v interesu
mlekarn. Poleg tega je na potezi
država z napovedovanimi inter-
vencijami, ki bodo omilile mo-
rebitne nižje odkupne cene.
NAPOVED
MLEKARSKIH
POVEZOVANJ
že lep čas je v zraku nujnost
tesnejših povezav med sloven-
skimi mlekarnami. Pred krat-
kim se je uresničila prva med
Ljubljanskimi in Gorenjskimi
mlekarnami. Tudi na našem
območju je bilo na to temo pre-
cej pogovorov, konkretnih do-
govorov pa manj. Velika priza-
devanja ptujskih mlekarjev v
bližnji prihodnosti vendarle
napovedujejo prve konkretne
rezultate. Čeprav natančnejših
informacij še ni, naj bi se to
zgodilo kmalu po novem letu.
Povezava bo prinesla prireji
mleka dolgoročno perspektivo,
s svojim programom pa naj bi
se ohranila tudi ptujska Mle-
karna.
J. Bračič
V letošnjem letu je Mlekar-
ska zadruga pomagala svoj-
im članom tudi s kreditiran-
jem proizvodnje. Začeli so s
kreditiranjem spomladanske
setve in^ nadaljevali vse do
jeseni. Članom so odobrili
nekaj nad 100 milijonov to-
larjev brezobrestnih kredi-
tov, ki so jih ti vračali v šes-
tih mesecih. To je bilo v tem
letu dobrodošla pomoč tudi
zaradi zakasnelih izplačil za
oddano mleko. To prakso bo
zadruga nadaljevala tudi v
novem letu.
TEQENSKI KOMENTAR IZ lUMKE - BORZNOPOSRED-
NISKE HISE
Veiina poslov
s svežnji
Slovenski trg kapitala še vedno krasijo posli s
svežnji, ki predstavljajo glavnino prometa na
borzi. Slovenski t)orzni indeks se giblje temu
primerno, saj je ob nizkem čistem prometu v
preteklemu tednu izgubil še nadaljnjih 5 točk.
Njegova vrednost se je tako znižala za 0,3 od-
stotka na 1.793 indeksnih točk. Optimistično so
se tečaji gibali le ob koncu petkovega trgovan-
ja, ko so se posli pri Leku in Krki sklepali po
bistveno višjih cenah, kot znaša trenutni enotni
tečaj. Pri Leku se je enotni tečaj v petek ustavil
pri 33.829 tolarjev, ker je 0,4 odstoke nižje kot
prejšnji petek, posli pa so se sklepali tudi nad
34.000 tolarji. Krka je obratno kot Lek pridobila:
0,2-odstotna rast je popeljala povprečni tečaj
njene delnice na 25.851 tolarjev. Pozitivno se je
pretekli teden gibala tudi delnica Istrabenza.
Njen tečaj se je zopet povzpel nad 2.800 tolar-
jev, kar je v enem tednu pomenilo 1,5-odstotno
rast.
Velik delež k padcu slovenskega borznega
indeksa je prispevala delnica Petrola. Njena
vrednost se je pretekli teden znižala za 1,8 od-
stotka in vikend pričakala pri 24.681 tolarjih. Za-
nimivo je bilo tudi trgovanje z delnico Emone
obale Koper. Njena vrednost se je gibala sko-
kovito, spretni investitorji pa so nihanje lahko s
pridom izrabili v svojo korist. Delnico je bilo
možno kupiti že krepko pod 2000 tolarji, enotni
tečaj v petek pa se je ustavil pri 2.060 tolarjih.
Presenečenje je na trgu povzročila tudi novica
o združevanju Luke Koper in Intereurope. Ko je
bilo že dokaj gotovo, da se bosta v prihodnje
podjetji le združili, je trenutno stanje ravno
obratno: država je s svojo nepopustljivo in ne-
racior»alno trmo skušala v novem pc^jetju pri-
dobiti zlato delnico, s katero bi imela veto pravi-
co nad pomembnimi odločitvami na skupščini
delničarjev, na to pa primorski podjetji nista bili
pripravljeni pristati. Tako je proces združevanja
zopet pristal na slepem tiru. To se je v večji nrjeri
odrazilo predvsem na delnici Intereurope, ki je
v prejšnjem tednu zdrsnila za 2,3 odstotka na
2.461 tolarjev. Malenkost je izgubila tudi Luka
Koper, katere vrednost seje ustavila malenkost
nad 3000 tolarji.
Svetli trenutki se investotorjem kažejo na trgu
pooblaščenih investicijskih družb. Po objavi
seznama podjetij, s katerimi bo država zapoln-
jevala privatizacijsko luknjo, so največ pridobile
delnice praznih pooblaščenih investicijskih
družb. Z zapolnjevanjem privatizacijske luknje
txxlo prazne pooblaščene investicijske družbe
pridobile med svoje portfelje realno pce-
moženje in ga zamenjale za neizkoriščene cer-
tifikate. Potencial rasti je tako pri praznih pidih
največji, s^ se bodo s postopkom zapolnjevan-
ja njihove vrednosti morale gibati v pozitivno
smer oziroma proti vrednostim polpraznih in
polnih pidov. Če vzamemo trenutno povprečno
vrednost polpraznih in praznih pidov, lahko
ugotovimo, da se ta potencial rasti giblje nekje
v razponu med 30 in 40 odstotki ob upoštevan-
ju dejstva, da ponujeno premoženje na splošno
ne bo tako kakovostno, kot so ga imele poob-
laščene investicijske družbe možnost pridobiti
v preteklosti. Trenutna anticipirana vrednost
delnice ob bodočih menjavah certifikatov za re-
alno premoženje se je pri Triglavu stebru H uje-
la pri 35 tolarjih, kar je 6 odstotkov in pol višje
kot pred tednom dni. Še dodaten odstotek več
je pridobila Pomurska investicijska družba H, ki
je v enem tednu porasla na 34,5 tolarja. Najbolj
pa so se pretekli teden veselili delničarji Nacio-
nalne finančne družbe H in aate monete 11, saj
sta pridobiti več kot 8 odstotkov. Pozornost in-
vestitorjev se je obrnila tudi na delnice polpraz-
nih investicijskih družb, ki so prav tako pridobi-
le. N^več zanimanja so investitorji pokazali za
delnico Kmečke družbe, ki je pridobila 8 odstot-
kov in pol. Vrednost delnice je bila v primerjavi
z drugimi že precej podcenjena, tako da porast
več kot 43 tolarjev ne preseneča. Malo manj kot
3 odstotke |e pridobila tudi delnica Infonda zla-
ta, Atenal paje pridobila 2,1 odstotka. Najmanj
izmed pooblaš^nih investicijskih družb so se
spremenile vrednosti polnih pidov. Nacionalna
finančna družba, Triglav steber 1 in Zlata mone-
ta I so porasli v povprečju za približno odstotek,
zdrsnili pa sta delnici Pomurskega investicij-
skega sklada in Zvona 1.
Zanimanje za delnice pooblaščenih investicij-
skih družb se bo po vsej verjetnosti še
povečevalo, kar bo potisnilo njihove vrednosti
še nekoliko navzgor, medtem ko se za uradni
borzni trg do konca leta ne pričakuje kakšnih
bistvenih sprememb.
Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d.,
wwwMirika.si
LENART / MED 500 NAJHITREJE RASTOČIMI PODJETJI PET
LENARSKIH
Gazele lenarškega gospodarstva
Med 500 najhitreje rastočimi slovenskimi podjetji v letu 1999,
t.i. gazelami slovenskega gopodarstva, po poslovnem tedniku
Gospodarski vestnik jih je letos tudi pet iz lenarške občine.
Najviše, na 261. mesto se je
uspelo prebiti podjetju za pro-
dajo avtomobilov Dumida z 20
zaposlenimi, dobro milijardo in
pol tolarji dohodka ter 9,4 mili-
joni ustvarjenega dobička v letu
1998. 293. mesto zavzema pod-
jetje za proizvodnjo, prodajo in
montažo stavbnega pohištva
Interles s 26 zaposlenimi, 315
milijoni tolarjev ustvarjenega
dohodka ter 5,6 milijona
dobička v lanskem letu. Na 461.
mestu je transportno podjetje
F.A. Maik iz Zg. Voličine z 11
zaposlenimi in 778 milijoni do-
hodkov v letu 1998, na 478.
mestu podjetje Letnik-Sauber-
macher z dobrimi 181 milijoni
tolarjev dohodka v lanskem
letu ter 16 zaposlenimi, na 479.
mesto pa se je v letu 1999 prebi-
lo gradbeno podjetje Mascom s
191 zaposlenimi in 981 milijoni
tolarjev dohodka.
AK
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz-
daja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
-a 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
■a (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino
13.520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost.
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnikS>radio-tednik. si
tednik^>amis.net
Na osnovi 3. člena Pravilnika o delovnih
razmerjih Družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o.
razpisujemo
prosto delovno nriesto glasbenega urednika
za nedoločen čas na Radiu Ptuj.
Pogoji:
-	visoka oziroma višja izobrazba glasbene smeri
-	izpit B kategorije
-	obvladanje znanja o računalniku
-	široko poznavanje glasbenih zvrsti
-	eno leto delovnih izkušenj
Kandidati se prijavijo na razpis v štirinajstih
dneh na: Radio Tednik Ruj, d.o.o., Raičeva 6,
2250 Ptuj. □
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
3
POKOCAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
TUDI^KAPITAISKO POVIZOVANJI
Banka Slovenije je izdala dovoljenje Novi Ljubljanski banki
za pridobitev oziroma preseganje 50-odstotnega kvalifici-
ranega deleža v Dolenjski banki. Poleg dosedanjega
vsebinskega povezovanja je tako omogočeno tudi kapitalsko
povezovanje oziroma vključitev Dolenjske banke v bančno
skupino Nove Ljubljanske banke. Dolenjska banka bi se tako
pridružila največji slovenski bančni skupini, v kateri so poleg
Nove Ljubljanske banke še Banka Domžale, Banka Velenje,
Banka Zasavje, Koroška banka in Pomurska banka. V Novi
Ljubljanski banki pričakujejo tudi pozitivno rešitev zahteve,
naslovljene na Banko Slovenije, za izdajo dovoljenja za pri-
dobitev oziroma preseganje 20-odstotnega kvalificiranega
deleža v Banki Celje.
HIB - NAJBOLJŠA SIOVENSKA BAHKA
^ova Ljubljanska banka je po mnenju bralcev Business
PlCentral Europe, revije ugledne založniške hiše The Eco-
nomist iz Londona, že tretje leto zapored najboljša slovenska
banka. Med vodilnimi 30 srednjeevropskimi bankami po bi-
lančni vsoti pa je bila Nova Ljubljanska banka kot edina slo-
venska banka uvrščena na trinajsto mesto.
PTUJSKI SVETNIKI VČERAJ O PRORAČUNU
Ptujski mestni svetniki in svetnice se se včeraj sestali zadnjič
v tem letu. Opravili so razpravo o osnutku proračunu
mestne občine za leto 2000, katerega prihodki znašajo dve mi-
lijardi 925 milijonov tolarjev, prav toliko pa tudi odhodki. Skle-
pali pa so tudi o spremembi sklepa o financiranju političnih
strank, ki so zastopane v ptujskem mestnem svetu. Po stališču
vlade Republike Slovenije oziroma njene službe za lokalno sa-
moupravo lokalna skupnost pri določanju višine sredstev za de-
lovanje političnih strank ne sme preseči 30 tolarjev za vsak dobl-
jeni glas. To pomeni, da valorizacija zneska glede na določila
zakona o političnih strankah ni dopustna. V ptujskem sklepu o fi-
nanciranju političnih strank bodo tako črtali določilo o
mesečnem usklajevanju zneska z indeksom rasti življenjskih
potrebščin, ki ga je vseboval dosedanji sklep. Svetniki in svetnice
pa so tudi za zadnjo sejo v tem letu pripravili nekaj vprašanj in
pobud, med njimi o označitvi pomembnejših objektov v Ptuju ter
dopolnjeno pobudo o ustanovitvi službe brezplačne pravne
pomoči v mestni občini Ptuj.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
W	-
Četrtek: Ob 20. uri si bomo lahko v filmskem kotičku ogle-
dali film z naslovom "Vsi moji junaki so bili kavboji".
Sobota ob 20. uri in nedelja ob 10. uri: V novo leto 2000
bomo vstopili z glasbo; na sporedu bo tradicionalan Or-
fejčkova parada '99.
Pripravila: MG
^VORI SE..,
O da klub ptujskih
menežerjev razmišlja o ude-
Jeibi na tradicionalni tekmi za
zlato rokavico.
... DA je mestni župan diri-
genta pihalcev preimenoval v
zborovodjo. S tem mu je
nedvoumno namignil: "Igrajte
brez inštrumentov, bo ceneje!"
... DA so videmski svetniki
tik pred skokom v 2000
začutili potrebo po podžupa-
nih. Ali jim je poskus v deseto
uspel, bomo poročali.
... DA bi lahko imel ptujski
turizem pod Tednikovo brezo
^^^i^^^is^m romarsko točko.
je, kot je Tednik že
^^oČal, na dan sončevega
prikazala Marija.
... DA je bilo o vinskem let-
niku 1999 povedanih že veliko
pohvalnih besed. Hvalijo ga
tudi ženske. Strokovnjaki se-
daj raziskujejo, ali mogoče
kombinacija peronospore, pri-
mernih kislin, sladkorja in bot-
ritisa deluje kot afrodiziak.
... DA so se berači v zadnji
letošnji trgatvi na Velikem
Vrhu vedli malce čudno: nič
niso zobali.
... DA je bil 28. december še
zadnja priložnost za obračun z
morebitnimi sovražniki Po
tem datumu boste za pretep
znova kaznovani
...DA bo banka nagradila
prvega 2-tisoč-letnička. Otro-
ka namreč, ki se bo rodil prvi v
novem letu. Vsi v maminih
trebuhih: Na mesta! Pozor!...
... DA vam agencija GS
(Govori se) želi srečno in
uspešno leto 2000. Ne izneve-
rite se slovenstvu in tudi v no-
vem letu šimfajte, obrekujte,
spletkarite, natolcujte ... in se
lepo imejte!
GOVORILO SE JE...
(v letu 1999)
... DA so nas trije samozvani
pomladni kralji namesto petja
počastili s 350 milijonov vrednim
referendumom.
... iy\ je ptujsko kurentovanje po
38 letih uspešnih dogajanj prišlo
na odpad.
... DA je v Ptuju tudi predsednik
države dal za debelo repo. Ob tem
je morda mislil, da bi bilo dobro
za državno birokracijo nekaj de-
belih glav zelja.
... D\ so kmečki prašiči iz dneva
v dan cenejši, tisti na vrhu pa
zahtevajo iz dneva v dan večjo
plačo.
... DA je eden od županov zahte-
val za prelet svoje občine eno Na-
tovo raketo. Tudi sam ima namreč
nerazčiščene premoženjske odnose
z mestnim gospodarjem.
... DA med mestno in domavsko
občino prihaja do napetosti zaradi
pomanjkanja šolskih otrok.
Ptujčani imajo argument: kako
naj imamo Ljudski vrt, če ni lju-
di?
... Tik smo se prvega aprila lahko
prepričali, kako je biti v koži poli-
tika. Vsi smo namreč lahko lagali.
... DA nas bosta letos obiskala
Clinton in papež. Oba se borita za
mir na Zemlji, toda z zelo
različnimi sredstvi
... DA državne storitve po novem
ne bodo obdavčene. Morda tudi
zakonodajalec meni, da niso nič
vredne.
... DA ima dolžina oziroma krat-
kost praznika dela svojo logiko:
tistih, ki delajo, je vedno manj.
... DA bodo politiki rekli, da je
tudi govorjenje delo. Toda časi, ko
so besede meso postale, so že
zdavnaj mimo.
... DA 50 nekateri svetniki, ne
samo mestni, tako pomembni, da
bodo začeli svetiti že pri belem
dnevu.
... DA se je NATO na značilno
"Ne čujem dobro" odzval z vsemi
(zelo glasnimi) sredstvi
... DA so prvi Slovenčki za leto 2
tisoč že na poti in bodo kmalu
začeli brcati Tekmovalni duh,
kdo bo prvi, jih vodi že sedaj.
... DA javno govorimo o huma-
nosti darovanja organov, o poso-
janju in najemu organov za pri-
memo odškodnino pa bolj po ti-
hem. Kljub temu je slednjega več -
ceh iz uvoza.
... DA ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve spo-
roča, da se lahko mesec ljubezni
zaradi slabega vremena podaljša
v junij in se še naprej lahko delajo
družine.
... DA je tudi voda v Ptuju feno-
men. Ob neurjih teče navzgor, na
primer v klet bolnišnice.
... DA je okrogla miza o ptujskem
turizmu nedvoumno pokazala, da
je s turizmom vse v najlepšem
redu. Da pa ni večjega turis-
tičnega izkupička, so krivi gostje.
Ker jih ni
... DA so Pobrežani v soboto po-
kazali, kako se je treba iti turiz-
ma: daj gostom hrano in pijačo
zastonj, pa pridejo v velikem šte-
vilu.
... DA bi se morda lahko z bogati-
mi gosti dogovorili o izvozu
ptujskega koranta. Pomislite, za
kakšno ceno bi ga lahko prodali,
ko je za razliko od tistega, kar se
pri nas prodaja za 100 ali 200
mark, kosmat po celi koži
... DA se je Clinton odločil za
obisk Slovenije tudi zaradi bližine
koroških, dvojezičnih Slovenk.
... DA so ljudje v avgustu precej
pomirjeni Ne more se zgoditi nič
hudega, saj so politiki v glavnem
na dopustu.
... DA ni zgolj govorica, ampak
stoodstotna resnica, da se je dela-
vcem radia in Tednika v času
sončnega mrka prikazala Marija.
Najprej je zabliskalo, ruito pa smo
jo zagledali v mraku. Marijo
Sbdnjak s fotoaparatom.
... DA seje slovenska vlada z do-
pusta vrnila na preračunljivo
opazen način: z novimi, višjimi
cenami.
... DA bi lahko tudi nekaj
Ptujčanov in okoličanov razglasi-
li za blažene, saj živijo od
čudežev: niso v službi, nič vidne-
ga ne delajo, pa so tako bogati
... DA ima mestna občina lastno,
novo prešo. Zagotovo jo potrebuje,
saj je letos prešala kar dvakrat:
prvič enajst grozdov stare trte na
gradu in sedaj še pridelek mestne-
ga vinograda. To se bo pilo.
... DA bi lahko 31. oktober
razglasili tudi za slovenski dan
bridkega humorja. Ob besedi
varčevanje se lahko namreč mnogi
Slovenci samo bridko nasmehne-
jo.
... DA ljudi po zadnji izjavi skrbi
za destmiškega župana. Izjavil je
namreč, da bodo kmalu imeli vse
tako kot veliki Veliki, največji v
Sloveniji imajo županjo.
... DA je noč čarovnic minila so-
razmerno dobro tudi zaradi tega,
ker je bil ta dan državni praznik
in parlament ni zasedal.
... DA je sedaj končno razjasnje-
na afera z orožjem na maribors-
kem letališču. Ker so medvedi re-
sen državni problem, se je država
že pred leti pripravila nanje.
... DA bo še pred volitvami usta-
novljena najbolj tipična slovenska
stranka LŽSS (Ljudožerska
stranka Slovenije). Njena predvo-
lilna obljuba bo uresničitev očit-
nih teženj, da bi se Slovenci med
seboj najraje požrli.
... DA država gradi pokojninske
stebre. Na njihov vrh bodo obesili
pokojninske blagajne, da bodo se-
danjim in bodočim upokojencem
čim težje dosegljive.
... DA bosta Miklavž in parkelj
prinesla politikom špansko muho.
To je menda prastar ljubezenski
napoj, ki vzpodbuja željo po
združevanju.
... DA je država predpisala tako
stroge higinske zahteve za mleko,
da kmetje razmišljajo o zaščiti
kravjih seskov z modrci
... DA je Miklavž kmetijskemu
ministru prinesel prisrčnega
plišastega medvedka, liter
domačega, neposnetega mleka in
značilen izdelek Domačih mes-
nin, parkelj pa voščene lutke ev-
ropskih inšpektorjev.
... DA bo Božiček vložil interpe-
lacijo proti dedku Mrazu, saj ima
slednji na račun kontinuitete s
prejšnjim sistemom še vedno boljše
materialne pozicije in sta v obda-
rovanju neenakopravna.
... DA bo o interpelaciji razp-
ravljal otroški parlament, ki je si-
cer zelo demokratičen in v obdaro-
vanju dopušča celo podvajanje
(ali potrajanje). Tudi eventualni
skriti račun ali bajpas firma v tu-
jini jih ne moti
... DA 51 ptujski turistični delavci
belijo lase, kako povečati število
nočitev. Sledil je namig enega od
potencialnih	uporabnikov:
poskrbite, da bo s kom spati!
HAIDINA/Z 11. SEJE SVETA
OBČINE
Sklepi in si^lasia
Na zadnji seji sveta občine Hajdina v letu 1999, enajsti po
vrsti, so imeli na dnevnem redu šestnajst točk dnevnega reda,
med njimi so bili v glavnem sklepi. Tako so s sklepom
določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, prav tako pa tudi upravljanje in način
oddajanja šolske telovadnice v OŠ Hajdina ter določili višino
grobnin.
V starem delu hajdinskega po-
kopališča znaša najemnina za eno-
jni grob 2500 tolarjev na leto, na
novem pa 3300 tolarjev za enako
obdobje. To so zneski, ki veljajo
za občane občine Hajdina in
Kidričevo, za druge pa veljajo za
30 odstotW višji zneski. Za na-
jem prostora ob pokopu na novem
delu pokopališča je potrebno
občanom občine Hajdina in
Kidričevo plačati 30 tisoč tolarjev,
za najemnike od drugod pa se
cena poviša za 30 odstotkov.
S sklepom so svetniki občine
Hajdina na seji 16. decembra pre-
nesli v upravljanje vaškemu odbo-
ru Draženci tamkajšnji kulturni
dom, vaški odbor Skorba bo pos-
lej upravljal s kulturno dvorano v
Skorbi, Športno društvo Slovenja
vas pa s športnim objektom v Slo-
venji vasi.
Tudi svetniki občine Hajdina so
soglašali, da JZ Lekarne Ptuj ure-
di še svojo drugo lekarniško enoto
v Ptuju (po Bregu še na Ormoški
cesti), v objektu bivše samopos-
trežne prodajalne Kekec.
Soglašali pa so tudi, da se Lidija
Majnik imenuje za vršilko
dolžnosti ravnateljice Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj.
Občina Hajdina pa je sodelovala
tudi pri pripravi bogatega
predprazničnega, predvsem kul-
turnega utripa v zadnjih
decembrskih dneh tega leta. 18.
decembra je bil v cerkvi sv. Marti-
na na Hajdini božični koncert
New Swing Quarteta in Ota
Pestnerja, 22. in 23. decembra so
se veselili otroci, 26. decembra pa
je bil izredno lep božično-novo-
letni koncert v Skorbi, ki ga je
pripravilo KD Skorba.
MG
POUCANI / PROSLAVA DNEVA
SAMOSTOJNOSTI
Proslava s iajanko
4n ogniemeiom
Letošnfa občinska proslava
ob praznovanju 26. decembra,
dneva samostojnosti, je v do-
govoru med občino Slovenska
Bistrica ter krajevno skup-
nostjo Poljčane potekala v te-
lovadnici poljčanske osnovne
šole. Občani slovenjebistriške
občine so se tokrat zbrali v res-
nično velikem številu in na-
polnili telovadnico.
Slavnostni nagovor v počasti-
tev praznika je imel ravnatelj
poljčanske osnovne šole Stanis-
lav Kovačič. Omenil je rezulta-
te referenduma izpred devetih
let, govoril o politični klimi v r
sedanji Sloveniji, dotaknil pa se
je tudi razmer v slovenskih os-
novnih šolah.
Kulturni program so prispe-
vali recitatorka Jana Jeglič, vo-
kalna skupina Freya iz Šmarja
pri Jelšah ter godbeniki pihal-
nega orkestra glasbene šole Slo-
venska Bistrica.
Po končanem programu je bila
za vse obiskovalce proslave
pripravljena čajanka, vse skupaj
pa so sklenili še z veličastnim
ognjemetom.
VT
4_
četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
KULTURA, IZOBBAZeVAMJe
PTUJ / NOV USPEH GIMNAZIJCEV
Debata za in proti
Pod vodstvom profesorice fllozoflje Vide Otič je bil lansko šols-
ko leto na ptujski gimnaziii ustanovljen debatni klub. Član
kluba lahko postane vsak d^ak, ki se želi naučiti kulture dialo-
ga in se soočiti s temami, ki so aktualne in omogočajo tako ar-
gumente za kot proti. Formalna oblika debate je v slovenskem
prostoru novost in ne zanima širše javnosti. To seje izkazalo na
Koroško-štajerskem debatnem turnirju, ki je v soboto, 18.
decembra, potekal na Ptuju. Kljub temu da smo javnost obvesti-
li, je bila udeležba publike in medijev zelo skromna.
Debaterji smo se na tekmovanje
pripravljali več mesecev. Tema, o
kateri smo iskali argumente za in
tudi proti, je bila: Ob vstopu v EU
se bo državljanom in državljan-
kam Republike Slovenije povečal
prag socialnih pravic. Poleg tega
da poglabljamo znanje o tej tema-
tiki, tudi spremljamo probleme
sodobnega sveta in aktualnega po-
litičnega življenja. Hkrati se
naučimo svoje znanje argumenti-
rati, artikulirati, ga prepričljivo in
organizirano predstaviti ter pris-
luhniti nasprotnemu mnenju.
Na tekmovanje smo se pripravili
po svojih najboljših močeh.
Prebirali smo časopise, iskali po-
datke v knjigah, statistične podat-
ke smo dobili na Zavodu za social-
no delo, poklicali smo Eurofon,
na koncu pa smo se pogovarjali še
z g. Bavčarjem in se seznanili z
njegovim mnenjem.
V soboto, 18. decembra, sta Za-
vod za kulturo dialoga in Gimna-
zija Ptuj organizirala Koroško-
štajerski debatni turnir, ki so se ga
udeležile tri ekipe Gimnazije
Ravne, dve ekipi I. gimnazije Ma-
ribor, dve ekipi III. gimnazije Ma-
ribor in ekipa Gimnazije Ptuj, ki
so jo sestavljali četrtošolci: Dejan
Levanič, Rok Grdiša in Svarun
Bajec. Ekipe so dokazale, da so se
na tekmovanje temeljito pripravi-
le. Vsi so trdno stali za svojimi ar-
gumenti in poskušali zbiti nas-
protnikove. Po treh krogih debat
so izbrali dve ekipi, ki sta se
uvrstili v finale. To sta bili ekipi I.
gimnazije Maribor in Gimnazije
Ptuj. Sodniki so na koncu za zma-
govalno ekipo izbrali domačine,
saj so bili njihovi argumenti teht-
nejši in podkrepljeni s statis-
tičnimi podatki. Naši fantje so se
izkazali tudi kot dobri govorci,
kar je potrdil Rok Grdiša, ki je bil
izbran za enega boljših.
Našim fantom gredo vse čestit-
ke, saj jim je kot začetnikom uspe-
lo prebiti led in priti celo na vrh.
Pri iskanju argumentov in zbiran-
ju podatkov sva zmagovalni ekipi
pomagali tudi Mojca Zemljarič
in Nuša Gajšek, ki pa sva prav
tako sodelovali pri organizaciji
tekmovanja kot časomerilki. Iz-
redne zahvale pa sta deležni naša
mentorica prof. Vida Otič in
ravnateljica Gimnazije Ptuj Meta
Puklavec, ki je omogočila izvedbo
tekmovanja.
Ker se bo zmagovalna ekipa
udeležila državnega debatnega
turnirja, bomo debaterji pridno
delali tudi v prihodnje, poglabljali
svoje znanje in iskali podpore svo-
jim argumentom.
Me/ca Zemllarli
PTUJ / MLADI IN DOM UPOKOJENCEV USPESNO SODELOVALI
6f adluio most med genemiiomi
Letos je leto starejših in tako je Dom upokojencev v sodelovanju
z osnovnimi in sredi^jimi šolami ter dijaškim domom pripravil
kultumo-zabavno prireditev z naslovom Gradimo most med ge-
neracijami, s tem pa strnil in prikazal rezultate njihovega celot-
nega sodelovanja. Letošnje leto so namreč z Domom upokojen-
cev Ptuj intenzivno sodelovali d^aki Gimnaz^e Ptuj, Ekonoms-
ke šole - program ekonomska gimnazija, učenci OŠ Olge
Meglič, OŠ ljudski vrt. Glasbene šole, OŠ Breg, OŠ Majšperk
in varovanci Dijaškega doma Ptuj. Pod vodstvom prizadevnih
mentoijev so navedene šole pripravile kulturne programe ob
raznih priložnostih, novost pa je medgenerac^sko povezovanje,
v okviru katerega so dijaki in učenci tedensko obiskovali v domu
svojega t.i. nadomestnega dedka ali babico - pr^ate^a.
Mladi so prihajali v dom vse leto
in vsak teden preživeli uro v
druženju z varovanci Doma upo-
kojencev. Med njimi so se spletle
prijateljske vezi in nabralo veliko
lepih spominov. Na prireditvi, ki
je bila povezana s petjem in ple-
som, so sodelovali dijaki ptujske
gimnazije in ekonomske gimnazi-
je ter predstavili svoja doživetja
ob druženju s starejšimi, učenci
OŠ Majšperk so pripravili skeč na
temo koline, učenci OŠ Olge
Meglič so zapeli venček narodnih,
učenci OŠ Ljudski vrt, ki sodelu-
jejo pri šolski folklorni skupini,
so zaplesali, s pesmijo so se
predstavili učenci OŠ Breg, na
harmoniko, flavto in violino so
zaigrali učenci ptujske glasbene
šole, varovanci dijaškega doma so
zapeli in predstavili spomine na
druženje s starejšimi. Prireditev
so dopolnili tudi varovanci Doma
upokojencev, ki so sodelovali s
svojim pevskim zborom in spre-
govorili nekaj besed o domu, za
obiskovalce pa pripravili razstavo
ročnih del.
o prostovoljnem delu in filant-
ropiji je govorila Anka Ostrman.
Direktorica doma Kristina Doki
je ob tej priložnosti v zahvalo po-
delila šopke mentorjem vseh so-
delujočih šol, prostovoljci pa so
prejeli v dar srčke kot simbol hu-
manosti in ljubezni.
V današnjem času, ko
medčloveški odnosi izgubljajo na
svoji globini, so takšne prireditve
in medgeneracijsko povezovanje
še kako pomembni, da se zavemo
sebe, predvsem pa drugih kot sol-
judi, kot ljudi iz sosednje ulice.
kot mladih ali starejših, bolnih,
invalidnih, da si podamo roko in
skupaj stopimo v novo tisočletje.
Po končanem kulturnem progra-
mu so se mladi, njihovi mentorji
in varovanci doma zadržali na
družabnem srečanju s pogostitvi-
jo, ki so jo omogočili donatorji:
Mercator SVS, Astra, d.o.o.. Mes-
nine Žerak, Mesnica Turnšek,
Petlja, d.o.o., Kmetijska zadruga
Ptuj, Mlekarna Ptuj, Ptujske pe-
karne in Slovenska filantropija.
K,D,
BREŽICE / PEDAGOŠKA SEKCIJA MUZEJSKIH PEDAGOGOV IZDALA PRIROČNIK
Pedagoški programi v slovenskih muiejih
Pedagoška sekcija muzejskih pedagogov Slovenl^je (deluje v
okviru Skupnosti muzejev Slovence) je izdala knjižico o mu-
zejskih pedagoških programih. Njena uradna predstavitev je
bila v Posavskem muzeju v Brežicah.
Knjižica o pedagoških progra-
mih je nadgradnja plakata, ki so
ga kustosi pedagogi izdali leta
1995 in na njem predstavili 33
muzejev in galerij. Zdaj se je to
število povečalo, tako da je
predstavljenih 58 slovenskih mu-
zejev (seveda tudi Pokrajinski
muzej Ptuj) s svojimi pedagoš-
k mi programi in še več kot to.
L stanove so predstavljene tudi z
vsemi drugimi pomembnimi in-
formacijami: naslovi, telefoni,
odpiralnimi časi, vstopninami.
Navedene so vse muzejske zbirke,
ki so dostopne obiskovalcem, ter
načini ogleda (vodstvo, delovni
listi ...) in dejavnosti v posamez-
nih zbirkah (likovne delavnice,
krožki ...). Na začetku knjižice je
dodan abecedni seznam predsta-
vljenih muzejev in galerij, ob kon-
cu pa abecedni seznam krajev,
kjer se posamezni muzeji nahaja-
jo, ter njihove samostojne enote,
ki so dostikrat izven kraja mati-
čne ustanove.
Bistvo vsakega muzeja so obis-
kovalci, kajti dediščina v muzejih
ni namenjena samo bodočim ro-
dovom, ampak tudi in še posebej
nam, ki živimo zdaj. Mi moramo
izgraditi svoj odnos do te
dediščine, se ji približati v bolj ali
manj aktivni obliki. Prav mu-
zejski pedagogi - ob drugih mu-
zejski delavcih - poskrbijo s svoji-
mi programi in vodstvi za različne
načine približevanja in razume-
vanja te dediščine.
Programi (ni nujno, da so to samo
delovni listi) so prilagojeni sta-
rosmi stopnji učencev (ki imajo se-
veda različne sposobnosti, pred-
znanje in interese, kustos pedagog
pa poskrbi, da imajo od obiska mu-
zeja in dejavnosti, ki se odvija vsi
nekaj) in usklajeni s šolskimi uč-
nimi načrti v tem smislu, da jih
dopolnjujejo in konkretizirajo z
materialom, ki ga muzej hrani.
Kajti knjižica o pedagoških pro-
gramih je v prvi vrsti namenjena
prav učiteljem in mentorjem kul-
turnih programov, ki želijo šolsko
delo nadgrajevati z obiskom mu-
zejev in galerij. Toda namenjena
je tudi vsem drugim obiskoval-
cem muzejev, ki jim z informaci-
jami pomaga poiskati cilj, recimo,
nedeljskega izleta. Služi lahko kot
priročnik za obisk muzejev in
želimo lahko le, da bi jo uporab-
ljalo čim več učiteljev in drugih.
Martin iteiner
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Srečno 2000!
Najlepše in najbolj modro
govorijo pesniki, zato zadnja
Tednikova knjigarnica prinaša
ŽELJE priljubljenega mojstra
vezane besede Toneta
Pavčka. Pesem je izšla v zbir-
ki Majnice: fulaste pesmi
(Ljubljana: Mladika, 1996.
Zbirka Trepetlika), ki je bila
nagrajena z nagrado večerni-
ca (najboljša izvirna slo-
venska knjiga za mlade leta
1996).
ŽEUC
če si močno želiš,
se ti vse uresniči:
v stolpnico, kjer živiš,
pridejo k tebi cvrkutat ptiči,
pride s poljane drevo,
pride iz bajk dobra vila.
Če si želiš močno,
ti je usoda mila.
Če pa ničesar si ne želiš,
če si izgubil želje in sebe,
pride hudobna miš
in te s kremplji grebe.
Vsem bralcem Tednika želim
družbo dobrih vil v letu, ki pri-
haja. Bodite dobri z njimi kot
pastirček iz istoimenske slo-
venske ljudske pravljice in
nagradile bodo vašo dobroto.
Ilustracija s spečimi vilami in
pastirčkom je delo Ančke
Gošnik Godec (Slovenske
ljudske pravljice, Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1992).
Llllana Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Globoka modrina
(Deep Blue Sea)
Se spomnite Žrela? Saj veste, to je tisti film, v ka-
terem morski pes poje človeka ali dva za malo
malico. Ker je omenjeni film že zastarel, so posneli
novo verzijo, seveda še bolj kruto in krvavo. Še
sreča, da jo bomo gledali v času, ko nam ni treba
iti na morje.
Globoko pod morsko gladino je tajni laboratorij, v
katerem dela skupina znanstvenikov, ki raziskujejo
možganske bolezni. Poskuse izvajajo na morskih
psih z zelo razvitimi možgani, ki so jih ustvarili z
genetskim inženiringom. Po nesreči v laboratoriju
morski psi pobegnejo, za znanstvenike pa se
začne pekel brez primere...
Morski psi, kri, pa spet zobje nevamih rib in
raztrgane človeške okončine. Tako bi lahko v
enem stavku opredelili film, za katerega morate
vedeti, da ni primeren za občutljive ljudi in mladino
pod petnajst let. Opozorilo upoštevajte, kajti verje-
mite mi, da ima svojo težo. Zaradi krvi, prelite v
tem filmu, bi verjetno morje postalo bolj motne
barve.
Vse za napredek znanosti - s tem upravičuje mla-
da znanstvenica uporabo genetskega inženiringa,
zaradi katerega morski psi postanejo večji, pamet-
nejši in, seveda, bolj kruti. Čeprav so nepredvidlji-
ve posledice kot rezultat znanstvenih raziskav
dobra podlaga za pripetije v tem filmu, takšno
črnogledo stališče o znanosti povzroči, da nas ob-
lije srh ob misli nanjo. Le koliko žrtev je padlo, pre-
den so klonirali Dolly?
Sami se odločite, ali si boste ogledali Globoko
modrino ali ne, toda vedite, da obstaja mnogo ce-
nejših načinov, kako načeti svoje živce.
Nataša Žvran
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
5
PO MMSIH KRAJIH
TEDNIKOVA ANKETA
NoYoMn9 žel/e
Jože Milošič, predsednik
Območne obrtne zbornice Ptuj:
"Leto, ki se izteka, je bilo polno
dogodkov, ki so bistveno vplivali
na pogoje za delo obrtnikov. V no-
vem letu nas zato čaka veliko dela.
Velika in upravičena pa so tudi
naša pričakovanja, da se bodo raz-
mere spremenile v prid gospo-
darstvu, torej tudi obrti. Zato je
moja največja želja na poslovnem
področju, da bi bilo leto 2000 pre-
lomno v prid hitrejšemu gospo-
darskemu razvoju. Zato bo morala
OOZ Ptuj s podporo vseh svojih
članov preko OZ Slovenije
odločno ukrepati in dajati čim več
pobud za spremembe in prilagodi-
tev zakonodaje, da bo ta Čimbolj
podobna evropski, ki pozna števil-
ne vzpodbude za obrt in malo go-
spodarstvo. Vsem našim članom,
obrtnikom in podjetnikom, ter
njihovim svojcem želim v letu
2000 obilo zdravja, poslovnih
uspehov in sreče za čim uspešnejši
start v novo tisočletje."
Janez Rižnar, sekretar
Območne obrtne zbornice Ptuj:
"Izteka se leto in tisočletje. Z no-
vim letom bomo spet vstopili v
prihodnost, ki jo sproti napolnju-
jejo najrazličnejši dogodki, proble-
mi, vzponi, padci, žalost in veselje.
Tudi od nas samih bo odvisno, ko-
liko dobrih ali slabih misli in de-
janj bomo prispevali v naše skup-
no bivanje v novem letu. Moja
osebna želja je vezana na družino
in prijatelje, želim jim predvsem
zdravje. Na poslovnem področju
pa je ena od mojih velikih želja, da
bi Ptuj gospodarsko zaživel, da bi
zaživele razvojne spodbude in za-
nimanje za razvoj predvsem go-
spodarskih dejavnosti."
Boris Repič, strokovni sodela-
vec Obmotee obrtne zbornice
Ptuj: "Za leto, ki prihaja, želim, da
bi bilo prijazno tako v osebnem
kot poslovnem življenju. Trdno
upam, da bomo znali ohraniti
občutek sodelovanja in strpnosti,
kajti na žalost živimo v svetu bre-
obzime naglice in neusmiljenih
pritiskov, stres pa je naš vsakdanji
spremljevalec. Na poslovnem po-
dročju želim predvsem, da bi se
slovenska zakonodaja na področju
obrti in mal^a gospodarstva pri-
bližala evropski, ki daje veliko več
vzpodbud in olajšav kot naša.
Običajno si ljudje voščijo obilo
zdravja, jaz pa vam želim
predvsem sreče. Saj poznate tisto,
da so bili na Titaniku vsi zdravi..."
Zdenka Škerget, tajnica
Območne obrtne zbornice Ptuj: "V
novem tisočletju želim vsem, da
jim življenje izpolnijo lepi dogod-
ki in uspehi na vseh področjih.
Želim jim zdravje, ljubezen, prija-
teljstvo in srečo. S prijazno bese-
do, s prijateljskim nasmehom in
toplo danjo lahko delamo čudeže.
Na poslovnem področju želim
našim obrtnikom obilo poslovnih
uspehov in dobro voljo ter
strpnost pri postopkih izdaje obrt-
nih dovoljenj."
Teksi: MG
Foto: Črtomir Goznik
Novoletne želje so nam zaupali (z leve): Jože Milošič,
Janez Rižnar, Boris Repič in Zdenka Škerget
PTUJ / POGOVOR Z LIZIKO HORVAT, DELAVKO NA
JAVNEM STRANIŠČU
S smehom nad teio¥e
z Liziko Horvat, delavko, ki slu-bi za čiščenje in vzdrževanje
ptujskega javnega stranišča, se srečujem vsak dan. V spominu
mi ostaja predvsem zaradi stalnega nasmeška na obrazu. Na
božični dan pa sva si vzeli čas tudi za kratek pogovor o njenem
delu, o Ptuju, ki ji je kot mesto zelo pri srcu in v njem ne bi
ničesar spreminjala, pa o družini in še čem.
Najprej me je seveda zanimala
skrivnost njen^ stalnega na-
smeška. Ni je, pravi, vedno se sme-
jem, smeh je tri četrtine zdravja. Je
tudi svojevrstno zdravilo zoper
vsakodnevne življenjske proble-
me. V Komimalnem podjetju Ptuj
je zaposlena enajst let, od tega sko-
raj dve leti že na javnem ptujskem
stranišču v Slomškovi ulici.
"Trudim se, da je vedno čist, saj
vsak rad pride v čisto stranišče.
Slab odnos do t^ prostora imajo
v glavnem obiskovalci od drugod.
Ti se tudi znašajo nad vsem inven-
tarjem, pogosto odnašajo toaletni
papir. Največ pripomb pa imajo
obiskovalci Ptuja nad delovnim
časom javn^ stranišča, ki je
odprto le do 14. ure med tednom, v
soboto pa le do 12. ure. Turistično
mesto bi po njihovem prepričanju
moralo imeti javno stranišče, ki bo
odprto od jutra do večera."
Lizika Horvat živi umirjeno
družinsko življenje v Cirkovcah na
Dravskem polju, po rodu je sicer
Ormožanka, iz vasi Loperšice. V
njeni družini so poleg moža štirje
otroci, en sin in tri hčerke, a so že
vsi pri kruhu in so tudi že sami
starši. Svoje delo ima rada, samo
da je, pravi. Če pa so v bližini pri-
jazni ljudje, kot je šefica pivnice
Zlatorog Nada Ducman, ki ji po-
gosto postreže s toplim čajem in
kavo, pa je zadovoljstvo toliko
večje.
Ker je mož doma, on skrbi za
kuho. Ko se Lizika popoldne vrne
domov, je kosilo že skuhano. Ko se
naje in malo odpočije, jo čakajo
vsa druga gospodinjska opravila.
Mož Janez je znan rejec in tekmo-
valec s kratkodlakimi nemškimi
ptičarji. Pri hiši imajo trenutno
mednarodno prvakinjo v lepoti
Ajdiko in državno prvakinjo Pani-
ko Obreško.
Leto 2000 bodo pri Horvatovih
dočakali doma. Želje so skromne:
zdravje sebi, možu in celi družini.
Sicer pa bo v prazničnih dneh ve-
selo, zbrali se bodo vsi otroci z
družinami, za dodamo veselje pa
bodo poskrbeli štirje vnučki.
MG
Znanka s Slomškove uli-
ce: Lizika Horvat.
Lizika Horvat (levo) v družbi z Marjetko Šuen in Darin-
ko Petrovič, ki skrbita za čistočo na ptujskih ulicah In
trgih.	Foto: Črtomir Goznik
LOVRENC NA DRAVSKEM POUU / 20 LET VULKANI
ZERSTVA TOMANIČ
V leftf 2000 fvdi
terfMkat kakovosti
V vulkanizerstvu Tomanič Romana in Martine Tomanič so
prejšnjo sredo pripravili slovesnost ob dvajsetletnici skupaj z
zaključkom leta. V dvajsetih letih so dosegli veliko, od leta
1991 pa delajo tudi za avstrijsko firmo Ventrex, za katero te-
densko izdelajo 700 tisoč brezzračnih ventilov, začeli pa so z
letno proizvodnjo 30 tisoč kosov. Bili so tudi med prvimi
pooblaščenimi izvozniki med obrtniki v Sloveniji. V letu 2000
bo njihova osrednja pozornost namenjena pridobitvi certifl-
kata kakovosti ISO 9001, za kar so na papirju vse pripravili že
v tem letu. Za dosedanje dosežke na področju obrti je vulkani-
zerstvo Romana in Martine Tomanič prejelo zlato plaketo
Obrtne zbornice Slovenije, ki sta jima jo izročila Anton Fili-
pič, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije, in Vlado
Puc, funkcionar Obrtne zbornice Slovenije, Območna obrtna
zbornica Ptuj pa jim je dodelila srebrno plaketo. Vulkani-
zerstvo Tomanič je ob svoji 20-letnici s priznanji nagradilo
številne poslovne partnerje, priznanja pa so izročili tudi za-
poslenim.
V letu 1990 so odprli sodobno
delavnico, ki so jo v letih 1995 in
1997 povečali za prizidka zaradi
potreb po namestitvi novih sodob-
nih strojev in ureditve sodobnega
skladišča surove zmesi in kovin-
skih delov. Letno predelajo 300
ton gume, trenutno pa Vulkani-
zerstvo Tomanič zaposluje 42 del-
avcev.
Začetek Vulkanizerstva Toma-
nič je vezan na delo v garaži stano-
vanjske hiše in stare stroje; na tej
lokaciji so proizvajali skoraj deset
let, do gradnje sodobna proiz-
vodnega prostora v izmeri 450 m^.
To je pomenilo preporod v dote-
danji proizvodnji. Že od začetka so
proizvajali najrazličnejše gumene
izdelke (tesnila, amortizerje, kole-
sa, mehove ...) za podjetja Prosan
(prejšnji Metalplast), Iskro Nova
Gorica, TVT Maribor, Savo Gu-
mamo Ptuj in druge posamezne
kupce, za katere delajo še danes. V
zgodnjih devetdesetih letih so
pričeli tudi razmišljati o izvoznih
poslih; na čas slovenske osamo-
svojitvene vojne oziroma napad na
Šentilj je vezan prvi izvozni posel.
Takrat so pridobili prvo orodje in
material za poskusno proizvodnjo
brezzračnih ventilov za avstrijsko
firmo Ventrex iz Gradca. Sodelo-
vanje teče uspešno že osmo leto in
se še razširja. Letna proizvodnja je
dosegla 25 milijonov kosov, od
tega 80 odstotkov za avtomobilsko
vgradnjo, 20 odstotkov pa za trgo-
vino. Okrog 4 milijone nemških
avtomobilov ima vgrajene ventile
Ventrex. Preko te firme izdelujejo
ventile za Mercedes, Audi, VW, po
novem tudi BMW, platišča BBS,
Porsche.
"Izvoz je slabo plačan, gre za
lohn posle, vendar so prilivi redni.
Proizvajalci za avtomobilsko indu-
strijo pa se poleg tega srečujemo z
letnim znižanjem cen v razponu
od 5 do 10 odstotkov."
Nenehni zastoji pri oskrbi z ma-
terialom zaradi carinjenja in po-
trebe po hitri dostavi so porodile
idejo o hišnem carinjenju. Za Vul-
kanizerstvo Tomanič je bila zato
pridobitev pooblastila poob-
laščenega izvoznika - uvoznika (to
jim je uspelo med prvimi samos-
tojnimi podjetniki) izrednega po-
mena "Za nas to pomeni še nekaj
več: vse, kar izvozimo, clamo v
pregled na carinarnici v Šentilju,
kar uvozimo, prav tako. Meje so za
nas odprte 24 ur na dan in vse dni
v letu. To nam omogoča izvoz in
uvoz na natančno določen rok. Za-
radi carinjenja in prevozov se tako
več ne srečujemo z zastoji."
Olji za leto 2000 in naslednja
leta so vezani na novo posodobitev
proizvodnje za izvoz, zlasti njeno
avtomatiziranje, izboljšanje kako-
vosti in povečanje obsega proiz-
vodnje ventilov s sedanjih 25 na 30
oziroma 40 milijonov kosov letno.
Z obstoječimi stroji to ne bo
mogoče, zato bodo potrebna nova
vlaganja v sodobne stroje, ki naj bi
dosegla okrog tri milijone mark.
Do sofinanciranja novih orodij s
strani tuj^ sovlagatelje je že
prišlo.
V letu 2000 bo ena prednostnih
nalog pridobitev certifikata kako-
vosti ISO 9001; papirji so napisa-
ni, ljudje usposobljeni, vendar je
tudi pridobitev tega dokumenta
vezana na denar. Letos ga je Vul-
kanizerstvo Tomanič v glavnem
porabilo v preusmeritev proiz-
vodnje iz klasične vulkanizacije v
brizgani postopek in tudi v obde-
lave - od klasične obdelave obrezo-
vanja, trganja so prešli k zamrzo-
vanju vulkaniziranih delov in
6ščenje preko tekoč^ dušika pri
temperaturah minus 60 do 70 sto-
pinj Celzija. Veliko pa so vlagali
tudi v posodobitev obstoječih oro-
dij in izdelavo novih.
MG
Roman In Martina Tomanič
V osmih letih Je proizvodnja brezzračnih ventilov na-
rasla s 30 tisoč kosov letno na 25 milijonov.
Fotografiji: Črtomir Goznik
StOV. BISTRICA/ KNJIŽNICA DR. JOSIPA VOŠNJAKA
V letu 2000 veije prostore
Slovenjebistriška knjižnica, poimenovana po narodnem buditelju, zdravniku, pisatelju in dramatiku dr. Josipu Vošnjaku,
ki je v teh krajih deloval konec prejšnjega stoletja, se lahko pohvali s častit^ivo starostjo. Svoje enote ima v Poljčanah, na
Pragerskem in v Oplotnici ter kolekcijo knjig v domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah in slovei^ebistriški vojašnici. Delavce
Impola ter krajane nekaterih krajevnih skupnosti v bistriški občini pa obiskuje še mariborski bibliobus.
V letošnjem letu smo bili priča dvema po-
membnima pridobitvama knjižnice: čitalnice
ter obnovljenega oddelka za najmlajše bralce.
Pohvalijo se lahko s 86.317 knjižnimi enota-
mi. V letošnjem lem so uspeli nabaviti 6590
knjižnih ter 412 neknjižnih enot. Potrebe
bralcev ^ knjigah ter vseh infomacijah, ki jo
v knjižnici lahko dobijo, zadovoljuje 10 in pol
delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, ter tri-
je za določen čas, ki nadomeščajo bolniške in
porodniške. Pet delavcev imajo v knjižnici za-
poslenih tudi v okviru javnih del.
Ko smo Anico Korošec, ravnateljico
knjižnice, vprašali po željah za leto 2000, je
povedala, da potrebujejo več prostora, še po-
sebej na oddelku za odrasle, da bi bralci med
policami lažje izbirali knjige, ki bi bile na ta
način tudi veliko pregledneje urejene. Seveda
si ob tem želijo veliko novih knjig, saj bralci
neprestano spračujejo po njih. Na otroškem
oddelku želijo razširiti igralniško dejavnost
ter mdi medioteko.
VT
6
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
lAMIHUVOSn, REPOKTAIE
TEDNIKOVA ANKETA
Novoletne ielle
Božo Juhart, najemnik RTC
Trije Kralji na Pohorju: "Sebi
in svojim najbližjim želim zdra-
vo in uspešno novo leto 2000,
veliko notranjega miru in med-
sebojnega razumevanja. Na pos-
lovnem področju pa, da bi
uspešno nadaljevali začeto, saj
planinskega doma oziroma pen-
ziona Jakec pri Treh kraljih na
Pohorju še nismo uspeli v celoti
urediti. Trem kraljem želim v
zimskih mesecih obilo snega,
nam vsem pa veliko zadovoljnih
gostov."
Iva Soršak, vodja oddelka za
družbene dejavnosti pri občini
Slovenska Bistrica: "V letu 2000
želim sebi čim več notranjega
osebnega miru, to mi bo dalo
moč, da bom lahko skupaj s so-
delavci opravila vse tisto, kar je
planirano za prihodnje leto.
Sprva je kazalo, da bo na poklic-
nem področju prihodnje leto
malo manj dela, vendar to ne
drži. Pripravljali bomo vrsto
projektov na področju osnovne-
ga šolstva, zdravstva, srednje
šole in kulture ter finančno
končali še nekatere letos začete
naložbe. Ob vsem tem pa želim
v letu 2000 tudi več strpnosti,
saj menim, da je tega med ljud-
mi premalo. Poslušamo se, ven-
dar se ne slišimo. Če bi se slišali,
bi se lahko izognili marsikateri
napeti situaciji. Seveda pa si
želim tudi dobrega sodelovanja
z vsemi, ne samo z na)0Z)imi so-
delavci, temveč tudi širše."
Jana Jeglič, vodja Turis-
tičnoinformativnega centra Slo-
venska Bistrica: "Sebi in tudi
vsem drugim želim ob prihaja-
jočih praznikih kot tudi v nas-
lednjem letu, da bi si znali vzeti
tisto, kar nam vse leto pri-
manjkuje, to je seveda čas, in da
bi ga podarili sebi ter svojim
najdražjim. Da bodo ti prazniki
ob koncu tisočletja še lepši,
takšni, kot si jih želimo, in da
jih bomo čim lepše preživeli, pa
seveda malce veselja, požrešnos-
ti, neumnosti, hudomušnosti,
humorja, skratka vsega, kar sodi
zraven, v naslednjem letu pa vse
dobro na vseh področjih."
Danica Sagadin-Leskovar,
vodja oddelka za okolje in pros-
tor pri občini Slovenska Bistri-
ca: "Sebi in svoji družini želim
zdravja, srečo, notranega miru
in delovnih uspehov. Seveda pa
moramo za marsikatero reč,
tudi za srečo, poskrbeti sami.
Na delovnem področju je moja
želja pa dobrem sodelovanju s
sodelavci in da bi začete projek-
te prihodnje leto uspešno zakl-
jučili, kot tudi tiste, ki jih ima-
mo še v načrtu za leto 2000. To
pa so obvoznica Pragersko, na-
daljevanje gradnje kolektorja,
priprava dokumentacije za čis-
tilno napravo, nadaljevanje ure-
ditve Trga svobode in številni
projekti na cestnem omrežju."
Milan Ozimič, direktor slo-
venjebistriške občinske uprave:
"Moje osebne želje se ne razliku-
jejo kaj dosti od želja drugih. To
so uspeh, sreča, zdravje in oseb-
no zadovoljstvo. Na službenem
področju želim, da tisto, kar de-
lam, vodi k skupnim ciljem, v
splošno dobro vseh, in da zas-
tavljene naloge uresničimo ter v
te skupne cilje dajemo tudi del
sebe. Sicer pa čas teče in vsak
dan se mu je potrebno na novo
prilagajati."
Gabrijel Cintaver, vodja go-
spodarskega oddelka pri občini
Slovenska Bistrica: "Če bi pričel
pri službenih željah, potem
želim, da v prihodnjem letu ure-
sničimo vse tisto, kar smo si za-
dali na področju drobnega go-
spodarstva, podjetništva, turiz-
ma, kmetijstva, stanovanjskega
gospodarstva in še kje. Med no-
voletne želje bi uvrstil tudi tisto
o dobrem medsebojnem sodelo-
vanju z vsemi sodelavci, da bi
bil med nami prisoten pristen
duh ustvarjanja ter da bi delali v
dobro in korist razvoja občine
Slovenska Bistrica. Zase pa
želim zdravja, da bi bila moja
družina z menoj zadovoljna in
da bi me pri mojih službenih
obveznostih razumeli. Tudi
njim želim v letu 2000 zdravja,
sreče in zadovoljstva."
Vida Topolovec
Novoletne želje so nam zaupali (od leve): Božo Juhart, Iva Soršak, Jana Jeglič,
Danica Sagadin-Leskovar, Milan Ozimič in Gabrijel Cintaver
LESKOVEC / PROJEKTNO DELO DRUGO- IN
ČETRTOŠOLCEV
V pniakovaniii pmxmkw
December je zadnji mesec v letu, čas, ko se narava umiri, rast
zastane, kratki dnevi pa krepijo željo po pomladi, toploti in
prihajajočem življenju.
Vendar je tudi ta mesec lep.
Njegov čar so bližajoči se praz-
nični dnevi, polni pričakovanj
in družinskega razumevanja.
Bogatijo ga veselje, ki ga doživl-
jamo, ko obdarujemo najbližje,
načrti, ki jih delamo ves ta
zadnji mesec za novo leto, novo
rast in življenje okrog nas. V
tem vzdušju so se v osnovni šoli
Leskovec odločili za projekt V
pričakovanju božično-novoletnih
praznikcrv. Otroci so poizvedova-
li, ustvarjali, se naučili veliko
novega, koristnega in prak-
tičnega. Bilo je prijetno in za-
bavno.
Projektno delo so načrtovali
ves november, v polni meri pa
so bili ustvarjalni v decembru.
Pomagali so jim starši, nepo-
grešljivi pa so bili zlasti dedki in
babice, ki so povedali veliko za-
nimivega, kar so koristno upo-
rabili pri svojem delu. Povabili
smo Tamarino in Samantino
babico, ki sta ponazorili izdela-
vo rož iz krep papirja in poveda-
li, kako^ so krasili stanovanja
nekoč. Soli in šolskim prosto-
rom so s svojim delom pričarali
praznično vzdušje in praznični
videz. Poizvedeli so, kako so
praznovali božič nekoč, raziska-
li, kaj pomenijo božično-novo-
letni simboli, izdelovali okra-
ske, voščilnice, aranžmaje, pri-
pravili darila, pekli pecivo, kra-
sili šolske prostore, pripravili
razstavo, izdelali bilten in pova-
bili na zaključek projekta svoje
starše in goste ter jih po
končanem programu skromno
pogostili.
Tisti, ki so si njihovo delo na
zaključni prireditvi ogledali,
niso bili razočarani, saj jih je
ustvarjalnost otrok presenetila,
odhajali so zadovoljni in polni
prijetnih občutkov. Otroci pa so
bili neizmerno veseli in ponosni
na svoje delo in ni jim bilo žal
veliko porabljenega časa, ki smo
ga porabili ob izvajanju projek-
ta, so povedali učenci 2. in 4.
razreda osnovne šole OS Lesko-
vec z učiteljicama Marjano No-
tersberg in Ivanko Furek.
ŠM
Najiskrenejše so voščilnice, ki jih izdelamo sami, so
prepričani otroci v Leskovcu
HAJDINA / OSNOVNOŠOLCI SO SE OB PRAZNIKIH
SPOMNILI NAJSTAREŠIH
V
Slralro srce se kuie
iudt v skrbi
December je čas praznikov,
dobrot in lepili želja. Slednje
lahko ovekovečimo z vpisom v
voščilnico. In tako je decem-
ber tudi čas, ko pišemo in
pošiljamo praznične voščilni-
ce.
Otroci na osnovni šoli Hajdi-
na pa jih niso le napisali, temveč
tudi sami izdelali. V okviru pro-
jekta "Zdrava šola " so nato
podmladkarji Rdečega križa na
šoli skupaj s predsednico kra-
jevne organizacije obiskali ne-
kaj starejših občanov ter jim po-
klonil voščilnico, darilni paket
in najlepše praznične želje. Obi-
skali so tudi najstarejša občana
občine Hajdina, zakonca Vido-
vič iz Hajdoš. Martin, rojen
1906, in njegova leto dni mlajša
žena Matilda sta otroke poleg
pridnega učenja in zdravega
življenja opozorila, naj se izogi-
bajo alkoholu, saj menita, da je
Martinu prav ta strpnost prines-
la tako zavidljiva leta.
Na območju celotne hajdinske
občine ob vstopu v leto 2000 kar
77 občanov nosi že osmi križ. S
prazničnimi željami so se
učenci spomnili prav vseh, ne-
katerih po pošti, drugih z obi-
skom. Otroci ^ podmladka
Rdečega križa OŠ Hajdina tako
že zelo zgodaj spoznavajo, da se
široko srce kaže tudi v skrbi za
starejše.
Seveda pa vse najlepše želje
prihajajo tudi iz Tednikovega
uredništva.
Nataša Korenjak
Učenci OS Hajdina, zakonca Vidovič in predsednica
RK Hajdina Anica Žumer.	Foto: Stane Žumer
Čukei za otroke v bolniii
V sredo, 22. decembra, so tret-
ješolci OS Ljudski vrt po vodst-
vom učiteljice Bože Papež obi-
skali male bolnike na otroškem
oddelku ptujske bolnišnice, da
so jim izročili velikega plišaste-
ga Čukca, ki so ga prejeli za na-
grado za prvo mesto na repu-
bliškem medobčinskem medod-
delčnem tekmovanju učenci 3. b
razreda v šolskem letu 1997/98.
Ker je Čukec na šoli sameval,
so se odločili, naj krajša čas
otrokom v bolnišnici in jim na- !
domesti kanček topline doma in I
domačih, predvsem pa čimprej
povrne zdravje, kar je v poz-
dravnih besedah izrazila tudi
mentorica Boža Papež. Malim
bolnikom so učenci popestrili
dan z deklamacijami, petjem in
igrico Pod medvedovim dežni- |
kom, ki jo je predstavila lutkov- !
na skupina Zvezdica pod vodst-
vom mentorice Karmen Pulko.
Maja in Meii ,
iz novinarskega krožka OŠ
Ljudski vrt
Naj Čukec vrne malčkom zdravje
NOVICE IZ
DOMAČE
ZABAVNE GLASBE
V
Se bodo
odmevali
Nar(xlnozabavni trio OD-
MEV iz Ruja nastopa odslej
v sestavi: Janez Kocmut -
harmonika, klaviature in vo-
kal, Miran Majcen - troben-
ta, klaviature, vokal, Simon
Mlakar - saksofon, klarinet,
prostotonska harmonika in
vokal. V jeseni so med dru-
gim gostovali v Nemčiji,
Švedski in Italiji. Najdaljšo
noč bodo glasbeno
preživeli v hotelu v Rovinju,
radi pa bodo "odmevali"
tudi pri vas.
V.K.
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
7
MMMIMIVOSri, REPOHrAŽe
TEDNIKOVA ANKETA
Novolefne želie
Breda Seka, glavna sestra ki-
rurškega oddelka ptujske bol-
nišnice: "Ob bližajočem se no-
vem letu, letos celo stoletju in
tisočletju, smo polni želja in
pričakovanj. Želje so podobne
kot v prejšnjih letih: predvsem
zdravje, sreča in mir. Na delov-
nem mestu pa, da bi ohranili
dobre medsebojne odnose, kajti
le tako bomo lahko skupaj s so-
delavci pomagali bolnemu ali
zdravemu človeku v vseh tistih
aktivnostih, ki prispevajo k
ohranitvi ali vrnitvi zdravja, kar
je tudi bistvo našega poklica."
Olga Kraj ne, glavna sestra
ptujske bolnišnice: "Pričako-
vanja in želje za leto 2000 so po-
vezane z mojim delom, zdrav-
jem in družino. Z delovnega
mesta izhaja želja, da bi skladno
s strategijo razvoja naše bol-
nišnice uresničili vse cilje, ki
smo si jih zastavili, da bi bili še
boljši, zlasti na strokovnih po-
dročjih: bolje opremljeni, pri-
jaznejši in dostopnejši našim
bolnikom, ki nas resnično po-
trebujejo. Sicer pa mi bodo ob
delu največ pomenili zdravje in
moja družina."
Ema Flajšman, tajnica v
Splošni bolnišniia Ptuj: "V tem
prednovoletnem času, ki je tudi
čas spominov, pričakovanj in le-
pih misli, zrem v prihodnost z
najboljšimi željami. Srečo,
zdravje in blagostanjem želim
vsem družinam, v miru in rav-
novesju. Skratka: v letu 2000
naj bo vse naravnano tako, da bo
življenje prijetno. Da bomo do-
bro praznovali in da bomo tudi
po preteku leta dobre volje, ker
je vse šlo dobro od rok."
Branko Vukasovič, dr. med.,
specialist internist, predstojnik
internega oddelka v ptujski bol-
nišnici: "V prvi vrsti si želim, da
bi dobro delali in da bi med za-
poslenimi na internem oddelku
tudi v bodoče vladali dobri
medsebojni odnosi. Želim si
tudi, da bi nam naše dobro delo
priznali tudi drugi. Moja velika
želja je tudi, da bi se kadrovsko
izpopolnili. Ob tem pa si tudi
želim čim manj zapletov s svojci
pacientov, saj ti včasih od nas.
zdravstvenih delavcev, pričaku-
jejo nemogoče. Ptujska bol-
nišnica naj bi končno dobila
status regijske bolnišnice, to je
status, ki ji glede na delo pripa-
da. Zdravstvene delavce na lo-
kalni ravni zelo boli tudi odnos
Ljubljane do nas. Sedaj je nam-
reč tako, da bolniki iz Ljubljane
in okolice lahko iz zdravstvene
blagajne zajemajo z 'zlato žlico',
občani s Ptujskega pa se morajo
zadovoljiti z 'leseno'."
Marjan Zupanič, vodja naba-
ve v Splošni bolnišnici Ptuj:
"Moje želje so v prvi vrsti veza-
ne na zdravje, želim pa si tudi
več strpnosti in spoštovanja
med ljudmi ter seveda miru."
Tekst: MG
Fotografije:
Črtomir Goznik
TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA
Ifa/ si želiš v
novem tiseiletiu?
Ko sem delal to anketo, sem ugotovil, da je večina mladih v
svojih željah za novo tisočletje zelo skromnih. Veliko število
anketirancev si želi le srečo, dosti pa jih sploh ni hotelo pove-
dati svojih želja. Izjave, ki sem jih dobil, so nekoliko obarvane
s humorjem, zato jih tako tudi sprejmite.
Želim si,...
Iztok Brlek, 17: "... da bi na
lotu zadel 100 milijonov tolarjev
in da bi bili profesorji v šoli bolj
korektni ter da bi užival veliko
harmonijo življenja."
Mitja Farič, 18: "Iskreno si
želim mercedes A klase, še bolj
pa, da bi se spominjal prehoda v
novo tisočletje."
Peter Mrdžen, 18: "... da bi
imel na puklu še šest sošolk in
naredil maturo vsaj z dve. Naj-
bolj pa, da bi mi mis Slovenije
naredila veliko ljubezenskih od-
tisov na vratu."
Aljaž Novak, 18: "... da bi
uspešno opravil maturo, eno
ogromno finančno injekcijo,
najbolj od vsega na svetu pa
Matjaževo Majo."
Andrej Lazar, 18:"... mir v ve-
solju, dosti ponovitev 18. rojst-
nih dnevov, veliko ljubezni in
pa vseh drugih stvari, katere so-
dijo zraven."
Dejan Božičko, 18:"... da bi si
planet Mars lahko ogledal v
živo. Poleg tega bi se rad rešil
kompleksa manjvrednosti ter da
bi me sošolci končno že enkrat
nehali pretepati in me imeli zelo
radi."
Jernej Šoštar, 17:"... enega ve-
likega mercedesa, pa tudi, da bi
mi izpit za avto priletel kar iz
zraka. Rad bi užival veliko
sreče, zdravja in ljubezni, naj-
bolj pa, da bi me imela Vanja še
naprej tako zelo rada."
Vsi anketiranci želijo vsem
ljudem srečno in veselo novo
leto, veliko sreče zdravja in lju-
bezni. Dijaki gimnazije pa želijo
profesorici Otičevi čim več
uspeha in sreče v materinstvu.
Ozren Blanuša
Novoletne želje so nam zaupali (od leve): Iztok, Mitja, Peter, Aljaž, Andrej, Dejan in Jernej
PTUJ / TURISTIČNO DRUŠTVO O NAPAKAH V MESTU
Tntnita, ittvni WCm
javna rnsvetiim
Upravni Turističnega društva Ptuj je na zadnji seji v tem letu
pregledal delo v letošnjem letu in sprejel okvirni program dela
za leto 2000. Predsednik društva Albin Pišeic je člane seznanil
z ugotovitvami republiške komis^e v okviru akcije Moja
dežela - lepa in gostoljubna. Ob obisku Ptuja je imela komisi-
ja tri poglavitve pripombe, ki so ga stale prvega mesta.
Javno stranišče je bilo popol-
dan zaprto, avtobusna postaja je
bila v poletni sezoni celo brez
sanitarij, osrednja ptujska
tržnica je neurejena, še slabša je
njena ponudba, v kateri prevla-
duje kič. Pobude za njeno uredi-
tev je bilo slišati tudi na eni
zadnjih sej sveta mestne občine
Ptuj. Nesporno dejstvo pa je, da
mesto Ptuj ne sodi v tekmoval-
no kategorijo turističnih krajev,
ker je mesto, zato naj bi v
bodoče tekmovalo v kategoriji
mest. V letu 2000 bo Turistično
društvo Ptuj težko uresničilo si-
cer že tako skromno zastavljen
program, ki se nanaša na ocvet-
ličenje mesta, skupaj z drugimi
postavitev napisnih tabel za
spomenike, ureditev dvorišč
(zlasti v Prešernovi) in skupaj z
Območno bortno zbornico Ptuj
nakup enotnih stojnic za sejme
in druge prireditve. Za realiza-
cijo bi potrebovali milijon 250
tisoč tolarjev, glede na osnutek
proračuna mestne občine Ptuj
pa lahko računajo na največ 750
tisoč tolarjev. Če pa bo želelo
društvo uresničiti celoten pro-
gram, bo moralo pridobiti tudi
sponzorska sredstva.
Organizatorji prireditev se
bodo v bodoče morali bolj po-
truditi, da bodo zlasti v poletnih
mesecih, ko je tudi turistov naj-
več, ti seznanjeni z njimi. Zato
bi morali s programi založiti vse
gostilne, trgovine in druga mes-
ta, ki jih obiskujejo turisti.
Upravni odbor Turističnega
društva je 22. decembra tudi
sklenil, da bo nagradil tiste, ki
so se najbolj potrudili pri praz-
nični okrasitvi mesta, čeprav to
ni okrašeno tako, kot bi moralo
biti. Najslabše je ob vpadnicah v
mesto, na podvoz pa so tisti, ki
odločajo o novoletni okrasitvi
mesta, nasploh pozabili.
Člani Turističnega društva
Ptuj se tudi zavzemajo za kvali-
tetnejšo osvetlitev mesta. Na ne-
katerih mestih javne razsvetlja-
ve sploh ni, tudi zaradi tega
mesto ob večerih deluje zelo ne-
prijazno.
MG
Ptujska tržnica je neurejena v vseh pogledih ...
Foto: Črtomir Goznik
DORNAVA / NAJMLAJŠE OBDARIL DEDEK MRAZ
Ha svidenie^ ikikk Mrml
Najmlajše v občini Dornava
je v prešnjem tednu obiskal
dedek Mraz. Obiskal jih je v
vrtcu, v zavodu dr. Marijana
Borštnarja in v vaški kulturni
dvorani. Obdaril jih je z igrico
Janko, Metka, Sneguljčica in
Rdeča kapica iščejo dedka
Maraza, ki so jo pripravili
učenci iz osnovne šole, in z
darili. Najmlajši so bili daril
zelo veseli.
MS
Dedek l\/lraz med otroki
iMAJSPERK - ZETALE / OB DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
Božlimk w mmhulmnti
dr. Brmnkm Skledor
Pričakovanje in praznovanje
novega leta 2000 je prav goto-
vo nekaj izrednega. Ne tako
izredno, pa vendar nekaj po-
sebnega je bil tudi obisk
božička v ambulanti Branke
SMedar, dr. med.
Omenjena ambulanta ima or-
dinacije v Majšperku in Žeta-
lah. Tako so se v torek, 21. de-
cembra, zbrali najmlajši iz obeh
občin. Prišli so v spremstvu
svojih staršev, dedkov in babic
..., da bi se ob bližnjih praznikih
skupaj poveselili in prejeli dari-
la. Ob koncu te prisrčne slove-
snosti je zdravnica zaželela
staršem in otrokom veliko, veli-
ko zdravja in izrekla prav tako
veliko željo, da bi se otroški
smeh ves čas slišal in se razlagal
po haloških hribih.
Hvaležen stisk roke staršev ob
slovesu je povedal, da se bomo
naslednje leto ob božično-novo-
letnih praznikih še bolj veselo
zbrali.
Simon
8
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
- ■ ' cJ^ ^
ANKETA MED EKIPO IŠČETE SVOJ STIL
Da bo lefe 2000 boli "vre/ene"
Za naše bralke so se v letu 1999 trudili tudi člani ekipe Iščete
svoj stil. Želeli so jim dati najboljše in jim v zameno vzeti kar
najmanj časa, četudi še naprej velja pravilo, da se je za lepoto
potrebno potruditi. Upamo, da jim bo izbrani stil ostal in ga
bodo tudi v bodoče negovale. Vsem zaradi velikega zanimanja
za sodelovanje niso mogli ustreči, lahko pa, da se jim bo sreča
nasmehnila v letu 2000, le vztrajati je potrebno.
In kaj si člani ekipe v letu
2000 najbolj želijo?
Modna kreatorka Barbara
Plaveč Brodnjak (v zadnjem
času je sicer malo izpregla, ker
jo v letu 2000 čaka srečni dogo-
dek): "V novem letu si zraven
vseh 'stalnih' želja, ki so želja
slehernega izmed nas, želim
predvsem novih izzivov in
uspešno nadaljevanje že začetih
poti. Vse skrite želje pa mislim,
da morajo ostati skrivnost, dru-
gače se ne bodo uresničile."
Sašo Fenos, frizer: "Govori
se, da prehajamo v vodnarjevo
dobo, v kateri se bodo odnosi
med ljudmi začeli končno iz-
boljševati, da se bomo zavedali,
kaj počnemo naravi, okolju, sol-
judem, in odpravljati napake in
zmote, v katerih živimo. Tega si
najbolj želim, kajti zdi se mi, da
je to osnova vse sreče, h kateri
tako težimo ali vsaj hrepenimo
po njej. Vsak naj bi začel novo
leto in vstop v novo tisočletje z
'delom na sebi', tako bo najko-
ristneje za vse.
Dani Kolarič, vizažist:
"Želim si sreče, zdravja, veselja.
To je sicer že obrabljena fraza,
ki se ponavlja iz leta v leto, zato
ji bom dodal nekaj svojih raz-
mišljanj. V letu 2000 ali bolje
rečeno v novem tisočletju si na-
jprej želim čimveč izkušenj, pa
naj bodo dobre ali slabe. Iz njih
se vedno nekaj naučiš, zato je
potrebno po svetu postopati z
razumom in zdravo pametjo. To
velja tudi na poklicnem
področju, kjer želim spoznati
čim več novih ljudi, ki me bodo
navduševali z novimi idejami in
obenem dajali navdih. Na kon-
cu pa seveda nobena od teh želja
nima svoje teže, če ne bi ostal
zdrav, za kar pa bo tudi
potrebno nekaj narediti."
Neda Tokalič, kozmetičarka:
"Želje so lepa reč; imam jih kar
nekaj, vseh niti ne bom poveda-
la na glas, ker so to le skrite
želje. Najprej je moja želja biti
zdrava, ker je v tem tudi moja
moč. Če si zdrav, imaš v bistvu
vse, uresničiš lahko tudi skrite
želje."
Vlado Čuš, strokovni vodja
športnega studia Olimpic:
"December je čas velikega
pričakovanja, v letošnjem letu
pa daje temu mesecu dodaten
mik preskok v novo tisočletje. V
tem mesecu imamo tudi veliko
praznikov, ki so povezani z
obdarovanjem, ko " svojim
najbližjim in prijateljem
izkažemo pozornost v obliki
čestitke in darila. Morda je ob
letošnjem preskoku v leto 2000
prava priložnost, da se tistim, ki
nam čez leto stojijo ob strani,
oddolžimo s kakšnim darilom,
ki jim bo v pomoč pri skrbi za
boljše počutje, zdravje in lep vi-
dez. V kozmetičnem studiu
Olimpic na Mestnem trgu v
Ptuju čez vse leto brazplačno
svetujemo pri izbiri primernega
darila. Akcija Iščete svoj stil se je
v Tedniku 'dobro' prijela. Na-
jveč zaslug za njen uspeh ima
novinarka Majda Goznik, ki je
vložila v to akcijo izjemno ener-
gijo tudi v svojem prostem času.
Vsem bralkam in bralcem
Tednika želim v letu 2000 vse
najlepše, predvsem pa veliko
zdravja, poguma in osebne
sreče. Vsem Ptujčankam in
Ptujčanom pa eleganten skok v
novo tisočletje."
Majda Goznik, koordinatori-
ca akcije Iščete svoj stil: "Moje
želje so v glavnem vezane na
projekte, ki so pomembni tudi
za mesto, predvsem pa za mlade
tega okolja, ki jim je potrebno
odpirati vrata v najširšem po-
menu besedu. Prvi je izpeljava
četrte avdicije za manekenke in
manekene, drugi je priprava
deklet skupaj s sodelavci, s kate-
rimi brez nekih formalizmov
sestavljamo že pravi izvedenski
tim, za izbor miss Slovenije leta
2000, želim pa, da uspešno pel-
jemo naprej tudi akcijo Iščete
svoj stil. Ta mi je letos vzela
precej časa, ker moram kot
koordinatorica biti zraven od
začetka do konca. Ni mi žal, saj
zadovoljstvo ljudi pove vse. Še
naprej pa si želim delati tudi na
humanitarnem področju. Ob
vseh teh akcijah oziroma pro-
jektih pa si želim, da bi z njimi
živelo tudi mesto, skupaj bomo
namreč uspeli; da bo Ptuj v nas-
lednjih letih imel tudi tretjo
miss Slovenije in še vrsto dru-
gih mladih uspešnih ljudi, ki
bodo v bodočnosti pomembno
prispevali za naš razvoj."
Črtomir Goznik, fotograf
akcije Iščete svoj stil: "Zadovol-
jen sem, da lahko sodelujem v
tej akciji. Za fotografa predsta-
vlja namreč pravi izziv in vedno
nove priložnosti za izpopolnje-
vanje. V letu 2000 si želim veli-
ko dobrih fotografij, uspešno
študijsko leto, veliko zdravja in
predvsem manj favšije."
Fotografije: Črtomir Goznik,
Foto Kosi, Katja Filipič
Tekst: MG
Barbara Plaveč Brodnjak
Sašo Fenos
Dani Kolarič
Neda Tokalič
Vlado Čuš
Majda Goznik
Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
9

IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL
Mimiia /e bila navdušena
Zadnja udeleženka v naši letošnji akciji Iščete svoj stil,
dvanajsta, je bila Mimica Zoreč iz Krčevine pri Vurbergu.
Po poklicu je kmetijska tehnica in že 15 let zaposlena v KK
- Vinarstvu Slovenske gorice-Haloze, kjer je vodja polnilni-
ce. Izhaja iz znane vinogradniško-sadjarske družine, zato jo
je tudi vleklo v ta poklic. Z vinogradništvom in sadjarstvom
ima opraviti tudi po delovnem času. Kakšen je njen odnos
do vina? "Mislim, da ga tisti, ki je z njim od začetka do kon-
ca, zna ceniti." "Njeno" vino je renski rizling - kralj vin.
Za akcijo Iščete svoj stil se je Mi-
mica prijavila, ker je želela spre-
membo; pri tem pa ji lahko poma-
gajo samo strokovnjaki, je
prepričana.
V kozmetičnem studiu Neda v
Prešernovi se je Mimica najprej
pogovorila s kozmetičarko Nedo
Tokalič. Zaupala ji je svoje želje
in pričakovanja, nikoli prej nam-
reč še ni bila pri kozmetičarki.
Tudi zato, ker ji je zase vedno
zmanjkalo časa, zato je bila toliko
bolj vesela, da se ji je sedaj sreča
nasmehnila in je bila izbrana v
akciji Iščete svoj stil. Njena koža
je suha in očutljiva, zato je kozme-
tičarka v postopku čiščenja in
nege uporabila kozmetiko Thalgo
za ta tip kože. Po površinskem
čiščenju, vlaženju kože in nato
globinskem čiščenju je bil na vrsti
piling, zatem pa ji je vtrla v kožo
še poseben serum za suho kožo.
Sledil je nanos kreme in specialna
masaža obraza, vratu in dekolteja.
Po maski je kožo zaščitila s kre-
mo, gel pa ji je nanesla okrog oči.
Mimica naj uporablja kremo, ki
ustreza njeni koži, priporočila pa
ji je tudi občasni obisk kozme-
tičnega salona.
Frizer Sašo Fenos iz Hair club
Fenos na Mestnem trgu se je pri
Mimici odločil za enostavno, a
vendar večno privlačno srednje
striženo postopno linijo. Njeni
lasje so naravno skodrani. Da bi
poudarili obliko, so tudi barvo
poživili, sicer v istem tonu, ven-
dar malo bolj očem všečno.
Včasih tudi v frizerstvu manj po-
meni več.
Vizažist Dani Kolarič je pri Mi-
mici najprej uporabil kremni pu-
der in ga nato fiksiral s pudrom v
prahu. Ker so njene oči po naravi
zelo majhne, jih je optično
povečal s senčili. To je dosegel s
... Mimica pozneje.
tem, da jih je senčil bolj navzven.
V barvni paleti je uporabil bolj
rjave do zlate tone. Spodnjo veko
ji je obarval z belo, da so oči posta-
le še izrazitejše. Močno ji je nama-
zal trepalnice. Ustnice je najprej
obrobi! s črtalom ter jih nato
obarval z bordo rdečo šminko.
Nato je nanesel še rdeč lip glos, da
so ustnice poslale svetlejše.
Ličnice pa ji je poudaril v svetleče
rjavem tonu.
V modnem studiu Barbare Pla-
več so Mimico glede na priložnost
oblekli v svečano elegantno ozko
črno obleko v kombinaciji z
modno vezenino, v kateri je prišla
do izraza njena vitka postava.
Kljub temu da je obleka dolga, je
spodnji del prosojen, da se vidijo
noge, ki jih Mimici prav gotovo ni
potrebno skrivati. Na splošno lah-
ko uporablja zelo oprijete linije.
Lepo bi ji pristajale tudi dolge ce-
vaste modne hlače, črnino kot za
današnjo priložnost pa bo upora-
Foto: Črtomir Goznik
bila res za svečane trenutke, za
vsak dan naj raje izbira med svet-
lejšimi odtenki.
V	šport studiu Olimpic je Mimi-
co sprejel strokovni vodja prof.
Vlado Cuš. Izbrala si je program
fitnes, ki je glede na njeno delo in
prosti čas optimalen. V okviru
programa bo lahko izpolnila zas-
tavljene cilje: večjo vzdržljivost,
kompenzacijo delovnih obreme-
nitev in vzdrževanje mišičnega to-
nusa.
Mimica je bila ena najbolj zado-
voljnih udeleženk naše akcije in
tega na koncu ni skrivala.
•••
V	letu 2000 bomo akcijo Iščete
svoj stil nadaljevali, ker je zani-
manje zanjo med bralkami veliko.
V novem letu vabimo k sodelo-
vanju tudi moški spol. Da bo
odločitev lažja, objavljamo pri-
javnico za novi krog.
MG
Mimica Zoreč prej ...
Mimica v večerni kreaciji Barbare Plaveč.
Prijavnica za akcijo Iščete svoj stil?
Ime in priimek:..............................................................
Naslov s telefonsko številko:............................................
S poApisom te prijave dovoljujem, da se v časopisu Tednik
objavita moji fotografiji in zapis o ohisku pri sodelavcih
akcije Iščete svoj stil
Podpis: ........................................................................
10
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
OD BOZICA DO neH KRAUeV
OD BOZICA DO TREH KRAUEV
Vse boli še šM opilmimom svetlobe
Božič, po vsem svetu najlepši družinslii praznila, praznili med-
sebojne ljubezni ter upanja, je že za nami, vendar s tem de-
cembrskih praznovanj še ni konec. Skoraj vse do novega leta se
vrstijo praznični dnevi in vsak zase ima poseben simbolni po-
men.
Dan po božiču goduje sv. Šte-
fan, naslednji dan je šent-
janževo, nato praznik "ne-
dolžnih otrok" ali pametva,
zadnji dan starega leta goduje
sv. Silvester in nato obrnemo
nov list v koledarju ter skočimo
v novo leto. Letošnje je prelom-
no in bo poleg dvojke premoglo
še tri ničle. Ko se 6. januarja po-
klonimo še trem modrecem z
vzhoda - sv. Trem kraljem, smo
zaokrožili dvanajst dni in noči.
Če sta bila za predbožični čas
značilna tema, megla in strah,
da se svetloba in sonce ne bosta
več vrnila, ter s tem povezanih
veliko raznih verovanj in pras-
tarih šeg, odetih v krščanska
oblačila, pa je po novem letu
drugače. Siri se optimizem svet-
lobe, saj se je dan od zimskega
sončnega kresa do treh kraljev
podaljšal že za petelinji korak.
V dneh in nočeh med božičem
in sv. Tremi kralji - v dvanajste-
ronočju je čas, ko je dan naj-
krajši, sonce najnižje, demonske
sile, ki so po verovanju naših
davnih prednikov vladale v
času, ko staro sonce umre in se
rodi novo, pa zaradi tega naj-
močnejše. Teh dvanajst dni naj
bi tudi ponazarjalo dvanajst me-
secev leta. Po pradavnem vero-
vanju v teh nočeh prihajajo
rajnki v sprevodu obiskat svoje
družine. V tem obdobju je v pre-
teklosti oživelo nešteto "čarov"
in čas je odstiral poglede v
bodočnost. Marsikaj tega se je
vpletlo tudi v šege krščanskega
božiča. "Poglede" v prihodnost
zasledimo že pri Valvasorju,
kjer je zelo plastično opisal
zgodbo dveh dekel, ki sta na
božični večer pri studencu pod
drevesom čakali na obraze svoj-
ih "izbrancev". Še ne tako dolgo
nazaj so bila takšna ali drugačna
odstiranja prihodnosti z razni-
mi vražami znana v prenekateri
slovenski pokrajini. Vendar o
vseh teh podrobnosti ne bi pisa-
li, ker bi to vzelo preveč prosto-
ra, zato bomo nekaj zapisali o
godovnikih med božičem in tre-
mi kralji.
BLAGOSLOV SOLI,
VODE IN KONJEV
26. grudna ali decembra godu-
je sv. Štefan. Bil je med prvimi
mučenci, kot diakon v Jeruzale-
mu je skrbel za reveže in pri tem
uspešno oznanjal krščansko
vero, zato je bil obsojen na smrt
in kamenjan. Ljudsko izročilo
od Skandinavije do Slovenije pa
pozna povsem drugačnega Šte-
fana. V Srednji in Severni Evro-
pi je sv. Štefan konjski patron,
kar pa nima nobene zveze z nje-
govim življenjem in smrtjo. Po
Niku Kurentu mu je cerkev pri
svojem misijonskem delu samo-
voljno dodelila posebno vlogo
in nalogo, pri tem pa je morala
izriniti in zamenjati neko drugo
pogansko božanstvo ter zakriti
in spremeniti drug poganski
praznik. Po ljudskem verovanju
je imel sv. Štefan čudežno moč
nad divjim konjem. Ukrotil ga
je z znamenjem križa in konj je
celo poklenil preden j. Na Štefa-
novo po cerkvenem obredniku
še danes blagoslavljajo sol in
vodo. Kaj naredijo z obojim, je
po različnih pokrajinah raz-
lično. Ponekod so sol še isti dan
raztresli po polju, drugod, tako
v Studenicah pri Poljčanah, pa
jo takoj, ko pridejo od maše do-
mov, odnesejo na koščku kruha
živini, drugod to storijo šele po
prazniku sv. Treh kraljev. Tudi
vodo verniki po blagoslovitvi
odnesejo domov skupaj s soljo
in jo tam, kjer je še navada, da jo
trosijo po poljih, zraven tudi
kropijo.
Blagoslov soli in vode je prav-
zaprav še edino, kar je ostalo od
starih šeg na dan sv. Štefana,
oboje pa je namenjeno zemlji in
živini, ki pa s tem svetnikom
nima neposredne zveze. Je pa
ostanek bogatejših šeg, ki so jih
poznali naši predniki; med nji-
mi so bile posebno imenitne
ježe na konjih in njihov blagos-
lov. Na Kranjskem se je to ohra-
nilo vse do druge vojne. V
zadnjih letih v nekaterih krajih
Slovenije z vso lepoto in nek-
danjo starosvetnostjo blagoslo-
vitev konj ponovno oživljajo,
vendar ponekod za to izbirajo
druge svetnike, tudi spomladan-
ske.
NEKATERI
DRUGI OBIČAJI
NA ŠTEFANOVO
Zanimiv je "občinski praznik",
kakor so ga v prejšnjem stoletju
na Štefanovo obhajali v ljuto-
merski okolici. "O božiču je
srenja pregledala račune in tako
sklenila "poslovno leto". V tistih
časih je v občinski blagajni osta-
lo zmeraj nekaj pribitka. Ta je
bil namanjen za "zlato kapljico"
in nič drugače. Zabavo so na-
pravili možje zase in za svoje že-
ne vsako leto na praznik sv. Šte-
fana, in sicer vselej na župano-
vem domu, kjer so se začeli zbi-
rati na večer tega dne. Gospo-
dinje so prinesle s seboj jedila.
Če je bil med gospodarji "novi-
nec", bodisi da se je v tem letu
oženil ali kupil posest v vasi, je
moral plačati tako imenovano
"zvestno". S tem je dobil pravico
prihajati v družbo možakov. Te
dni so volili tudi "župana", ki pa
ni bil tisto, kar je v današnjih
časih predstojnik občine. Tak-
šen župan ni imel nobenih sti-
kov z upravno oblastjo, brigal se
je samo za obdelovanje občin-
skega sveta, za popravljanje plo-
tov in vzdrževanje srenjskih
studencev. Pri njem je bila
spravljena tudi občinska "kasa",
ključev pa ni imel on. "Župan-
ska" čast se je selila po vrsti
hišnih številk, samo kočarji in
želarji so bili te časti izvzeti.
Tudi plače za svoje delo ta
"župan" ni prejemal. Ko so izvo-
lili novega, so "kaso" lepo opletli
in jo med bobnanjem, troben-
tanjem in prepevanjem v spre-
vodu z občinsko zastavo na čelu
prenesli k sosedu. Tako je bilo
na Štefanovo v starosvetnem
družabnem življenju naših pa-
nonskih vasi pomemben dan."
Toliko o tem Josip Karba,
vprašanje pa je seveda, ali naj v
tem dogodku iščemo kakšno
drugačno in starejše izročilo.
BLAGOSLOV VINA
27. grudna goduje sv. Janez
evangelist, ki je bil med apostoli
Jezusu najljubši, saj mu je celo
na križu priporočil svojo mater.
"Šentjanž" je bil ljudstvom vse-
ga krščanskega sveta zmeraj zelo
priljubljen svetnik. Vse življen-
je je oznanjeval ljubezen, ki naj
druži vernike, deloval pa je v
glavnem v Mali Aziji, kjer je
umrl v visoki starosti nad 90 let.
Prikazujejo ga z legendarnim
kelihom, v katerem je blagos-
lovljeno vino. K uživanju tega
vina vabijo z besedami: "Pij lju-
bezen svetega Janeza!" Blagos-
lov po obredniku prosi, "da bi
bilo blagoslovljeno vino vselej v
blagor telesu in duši tistih, ki ga
uživajo, da bi jih varovalo stru-
pa in da bi njih srca po pri-
prošnji apostola Janeza ne gore-
la v nespodobni ljubezni, mar-
več v Božji ljubezni". Danes no-
sijo verniki vsak svoje vino v
cerkev, tam, kjer pa ga nimajo,
pa tudi jabolčnik. Po vsem Slo-
venskem se na ta dan blagos-
lovljeno vino imenuje šent-
janževec ali pa tudi "sv. Janeza
žegen". Kot so zapisali zbiralci
ljudskih šeg v prejšnjem stolet-
ju, je šentjanževec "slovenska
obredna pijača", ki jo shranijo
kakor b blagoslovljeno vodo za
čez leto in jo tako tudi rabijo.
Zanimive so navade okoli pitja
tega blagoslovljenega vina in za
katere namene vse so ga kasneje
rabili.
Nadvse pomemben je pri gos-
tijah, svojega pomena šent-
janževec pri porokah ni izgubil
vse do današnjih dni. Sent-
janževca je bila svoj čas deležna
tudi porodnica, celo bolnikom
ga dajo piti. Nasploh pa je šent-
janževec pijača ob slovesih. Na
Slovenskem je znana obredna
pesem, ki jo ob takih priložnos-
tih pojejo: "Pijmo šentjanževca,
da bi bilo srečno življenje vsake-
ga, zdaj in na večno."
Ob prazniku sv. Janeza so se
svoje dni tudi selili posli od ene-
ga do drugega gospodarja, nas-
ploh pa je bilo ob tem godovni-
ku v prejšnjih časih na sloven-
skem podeželju nadvse veselo.
TEPEŽNICA ALI
PAMETIVA
Pametiva ali tepežni dan je
našel svoj prostor v koledarju
28. grudna ali decembra. Več
razlag je za tepežnico ali pameti-
vo. Nekateri menijo, da se otroci
s tem, ko "tepežkajo" odrasle,
vsaj enkrat na leto maščujejo za
udarce, ki so jih bili deležni čez
leto. Je pa to tudi spomin na ne-
dolžne otroke (dečke), dvoletne
in mlajše, ki jih je Herod dal po-
moriti v Betlehemu in vsej oko-
lici.
Tepežnica, svoj čas veselo
opravilo vseh, se je kasneje pre-
nesla bolj ali manj na otroke, ki
pa tepežkajo samo dopoldne,
čez opoldne nikoli. Tudi
tepežkanje je imelo svoj pomen,
saj ob tem, ko "šiba poje",
tepežkar izgovarja posebne ver-
ze, povezane z zdravjem, na pri-
mer: "Friški bote, zdravi bote."
Že površno raziskovanje
tepežkanja pove, da spočetka
niso tepli najprej fantje in
možje, nato pa otroci kar vsev-
prek vseh odraslih, temveč le
dekleta in mlade žene, saj je vel-
jalo, da udarci s šibo na ta dan
prinašajo blagoslov in rodnost,
zato so jih, če že ne željno, pa
vsaj potrpežljivo in voljno pre-
našale. Pa tudi udarci ponekod
niso bili nič kaj simbolični, am-
pak so krepko padali v začetku
tudi po goli koži. Enega takšnih
primerov tepežkanja je opisal
tudi pisatelj Ignac Koprivec
(Slovenske gorice). Tako je Ko-
larjeva Franca, živahno kmečko
dekle, doživela pošteno "pameti-
vo". Najprej ji je krepkih naložil
njen Tomaž, nato pa jih je dobi-
la še od drugih, tudi otrok, ki so
z dolgimi šibami in korobači
bezgali med bajtami, rili s strga-
nimi čevlji po snegu ter spravl-
jali v svoje malhe kruha, sadja,
denar ali kaj drugega. Vsak od
teh otrok je pošteno naložil mla-
dim dekletom, tako da so bili
njihovi boki in zadnja plat od
udarcev višnjeve barve.
V mnogih krajih Slovenije
odrasli fantje, kot tepežniki ne
dobijo za svoj obredni obisk no-
benega plačila, potrebno pa je
obdarovati otroke tepežnike. To
se je ohranilo vse do danes. V
Slovenskih goricah je svoje dni
veljalo, "da se na pametivo daj
rad tepsti od otrok, da boš bolj
zdrav, če se skrivaš, boš celo leto
bolehast".
Veliko raznih rekov pa tudi
pesmi okoli pametive se je ohra-
nilo na Slovenskem. Iz okolice
Lenarta v Slovenskih goricah je
tale: "Tepežna, tepežna, tepežni
dan. Dajte, kar date, če ste krist-
jan: košček potice, dinarčka
dva, oče nebeški vam blagoslov
da."
Kot pri številnih drugih rečeh
ima tudi tepežkanje svoj sim-
bolni pomen, saj gre pri tem za
čar, za magično dejanje. Živl-
jenjska moč, ki jo hrani rastlina,
naj bi prešla na človeka, če se ga
z njo dotaknemo.
STARO IN NOVO
LETO
Zadnji dan v letu, 31. grudna,
goduje sv. Silvester. Bil je
papež in v njegovem času se je
rimski cesar Konstantin spre-
obrnil h krščanstvu. Večerne
plesne in hrupne zabave ter pri-
reditve, kakršne so v navadi
zadnja desetletja, so bile našim
prednikom zlasti na kmetih
skorajda neznane.
Večer zadnjega dneva v letu je
tudi drugi sveti božič ali silve-
strovo. Ta dan ljudje delajo
obračun sami s seboj. Gospodin-
je pripravijo zvečer bogato
obloženo mizo kot na božič,
samo da ponekod k obrednemu
kruhu priložijo še kaj drugega.
Tako so k pomižjeku v Halozah
priložili še denarnico, molitve-
nik, rožni venec, nož, kozarček
blagoslovljene vode, vejico brin-
ja, steklenico vina, dalje koruz-
nega, pšeničnega in drugega
zrnja ali bučnic, repo, krompir
in srp. Povečini pa se na Sloven-
skem ponovijo ta večer obredi
svetega večera. O mraku kropijo
in kadijo kakor pred božičem.
Na Štajerskem ponekod kropijo
tudi po poljih, povsod na Slo-
venskem pa vso noč pred novim
letom gori v hiši luč. Kakor je
sveta noč pred božičem
čudežna, tako menijo tudi o
noči pred novim letom. Svoj po-
men na ta večer ima tudi strel-
janje, saj s tem preženeš ali pre-
plašiš zlohotne duše rajnikov in
druge demone, ki v tej noči
oživljajo naravo. V ptujski oko-
lici je gospodinja svoje dni na
staro leto napolnila žrelo v
žrmljah, da jih novo leto ne bi
našlo praznih. Tudi vse kašče za
zrnje ta večer odpro, da bi novo
leto prineslo vanje božjega bla-
goslova, hišo pa pometejo tri-
krat, da bi bila čista tudi v no-
vem letu.
Svoje čare in zanimivosti pri-
naša tudi novoletno jutro. Med
najzanimivejšimi šegami, ki so
se za novo leto ohranile prav v
današnje dni, je darovanje vodi
ter krašenje studencev in
vodnjakov. Že Radoslav Razlag
je sredi prejšnjega stoletja pisal,
da hodijo, verjetno v ljutomer-
ski okolici, na novo leto dekleta
"vode darovat". Vsaka je stopila
na studenec, vrgla vanj novec in
rekla: "Ljuba voda, jaz te daru-
jem od dna do dna, sem za moža
že zadosti godna." V Središču ob
Dravi so bile te besede podobne,
dar pa je bilo rdeče jabolko, ki
ga morajo vreči v studenec pred
sončnim vzhodom. V jabolko
včasih zataknejo tudi rožmari-
nov šopek. Dar vodi pa ne zago-
tovi samo dekletom moža, am-
pak naj ohrani vodo vse leto
čisto in obilno.
Tudi drugi običaji so značilni
za novoletno jutro. Ljudje se še
posebej podvizajo od maše, v
Halozah velja, da bodo potem
vse leto "nagli". V ljutomerski
okolici je tisti, ki pride prvi do-
mov od maše, najbolj priden in
uren pri vsakem delu.
Pa še cela vrsta magičnih vero-
vanj izvira in živi v zvezi z no-
vim letom. Tako je staro pre-
pričanje, da ženska, ki na nove-
ga leta prva stopi v hišo, prinese
nesrečo. V Prlekiji bi pokali
obroči na čebrih in sodih, če bi
na novo leto prišla prva v hišo
ženska, zato naročijo, ponekod
tudi dobro plačajo, moškega, da
se oglasi že navsezgodaj.
Ob vsakem novem letu želimo
drug drugemu vse najboljše. Na
kmetih so si naši ljudje želeli za
novo leto sreče, zdravja in
dušnega zveličanja. To voščilo
je skoraj v vseh slovenskih po-
krajinah podobno, pridajo le ne-
kaj lokalnega kolorita. Povsod
želijo za novo leto srečo, zdravje
in "dušno zveličanje".
Kakšnih 170 let je, odkar si
ljudje voščijo tudi v pisni obliki.
Prve tiskane voščilnice so se po-
javile v dvajsetih letih prejšnje-
ga stoletja, a so jih najprej pro-
dajali v dobrodelne namene.
Njihove predhodnice so bile
voščilnice, ki so jih od 15. stole-
tja v samostanih ročno risale in
slikale redovnice, zlasti svojim
dobrotnikom. Prava domovina
novoletnih voščilnic pa je nek-
danja Avstrija. Zgodovine slo-
venskih voščilnic ne poznamo,
so pa po vsej verjetnosti hodile
vzporedno z drugimi narodi.
SV. TRIJE KRALJI
Za konec skrivnostnih dvanaj-
stih volčjih noči se v naših kraj-
ih in tudi v nemški soseščini
podi ženska pošast, ki jo imenu-
jo Pehtro ali Pehtro babo (v
Kranjski Gori). Njen čas je
večer pred sv. Tremi kralji, 5.
januarja. Kdo naj bi bila ta
skrivnostna sredozimka, je
težko pravilno odgovoriti. Zna-
no je le to, da so bile svoj čas na
ta dan na slovenskem ozemlju
udomačene številne šege.
Tretji božič je na dan 6. janu-
arja, ko so v pratiki upodobljeni
sv. Trije kralji. Cerkev ta dan
slavi "razglašenje" Gospodovo
ali epifanijo. Ta dan se na vrata
s kredo zaznamujejo s tremi
križi začetnice imen sv. Treh
kraljev G(ašper), M(iha),
B(oltežar) in letnica novega leta.
Na primer: 20 + G + M + B +
00. Napis ostane povsod do pri-
hodnjega leta. Vreme sv. Treh
kraljev napoveduje zdravje in
bolezen, življenjsko usodo in
smrt. Ena^ izmed teh napovedi
se glasi: "Če na treh kraljev son-
ce sije, mora stati živina pri
svetlih (praznih) jaslih." Podob-
no je: "Če je na tri kralje jasno,
so vse leto prazne jasli."
Še vedno živi pa so trikraljev-
ski koledniki, ki hodijo od hiše
do hiše, sprejemajo darove, po-
jejo, želijo srečo v novem letu
ter blagoslov na polju in pri
živini. Veliko teh pristnih ko-
lednih pesmi je ohranjenih v
Štrekljevi zbirki slovenskih
ljudskih pesmi.
Za konec pa še drobec ljudske
astronomije: "O treh kraljih se
dan toliko podaljša, kolikor pe-
telin zazeva (ali: kolikor petelin
poskoči)."
Viri: Niko Kuret: Praznično leto
Slovencev
Damjan J. Ovsec: Velika knjiga
o praznikih
Vida Topo/ovec
Janez, najljubši Jezusov učenec, pri križanju božjega Sina. Po
sliki Rogiera van der Weydna, danes v Escorialu, Nuevos Muse-
08. (Iz: V. Schauber & H. M. Schindler: Svetniki In godovni zavet-
niki za vsak dan v letu. Ljubljana, Mladin. knjiga 1995, str. 668.)
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
11
12
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
nasveti
KvharskI nasveti
SItnrnostne jedi
Veliko glavnih mesnih jedi za slavnostni jedilnik si lahko pri-
pravimo iz svinine. Svii^ski flle je brez dvoma najprimernejši
kos svii^ine, saj omogoča pripravo veliko svečanih jedi. Pod
hrbtenico pa leži še en del svinjine - nežna pusta ribica, ki prav
tako omogoča veliko raznovrstnosti in raznolikosti pri pripra-
vi. Najbolj pazimo pri pečenju tega nekoliko pustega mesa, saj
bo presuho, če mu ne dodamo raznih dodatkov ali pril^emo
večje količine tekočine, ki pri peki ne dovoli izsušitve mesa.
Če pripravljamo iz svinjske ribe
zrezke, jih za svečane jedilnike
napolnimo z raznimi nadevi, kot
so kaj mak, pol trdi sir, slanina,
šmika, gnjat in pršut. Nadeve pa
si lahko pripravimo tudi iz zelen-
jave, tako da več vrst jušne zelen-
jave narežemo na tanke rezance, v
majhni količini tekočine do polo-
vice zdušimo, ohladimo, in če
tekočina, za katero bi lahko upo-
rabili poljubno juho ali vodo, ni
izparela, jo odlijemo ter zelenjavi
dodamo kislo smetano in nmien-
jak. Tako pripravljeni nadev ena-
komerno porazdelimo po nareza-
nih zrezkih, po robu zrezka po-
tresemo moko, meso prepognemo
na polovico, po robu narahlo po-
tolčemo s Idadivom in poljubno
paniramo, to je povaljamo v
moki, nato razžvrkljanih jajcih in
na koncu v finih drobtinah. Del
drobtin lahko zamenjate tudi s
sesekljanimi lešniki di mandlji
in kokosom.
Če svinjsko ribo pečemo v ce-
lem kosu, jo za lepši videz in okus
lahko pretaknemo, tako kot to
naredimo pri govedini. Za preti-
kanje tudi pri svinjini uporabimo
nekoliko bolj pusto in trdo slani-
no, zelenjavo, korenj^ črni koren
in peteršiljevo korenino. Vso ze-
lenjavo in tudi slanino narežemo
na tanke in ne predolge trakove.
Z ozkim konjičastim nožem v
svinjsko ribo delamo pod kotom
majhne luknjice in vanje zatika-
mo narezano zelenjavo in slani-
no. Pretikamo čimbolj na gosto
in zelenjavo usklajujemo po bar-
vah. Nato meso začinimo s soljo,
poprom, kumino, limonino rezi-
no, možnosti zavijemo še v
mrežico in pečemo kot klasično
pečenko.
Svinjsko ribo pa lahko napolni-
mo v celoti, tako da iz celotnega
kosa mesa oblikujemo en velik
zrezek. Primemo je rezati tako,
da začnete nekje na vrhu in režete
celoten kos mesa, kot bi ga odvi-
jali. Meso nato narahlo po-
tolčemo, solimo in popramo ter
nadevamo z nadevi. Pripravimo
si lahko nadev iz poljubnega su-
hega sadja, tako da suho sadje
narežemo na nekoliko večje kose
in ga namočimo v poljubno belo
vino ali mešanico vina in vode.
Ko se sadje zmehča, tekočino od-
lijemo in jo lahko prihranimo za
zalivanje p^enke. Sadje na
manjši količini masla ali druge
maščobe na hitro prepražimo, da
zgubi nekoliko sladkobe. Ohlaje-
nega nato enokomerno porazdeli-
mo po pripravljenem kosu mesa,
trdno zvijemo, povežemo s ku-
hinjsko vrvico ali svinjsko
mrežico in pečemo kot klasično
pečenko.
Za lepšo barvo je priporočljivo
izbirati med suhimi slivami in ja-
bolki, dober okus pa dajo krhlji
suhih hrušk.
Iz majhnega svinjskega fileja, ki
ga nekateri spečejo kot p^enko
skupaj s konico reber, pa si lahko
pripravimo okusne medaljone,
tako da meso narežemo na neko-
liko debelejše rezine. Ker je file
lepo okrogel, nam omogoča zavi-
janje v tanke lističe slanine, tako
da narezano meso narahlo začini-
mo in ^ po višini zavijemo v tan-
ke lističe slanine. Slanino lahko
pritrdimo z majhnimi lesenimi
nabodalci ali zobotrebci. Tako
pripravljeno meso na hitro
opečemo z obeh strani, prilijemo
tekočo sladko smetano in dušimo
le 3 do 4 minute, dokler se smeta-
na ne zgosti. Jed takoj ponudimo.
Tako pripravljeno omako lahko
izboljšate še z dodatkom vložene-
ga zelenega popra, ki ga dodamo,
preden zvijemo s smetano, in ga
nekoliko prepražimo. Okus oma-
ke pa alhko izboljšate tudi z do-
datkom curryja, meso pa lahko po
želji tudi flambirate oziroma pre-
lijete z manjšo količino konjaka,
meso v njem rahlo podušimo, in
ko se konjak ogreje, ga prižgemo,
tako da se razvije nizek modri-
kast plamen, ki doda prijeten
okus.
Za priloge pri svečanih jedeh, ki
sem jih omenila, dodamo raz-
lično pripravljene hrustavce,
cmoke, štruklje in narastke. Če
ponudite vse jedi hkrati oziroma
strnjeno, izberite nekoliko lažje
sladice, kot so jo^tova stmjen-
ka, skutna torta ali torte z rahlimi
nadevi iz skute in jogurta, lahko
pa tudi višnjevo torto. Če pa je
vse to pretežko, pa izberite
kakšen šarkelj, biskvitni sadni
koleč ali rezino, najbrž pa te dni
ne manjka tudi potice.
Za praznike vam želim obilno
obloženo mizo, pri pripravi jedi
pa veliko uspeha, seveda pa še
veliko zdravje, sreče in uspeha.
Vsem, ki so nam sporočali svoje
recepte, se še posebej zahvalju-
jem.
Nada Pignar,
tičiteljica
kuharstva
TRIJE KRAUI NA POHORJU / ŠTUHČEV
DOM ODPRT
Oc/s/e/ zo obiskovaUe poskrbljeno
Slovenjebistriška gostinca Jožica in Božo Juhart sta že pred prvim
snegom odprla vrata planinskega doma pri Treh kraljih na Pohorju.
Pred tem je bilo, ko je povedal Božo, ki je zadnje mesece skrbel za
oživitev tega planinskega doma, potrebno marsikaj postoriti.
Lotili so se urejanja sob, jedilnice in seveda kuhinje, na novo uredili
centralno opevanje ter še vrsto drugega. V vse to sta najenmika, ki sta
tudi potencialna kupca doma, vložila več kot deset milijonov tolarjev.
Problem Treh kraljev je razdrobljenost lastništva, saj je dom v lasti
PZ Slovenije, v upravljanju PD Impol, zemlja, kjer so smučišča, ima
svojega lastnika, z vlečnimi napravami pa upravljajo Impolovi sindi-
kati.
V domu bodo smučarji in vsi, ki prihajajo v ta predel Pohorja,
deležni dobre hrane in solidne postrežbe. Silvestrsko in novoletno
praznovanje pri Treh kraljih vsekakor bo, prejeli so že rezervacije za
naslednje zimske mesece, nekaj slovenskih šol pa se je že prijavilo za
šolo v naravi.
Vida Topolovec
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KUN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 257. NAD
Zakon, družina in
duševno idravie
119. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in druiine -
na splošno - 46. nad.
Analitska zakonska
in družinska terapija
- kdaj jo uporabljati
in kdaj ne (indikaci-
je in kontraindikacij
je) - 2. nad.
Družine s kaotičnim načinom
mišljenja in komuniciranja
imajo visoko stopnjo nepre-
računljivih medselx)jnih odno-
sov in težave pri ustvarjanju
"pravilne distance" med Člani. V
nekem trenutku delujejo kot
tujci in ravnodušno, v nas-
le^jem hipu pa vsiljivo, kot da
hočejo drug dmgega "požreti".
Neizkušeni in posebno pasiv-
ni terapevti takšnim družin-
skim problemom večinoma niso
dorasli. V ekstremno dezorgani-
ziranih družinah je včasih bolje
začeti terapijo najprej s posa-
mezniki z namenomi, da jih vsaj
malo uredimo, in šele nato s ce-
lotnim družinskim sistemom.
2. Fiksirana distanciranost: V
teh družinah ni toliko problem
skokovita sprememba v distan-
ci, kot je bilo to omenjeno v
prešnjem primeru, paČ pa neu-
smiljena, utesnjujoča, parazira-
joča fiksadja medčlov^ke dis-
tance in v^stavljen tog način
urejanja misli, čustev in zaznav.
Člani teh družin trpijo za med-
sebojnim občutkom, da ne mo-
rejo doseči drug drugega na
kakršnikoli čustveni ravni.
Vsak družinski član se z
bolečino zaveda svoje potrebe
in želje po kontaktu, toda vsak
ima občutek, da drugi bližino
ali nežnost odklanjajo in je ne
dopuščajo. Zaradi t^a se tako
med selx>j zapletajo, da se ne
morejo niti ločiti niti razviti
zdravih medsebojnih odnosov.
Take družine si nalagajo v
medsebojnih odnosih netekšno
zanikanje nekaterih pozitivnih
in negativnih čustev. Posebno
otroci v takih družinah imajo
teževe z doživljanjem različnih
čustev in nabiranjem izkušenj
na tabuiziranih področjih; če se
pozneje svojih duševnih vzgi-
bov vendarle zavejo, lahko
doživijo hudo osebnostno krizo
ali celo zlom.
Qij terapije je doseči ponovni
kontakt med člani družine, pa
tudi odpravo zanikanja doživl-
janja.
Naslednjič pa Še nadaljujemo
to temo.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
14. DECEMBER - Viktor Bakač, Rimska {^oščad 3, Ptuj.
Miran Škrinjar, Frankovci 43, Smlljana Žuran, Mihovci
76, Anton Oragarič, Frankovci 17, Igor Pučko, Žerovinci
12, Zlatko Hojnik, Zannušani 22/b, Janja Toplak, Langu-
sova 30, Ptuj, Ivan Milošič, Jablovec Dragica
Gajšek, VIntarovci 73/a, Miran Jagarinec, Spuhlja 108,
Andrej Flajs, Pobrežje 85, Jože Potočnik, Lušečka vas
33, Konrad Murko, Podvinci 133/b, Peter Uber, Dreno-
vec 1, Milan Herga, Drstelja 29, Roman Mohorko, Ptuj-
ska Gora 20, Dragica Slnfionič, Gabmik 3, Jožica Predl-
kaka, Klcar 77, Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj, Mar-
jan Feguš, Stanošina 17, Boris Spindler, Prerad 40/a,
MIlan Krajnc, Grajena 36, Valerija Cep-Bele, IVtejšperk
60/b, VladimrZagoršek, Dornava 145, Mihael Bohanec,
Zagorel 53, Danlel Kuhar, SenešcI 68, Vinko Toš, Vito-
marcl 7, Janez Muhlč, ZIdanškova 26, Ruj, Srečko Le-
ton}a, Ootena 48, Slavlca Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj,
Franc CIgula, Dornava 141, Andelo Maračič, Volkmerje-
va 38, Ptuj, Franc Roškar, Bresnlca 15, David Ozebek,
Kovača vas 120, Dan^an Soršak, Ogljenšak 16/c, Borut
Lončartč, Tomšičeva 3, Slovenska Bistrica, Rajko Javor-
nik, Čadram 60, Ivan Art)eiter, Tonnšičeva 3Q/a, Sloven-
ska Bistrica, Srečko Murata, Tovarniška 1, Kidričevo,
Ivan Funron, Zagorel 71.
16. DECEMBER - Dušan Pšajd, Čmilja 5, Franc Čuček,
Biš 20, Anton Švarc, BišečkI Vrti 3, Milena Breznik, Biš
36/a, Srečko Roškar, Biš 53, MIlan Borko, Lačaves 18,
Albin VVeingartner, Zagorel 65/a, Dari(o Sklepič, Miklavž
pri Ormožu 36, Miran Mohori<o, Obrtniška 3, Velika Ne-
delja, Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Milena Muršec,
Ločki Vrh 28, Janez Clzeri, Janežovskl Vrh 40/a, Mirko
Kramberger, BišečkI Vrh 62, Franček Lenart, JIršovcI 51,
Zdravko Malek, Gomila 8, Ana Lovrec, VIntarovci 43, To-
mislav Korez, Sp. Jablane 51, Silvo Čeh, Podvinci 109,
Srečko Sitar, Lancova vas 58, Branko Meško, JIršovcI
51, Antonija Korent, Čmilja 12, Milena Kokol, Ul 25.
maja 5, Ruj, Franc Rajšp, Destmik 55, Irena Korent,
Čmilja 20, Anton Brodnjak, Racar 19, Srečko Mlakar,
Pacinje 2a'a, Franc Kukovec, Placar 7/a, Andrej Bukvič,
Draženci 34/d, Roman Korent Črmlja 12, Franc Pšajd,
Čnrtja 5, Irena Rola, Čmilja 12/a, Terezija Potočnik,
JIršovcI 47, Vesna l^nčnlk, Omioška 70, Ptuj, Mirko
Lovrec, VIntarovci 42/a, Marija Voda, Dollč 10, Vera
Lovrenčič, Biš 6^a, Srečko Pukšič, Destrnik 2, mm
Kramberger, Mestni Vrti 50, Albin Strgar, VIntarovci 38,
Zdenka Pšajd, Čmrilja 5, Marjan Grabar, Podvinci 100,
Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Darinka Pšajd, Črmlja 5,
Janez Korent, Črmlja 20, Ciril Koser, Janežovskl Vrh
21/a, Franc Zagoranski, Hajdoše 101, Franc Lovrenčič,
Krčevina pri Vurt)ergu, Anton Zelenik, Svetinci 4Q/a,
Zvonko Zajšek, Rujska Gora 104/a, Janez Murtto, Racar
64, Ivan Karo, VIntarovci 18, Miran Koser, VIntarovci 53,
Jože Majerič, Sovjak 4, Ema Muri<o, Vlnteirovcl 23, IVfiran
Tušak, Gorišnica 106, Aleš Raninc, CMD14, Ptuj, Jože
Hlapčič, Keleminova 18, Maribor, Andrej Kramberger,
Brestrniška 135, Kamnica, Franc ftkonja, Hajdoše ^d,
Branko Matjašič, Stojnci 51, Štefan Duridn, Zmavčeva
4/a, Maribor, Ivan Sagadin, Bmnšvik 68, Lovro Rap, La-
porska c. 13, Poljčane, Roman Farič, Rabelčja vas 23/,
Rajko Bromše, GajevcI 8/a, Anton Ratek, Klcar 1Wb,
Robert Pšajd. Drstelja 21.
PIŠE: INO. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU
Izteka se viiiikarjevo leto
Jesenski čas se je iztekal, zamenjala ga je starka zima. Tudi koledarsko
leto jemlje slovo in previselo se bo v novo. Ko vrtnar ocenjuje preteklo
ob pričakovanju prihodnjega, pa že načrtuje, kaj vse bo moral še posto-
riti, da mu bosta vrt in zeleno bivalno okolje še pestrejša, privlačna in prijetna od minulih.
Skrbno negovan SADNI VRT je zadovoljstvo
in ponos sadjarja. Ne glede na njegovo velikost
že nekaj dreves s svojo pestrostjo sadnih vrst in
sort koristno popestri zeleno okolje, prijetno pa
ga ozaljša v vseh štirih letnih časih: pozimi, ko se
drevesa v ob>dobju mirovanja pripravljajo na let-
no vegetacijo, spomladi, ko ozelene in zacveto,
poleti, ko se v njihovih vejah iz tedna v teden bolj
kažejo in razvijajo žlahtni plodovi, in v jeseni, ko
pobiramo najžlahtnejše pridelke z donnačega
vrta.
Pretekla letina je bila v donnačih sadnih vrtovih
povprečna. Letina ni odvisna le od naravnih vre-
menskih in talnih raznner, pač pa v n^večji meri
od skrbnosti pri ot)delavi, prehrani, negi in vzgoji
sadnih rastlin ter njihovem varstvu pred rastlin-
skimi boleznimi in škodljivci. Pridelano sadje
med letom uporabimo sveže, saj smo sadni vrt
tako načrtovali in zasadili, da bi se v posanneznih
sezonskih obdobjih posladkali s slastnimi sadeži
od zgodnjega jagodičevja pa do poznih nešpelj.
Presežke sadja snno koristno predelali v različne
konzervirane oblike: sokove, marmelade, konrv
pote in suho sadje. Nekaj sadežev poznih sort ja-
blan in hrušk pa se je znašlo v shrambi za poratxD
v svežem stanju. Bolj so hranjena jatx)lka
trpežna in sočna, s čvrstim nnesom, tDolj se nam
potrjuje pravilnost nege in varstva sadnega drev-
ja med letom. Okuženi in t^olni plodovi zaradi
škrlupa, plesni in nronilije, črvivi ter sadeži, na-
brani s pretirano z dušičnimi gnojili pognojenega
drevesa, so v shrambi že kmalu propadli. V tem
zimskem času skrbno pregledujenno zalogo sad-
ja in po vzdržljivosti lahko sklepamo, katere na-
pake nrraramo v prihodnje odpraviti, da bi pride-
lali zdravo in trpežno sadje za zinnsko hrambo.
Na kakovost in trpežnost sadja vplivajo mnogi
naravni dejavniki, mnogi nned njimi pa so pov-
sem v odločitvi sadjarja, kot je izbira ustrezne
sorte, pravilno gnojenje in nega, pravočasno
varstvo in končno ustreznost prostora, kjer sadja*^
hrani.
V ZELENJAVNEM VRTU je vrtnine, ki prosto
prezimujejo ali pa so prekrite z naravnimi prekri-
vali ali vlaknasto folijo, ponovno prekrila snežna
odeja. Čeprav v teh jasnih nočeh zimski mraz
krepko stiska, pa bodo brstični ohrovt, zimska
solata, nnotovilec, listnati ohrovt in nekatere dru-
ge na zimski mraz odpornejše vrtnine pod
snežno oddejo lažje premagovale mraz, kot če bi
bila zinna brezsnežna. Ker v prosincu kot najhlad-
nejšem mesecu v letu ni dobro tvegati nadaljnje-
ga prezimljanja v minuli jeseni pridelanih vrtnin
na prostem, jih ob prvi odjugi pospravimo.
Brstičnega ohrovta in drugih zelenjavnic ne pobi-
ranno zamrzlih, temveč se tega lotimo, ko se čez
dan prijetno otopli in zmrzal popusti. Tudi kore-
novk, pastinaka in črnega korena ne pulinrK) iz
zemlje, ko je zamrzla.
Črno redkev, kolerabo, repo, peso in korenje,
ki jih hranimo v zasipnici, ogrožajo v tem času
glodavci. Brž ko opazimo njihovo prisotnost,
nastavlnrra ustrezne vabe ali pasti, da ne bi
poškodovali ali pospravili hranjenih vrtnin.
OKRASNI VRT in urejeno zeleno bivalno okol-
je sta vrtnarjevo zadovoljstvo, sreča in ponos. S
čari in lepoto, ki mu jih nudita s svojo pestrostjo
in tjarvitostjo, mu vračata za skrb in trud tudi ne-
kaj duševnega bogastva, ki pa ga v tem burnem
času čestokrat ne utegne uživati. Ko se oziramo
na opravljeno delo v vrtu in ocenjujenno njegovo
usp^nost, sem si sposodil zapis iz knjige
češkega pisca Karla Čapka Vrtičkarjevo leto, v
kateri piše: "Vem, da je mnogo krasnih poklicev,
kot na primer pisati v liste, glasovati v parlamen-
tu, sedeti v upravnem svetu ali podpisovati urad-
ne akte, toda kakor je vse to lepo in zaslužno,
vendar človek pri tem ne naredi takega vtisa in
nima tiste nnogočne plastične in naravnost spo-
meniške veličine, kakor človek z lopato. Gospod
moj, kadar takole stojite na svoji gredici, z eno
nogo oprto na lopato, si brišete znoj in izjavite:
'Uh', ste prav taki kot alegoričen kip, treba bi vas
bilo le pazljivo izkopati, dvigniti od korenin in
postaviti na podstavek z napisom Triumf dela' ali
'Gospodar dela' ali nekaj podobnega."
Tako torej, zdaj je vse končano. Vse do tega
časa je vrtičkar kopal, ogrebal, rahljal zemljo,
gnojil, potresal z apnom, razstlljal šoto in pepel,
sadil in prespal, vtikal v zemljo čebulčke, škropil,
zalival In še in še, vse to je neumorno delal od fe-
bruarja do decembra. Toda šele zdaj, ko je sneg
pokril njegov vrtiček, se je spomnil, da je nekaj
pozabil. Pozabil je pogledat nanj. Saj pač veste,
da za to ni bilo časa. Zdaj je, hvala bogu, vse
opravljeno. Sicer bi bilo treba še nnarsikaj urediti,
pa naj t>o za letos dovolj. Sedaj pa, dragi vrtičkar,
le pojdi pogledat svoj vrtiček.
Brr, kakšen mraz je! Človek si niti pozimi ne
more ogledati svojega vrtička.
Ljubiteljem narave in zelenega okolja želim pri
vrtnarjenju zadovoljno, prijetno, predvsem pa z
zdravjem bogato novo leto 2000.
Miran Glušič, ing. agr.
PREJELI SMO I PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO
"Slava Bogu
šele potem "na
Zemlji mir ljudem"
Ko to pišem, do leta 2000
manjka še dobrih 7 dni, kar
znaša približno 177 ur, 10.620
minut, 637.200 sekund. Vendar
ni moj namen odštevati ali
prištevati, saj sem ta večer želel
preživeti v miru. Je zame še
vedno velik spomin na največji
dogodek, ki je zaznamoval zgo-
dovino človeštva. Toda iskreno
vam povem, da tega ne zmo-
rem, potem ko sem v roke vzel
božično številko Tednika in
prebral božična voščila izpod
peresa novinarja- gospoda Mar-
tina Ozmeca.
Tolikšna manipulacija z jav-
nostjo in grdo sprenevedanje
me je zelo užalostilo, hkrati pa
vzpodbudilo, da o napisanem
podam svoje mnenje.
Čeprav avtor sestavka IN NA
ZEMLJI MIR LJUDEM
zatrjuje, kako globoko spoštuje
svojo mamo, ki je poštena krist-
janka, z napisanim dokazuje,
koliko njeno vero v resnici
spoštuje.
Takoj na začetku povem, da se
mi zgodba o prijazni sosedi, "ki
je že pred tremi leti prečrtala
deveti križ," zdi zelo zelo malo
verjetna. Vsaj nekatere njene
izjave so zame plod avtorjeve
antipatije do Cerkve. Osebno
tako ravnanje in celotno pisanje
smatram za manipulacijo z
bralci, na katero pogosto opo-
zarjajo ravno gospod, ki "hudo
gledajo". Pa nič čudnega, saj je
tudi Jezus nekoč zelo hudo gle-
dal na tiste, ki so v templju pro-
dajali kozle, ovce in golobe, raz- |
no kramarijo, menjavali denar, I
izkoriščali stare in slabotne, ki j
se niso mogli braniti, in se !
norčevali iz Njega, ki je hotel j
pravico. Sicer ni imel plame- i
nečega meča v rokah, toda stre-
le iz njegovih oči so udarjale po
zasmehovalcih in skruniteljih.
Iz vrvi je spletel bič, ga začel
vihteti in brez milosti udarjati z
njim okoli sebe. Vse je izgnal iz
templja, z ovcami in kozli vred.
Menjalcem je raztresel denar in
prevrnil mize, prodajalcem go-
lobov pa rekel: "Spravite proč
vse to in iz hiše mojega očeta ne
delajte tržnice!"
In naši mediji največkrat - kaj
so?! Namesto da bi ljudi
obveščali in seznanjali z resni-
co, v časopise, na radio in tele-
vizijo navažajo najrazličnejšo
kramo, ki resnico izkrivlja in
nad katero marsikdo pač mora
hudo gledati, še posebej pastir
Božje črede (in ne "Kristusov
pastir", saj ne pase Kristusa).
Zato tudi za novinarje velja:
"Veliko je poklicanih," malo pa
je tistih, ki "pošteno v srcu mis-
lijo". Ali morda s tem ne
razdvajajo?! In to še bolj kot
tisti, katerim razdvajanje neu-
smiljeno pripisujejo. "Gadja za-
lega!" bi nanje zavpil Najvišji.
Sicer pa je tudi sam dejal, da ni
prišel, da bi na Zemljo prinesel
mir, ampak meč. Tega smo pač
krivi vsi ljudje, pa naj si jih no-
vinar deli na dobre ali slabe,
leve ali desne, tiste zgoraj ali
tiste spodaj.
Še danes se dobro spominjam
pomenljivih besed moje tete
Kate, ki je tudi bila globoko
verna in skrajno poštena krist-
janka, kako nas je pogosto z re-
snim obrazom svarila:"Bog se
ne pusti zasmehovati!" Tedni-
kov uvodnik pa je po mojem
mnenju in morda še mnenju
marsikaterega vernega bralca
nič drugega kot grdo zasmeho-
vanje Boga!
O vtikanju v politiko pa kar k
pomenu besede same. Povezu-
jemo jo z grško besedo "polites"
in pomeni državljan. Nadškof
je poleg svoje cerkvene službe
tudi državljan in zato njegovo
ravnanje ni vtikanje, ampak
dolžnost, da se aktivno zanima
zanjo in z njo sodeluje. Za nami
so časi 50-letnega enoumja.
Zato ne samo da ima pravico,
temveč dolžnost vernike opo-
zarjati na nepravilnosti v politi-
ki, katere del so.
Da so pa "njihov predhodnik
bili čisto drugačni", bolj mili,
pa je jasno. Goli otok,
množična grobišča ... še zdaleč
za našo zgodovino niso daljna
preteklost.
Kdo bi koga "rad učil nove
vere", mislim, da je vsem jasno.
Čudim se, da novinar, ki bi
moral imeti visoko izobrazbo,
ni poučil preproste sosede z de-
vetimi križi, da je imenovanje
škofov bila vedno in je izkl-
jučna in neodtujljiva pravica
papeža (prim. Zakonik cerkve-
nega prava. Kan. 377, par. 1).
To, "ali nas bo ljubi Bog obva-
roval", je pač odvisno od tega,
ali si to zaslužimo ali ne. Konec
"grešnega" sveta pa kristjani
pričakujemo, da se bo zgodil,
res ne vemo kdaj.
Samo še hvala bi rad rekel za
to predbožično voščilo, v upan-
ju, da nam bo Bog dal preudar-
nih voditeljev, in to že na nas-
lednjih volitvah, kajti 49
tisočakov penzije je pač rezultat
nepreudarnih voditeljev.
Pastir Kristusove črede pa,
vsaj kolikor je meni znano, dav-
ke redno in resno plačuje. Poleg
denarnih še krvave davke
bičanja po časopisnih člankih,
kot je ta, na katerega se odzi-
vam, in vse to zaradi njegove
popolne zvestobe resnici.
Bog zares vse vidi in vse ve, in
verujemo, da bo uredil vse, ka-
kor je prav.
Frenk Muzek
Prednovoletna
razmišljana - zlasti
o sežigalnicah
odpadkov
v tem prednovoletnem času,
ko so trgovine polne vsega
mogočega (in nemogočega) bla-
go, ko nas zasipavajo z množico
reklamnih sporočil, ki
obljubljajo najceneješe nakupe,
se mi zdi potrebno zapisati ne-
kaj besed. Nekaj besed a po-
trošništvu, o množici odpad-
kov, ki so posledica tega po-
trošništva ...
Vsakega posameznika prosim,
da bi bil njegov delež v po-
trošništvu te civilizacije čim
manjši. Mislim namreč, da
lahko prav posamezniki (ki pa
sestavljamo celotno človeštvo)
storimo največ. Če ne bomo ku-
povali nepotrebnih izdelkov,
slabih izdelkov, izdelkov z ne-
potrebno embalažo,... jih ne bo
nihče prodajal in tudi nihče
proizvajal, saj se to ne bo niko-
mur splačalo. Ne dovolimo, da
nam reklamna sporočila nare-
kujejo, kaj vse potrebujemo. Ne
prisegajmo na rast proizvodnje
kot na dosežek te civilizacije.
Na prvi pogled je nenehno
naraščanje	proizvodnje
dosežek, ker prinaša delovna
mesta, narodni dohodek, ven-
dar pa prav nenehna rast proiz-
vodnje pospešuje potrošništvo
in količino odpadkov. Zakaj si
prizadevati za vedno nova in
nova delovna mesta? Prizade-
vajmo si raje za to, da bomo de-
lali le toliko, kot je to res po-
trebno, in da bomo ob delu
imeli dovolj časa za svojo
družino, zase, da bomo lahko
tudi kaj v miru prebrali, se
sprehodili v naravi (čim manj
okrnjeni). Saj menda nismo že
tako daleč, da ne znamo živeti,
če nas nekdo ne zaposluje 24 ur
na dan?
Začnimo v družini. Ne kupuj-
mo neprimernih igrač, množice
sladkarij, oblek samo zato, ker
na njih piše, da so izdelek neke
firme (saj vendar nismo re-
klamni panoji, ki za to, da neki
firmi delajo reklamo, še drago
plačajo). To, kar sem zapisala,
mislim že nekaj časa, a sem svo-
je misli prenesla na papir šele
sedaj, ko se sama počutim
ogrožena ob "morebitni"
gradnji sežigalnice v Ki-
dričevem. Takšni smo večino-
ma ljudje. Zganemo se šele ta-
krat, ko se sami počutimo
ogrožene. Dokler se nekaj ne
dogaja nam, smo neobčutljivi
ali pa premalo občutljivi, da bi
kaj storili. Prav zato menim, da
problema velikih količin od-
padkov ni smiselno reševati z
gradnjo dveh ali treh sežigal-
nic, ki bi ta problem celotne
Slovenije reševale v dveh ali
treh "žrtvovanih" okoljih. Če so
sežigalnice res najpravilnejša
pot za reševanje količin odpad-
kov, potem predlagam, da se
namesto dveh ali treh sežigal-
nic zgradi večje število
manjših. Posamezna okolja naj
odgovorno poskrbijo za svoje
odpadke in naj tega bremena ne
prelagajo na soseda. Po ustavi
imamo vsi pravico do zdravega
življenjskega okolja. Na predla-
gani način bi se izognili obre-
menjevanju izbranih okolij v
velikih količinah, ljudje pa bi
bili bolj neposredno zajeti, saj
bi se dogajalo v njihovi bližnji
okolici, zaradi česar bi se tudi
aktivneje odzivali. Dokler se
nas neka zadeva ne tiče nepos-
redno, ne storimo nič, da bi se
stanje izboljšalo, ali pa storimo
premalo.
Nekateri (ali pa kar večina)
me bodo takoj zavrnili, češ da
gradnja večjega števila manjših
sežigalnic ni sprejemljiva v fi-
nančnem pogledu, tehno-
loškem pogledu, z vidika nad-
zora ..., ali pa bodo kar takoj re-
kli, da je predlog neumen in
neosnovan, podan zato, ker se
neka ženščina pač počuti
ogrožena. Trenutno, če gleda-
mo zgolj posamične vidike,
predlog morda res ni spre-
jemljiv. Če pa gledamo daljno-
ročno in tudi druge vidike (ne
zgolj ali prvenstveno finančne),
pa mislim, da če sežigalnice že
morajo biti, da naj bo večje šte-
vilo manjših. Na ta način je
možno neposredneje vplivati
na miselnost ljudi. Samo takrat,
ko nek problem postane tudi
problem posameznikov, je
možno doseči prave rezultate.
Storimo vse, da bomo vsi živeli
v čimbolj zdravem okolju.
Danica Hren,
Zg. Hajdina
Spoštovani bralci!
Vsem, ki ste s svojimi mislimi sooblikovali
Tedmkavo rubriko Prejeli smo, se zahvaljujem za
pris^ke. Upam, da boste tudi v prihodnjem letu
naši sodelavci, saj smo veseli vaših odmevov na
naše jjnsanje, pa tudi vzpodbud in graj na
dogajanje v okolju.
Srečno ter uspešno novo leto vam želimo vsi
ustvarjalci Tednika!
Jože Šmigoc, odg. urednik
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
15
horoskop 2000
ZVEZDE KAŽEJO / HOROSKOP ZA LETO 2000
Leto 2000 - Sttfurnovo leto
Saturn predstavlja avtoriteto, to je
naša notranja podoba očeta.Večkrat se
nam dogaja, da nam avtoritativni del
naše notranjosti reče: "Ne smeš!" Ka-
dar v sebi zaslišimo to prepoved, se
moramo največkrat odločiti, ali bomo
sprejeli položaj, kakršen je, ali pa se
bomo borili. Zato je to zelo dobrodošel
planet, ker nam včasih reče: "Moraš!"
in zato tudi storimo, kar je sicer
običajno zelo težavno (da spreminjamo
sebe, končamo obdobje neke zaposli-
tev ali pa celo končamo zvezo, ki ni vo-
^la nikamor), a se običajno na koncu
izkaže, da smo le pravilno delovali. V
tem letu bo naše življenjsko področje
(osebno, poslovno, zdravstveno) zelo
izpostavljeno, ker ga bomo jemali zelo
resno, da nam bo v nekaterih pogledih
celo prej v breme kot pa v veselje. To
ne pomeni, da bomo imeli nenehne
težave ali pa da bomo neuspešni, po-
meni samo, da bomo napredovali zelo
počasi, čeprav se bomo zelo trudili.
Ravno zaradi tega se veselimo vsakega
uspeha, ki ga bomo dosegli, čeprav bo
včasih cena, ki jo bomo za to plačali,
zelo visoka (odvisno pač od tega, v ka-
teri hiši bo posameznik imel Saturn).
Na splošno pa se ne sprašujte, kaj lahko
leto naredi za vas, ampak kaj lahko vi
sami naredite, da bo leto, ki je pred vami,
uspešnejše in prijetnejše.
Dragi bralci Tednika,
naj zarja novega vam leta 2000 in novega
tisočletja
prinese dneve brez viharja, naj izpolni do-
bre vam želje.
Srečno!
OGNJENA ZNAMENJA
OVEN 21.3. do 20.4.
LASTNOSTI: kardi-
nalni, kar pomeni, da
so odprti po naravi,
ambiciozni, polni idej,
domislic in notranjih
izzivov, saj so zelo
podjetni. Pri njih je na
prvem mestu njihov ego, to je "JAZ".
Zahtevajo veliko pozornosti in spošto-
vanja, znajo pa biti tudi ukazovalni in
zelo zamerljivi.
POSEL: imeli boste kar precej težav,
predvsem v odnosih s sodelavci. V svojih
vrstah boste imeli nekoga, ki bo vedno
poskrbel, da boste vsi zelo "sprovocira-
ni". Z eno besedo, skrbel bo, da nikomur
ne bo dolgčas. Največ težav bodo imeli
tisti ovni, ki se bodo lotili novega posla.
LJUBEZEN: v tem letu se kaj lahko
zgodi, da "umre" eno razmerje, glede no-
vega razmerja pa se boste še odločali. V
glavnem se boste posvečali sebi in svojim
prijateljem, s katerimi se boste veliko
družili. Proti koncu leta boste za
potrpežljivost poplačani z novo ljubezni-
jo.
ZDRAVJE: težave boste imeli
predvsem s poškodbami in kostmi
(lahko revmatična obolenja ali pa samo
več težav s starimi poškodbami). Pozorni
bodite na krvni obtok, prekrvavitev, kar
bo imelo za posledico glavobole ali celo
migrene. Varujte se prepiha zaradi
prehladov.
LEV23.7.D023.8.
LASTNOSTI: stal-
ni, kar pomeni, da so
nepopusdjivi v svojih
mnenjih. To so močni,
odločni, zvesti in sta-
novitni ljudje, čeprav
se težko prilagajajo, in
ko bi se morali odločiti, oklevajo in
iščejo izgovore, ker ne marajo spre-
memb. Menijo pa, da so rojeni za vodje.
POSEL: letošnje leto vam ne bo na-
klonjeno. Tisti levi, ki ste v službi, boste
imeli težave z mesečnimi izplačili, kar bo
še dodatno slabšalo že tako napeto
vzdušje v službi. Malo bolje se bo godilo
tistim, ki so že v zasebnih vodah, samo
paziti se morajo "dobrih" prijateljev.
LJUBEZEN: samski levi bodo imeli
vse možnosti, da si ustvarijo družino ali
pa novo zvezo, ki bo stalna in resna. Raz-
mišljali bodo tudi o novem domu oziro-
ma o spremembi bivališča. Vezani pa
bodo v tem letu še poglobili svoje zveze
in si ustvarili moralno in materialno var-
nost.
ZDRAVJE: večjih težav glede zdravja
ne boste imeli. Morate samo paziti na
psihično in fizično izčrpanost, ki bo pos-
ledica tega, da si boste naložili preveč
bremen, kot jih lahko prenesete. Za vas
je važno, da se ne obremenjujete z ne^-
tivnimi mislimi, ampak samo s pozitiv-
nimi.
STRELK 23.11. do 21. \Z
LASTNOSTI: nestal-
ni, kar pomeni, da so
spremenljivi in so že po
naravi upogljivi, saj
niso trmasti in niso na-
silni. Njihova šibka
točka je omahljivost,
ker največkrat nimajo dovolj prodorne
energije, ki bi jih potisnila naprej. Znajo
pa biti tudi zelo ustrežljivi.
POSEL: v prvih treh mesecih vam bo
šlo vse narobe. Težave bodo finančne in
s sodelavci. V drugi četrtini leta vas bo
dosegla novica, ki vam bo popestrila
dneve in mesece. Za vas se bo začelo
novo obdobje uspehov in sreče. Lahko,
da boste na poslu začeli novo dejavnost.
LJUBEZEN: če se boste znali malo
bolj prilagajati in brzdati svojo ljubo-
sumnost, vam bo v ljubezni sreča na-
klonjena, saj boste imeli vse možnosti za
srečno in bogato ljubezensko zvezo.
Drugače vas čaka osamljenost. Prija-
teljskih zvez boste imeli veliko, ker znate
biti prijatelj.
ZDRAVJE: pozorni morate biti
predvsem pri svoji veliki želji in ljubez-
ni, to je športu, saj ste nagnjeni k
poškodbam kosti in mišic. Morda tudi
težave v predelu pljuč in jeter, možne so
tudi težave s prebavo. Drugače pa bo vse
dobro, saj vas malokatera bolezen položi
v posteljo.
ZEMEUSKA ZNAMENJA
BIK 21.4. DO 2a 5.
LASTNOSTI: stalni,
kar pomeni, da so nepo-
pustljivi v svojih mnenj-
ih. To so močni,
odločni, zvesti in stano-
vitni ljudje, čeprav se
težko prilagajajo, in ko
bi se morali odločiti, oklevajo in iščejo
izgovore, ker ne marajo sprememb. Me-
nijo pa, da so rojeni za vodje.
POSEL: nič kaj obetavno glede zapos-
litve. Morali boste biti zelo pazljivi, da
ne boste zaradi napačnih investicij izgu-
bili vsega, kar ste si doslej pridobili. Za
vas je najbolje, da si v tem letu poiščete
stalno službo, podjetje, če ga imate, pa
daste v mirovanje. Kasneje ponovno po-
skusite.
LJUBEZEN: leto ne bo najboljše v lju-
bezni. Vse leto boste zaskrbljeni in
razočarani, polni žalosti. Poročeni biki
boste imeli neprestana nesoglasja in ne-
sporazume v domačem ognjišču, samski
pa boste težko navezovali stike z osebo
nasprotnega spola. Vse je odvisno od vas.
ZDRAVJE: pazite na poškodbe nog,
predvsem gležnjev, in na prehladna obo-
lenja (angine). Pazite tudi na dober pre-
tok krvi in odkrito rečeno, če se boste
odpovedali pretirani jedači in pijači, bo z
vašim zdravjem vse v redu, drugače pa
bo joj.
DEVICA 24.8. DO 23.9.
LASTNOSTI: nestal-
ni, kar pomeni, da so
ljudje, rojeni v tem zna-
menju spremenljivi in
so po naravi upogljivi,
saj niso trmasti in nasil-
ni. Njihova šibka točka
je omahljivost, ker največkrat nimajo do-
volj prodorne energije, ki bi jih potisnila
naprej. Znajo pa biti tudi zelo ustrežljivi.
POSEL: v letošnjem letu boste izredno
uspešni. Posli vam bodo cveteli, fi-
nančna situacija se vam bo bistveno po-
pravila. Veliko možnosti, da se lotite no-
vega posla, predvsem tiste device, ki ste v
zasebnih vodah, ostale pa honorarnega
dela. Ne obremenjujte pa se z nevoščlji-
vostjo.
LJUBEZEN: v tem letu se bo okrog vas
"smukalo"veliko ljudi, s katerimi boste
imeli dobre prijateljske zveze, ki bodo
dolgotrajne, ampak samo enemu boste
izkazali zaupanje in začeli razmišljati o
skupnem začetku. Ta oseba se bo v
vašem življenju pojavila nepričakovano.
ZDRAVJE: večjih težav v letošnjem
letu ne bo. Previdnost ne bo odveč pri
prehladu ali pljučnici. Zaradi vaše psi-
hične in fizične izčrpanosti, ker si enos-
tavno ne boste dali mira, lahko zbolite
na želodcu ali pa boste imeli težave s pre-
bavo.
KOZOROG 22.12. do 20.1.
LASTNOSTI: kardi-
nalni, kar pomeni, da so
odprti po naravi, ambi-
ciozni, polni idej in no-
tranjih izzivov, saj so
zelo podjetni. Zahtevajo
veliko pozornosti in
spoštovanja. Znajo pa biti tudi ukazoval-
ni in zelo zamerljivi. Vztrajnost ni ravno
njihova vrlina.
POSEL: uspešni boste pri skupinskem
delu ali v državni službi, manj uspešni,
če se boste odločali za samostojno pot.
Zaradi tega se v tem letu dobro posvetu-
jete s strokovnjaki, preden začnete misli-
ti na kaj "svojega". Bolj varno spravljeni
boste v državni službi.
LJUBEZEN: Mnogi samski kozorogi
boste resno razmišljali o novih potezah,
ravno tako pa mnogi vezani, kjer že dol-
go časa ne poteka vse tako, kot si želite.
Bodite previdni, ker ne smete reagirati
svojeglavo in trmasto. Veliko težav se
reši s potrpežljivostjo, ki pa vam manjka.
ZD^VJE: zaradi vaše melanholije se
morate paziti stresov in šokov. Vsi ti vam
povzročajo težave z želodcem, glavobole
in težave z ledvicami. Vnesite v svoje
življenje več sproščenosti in pozitivnih
misli.
ZRAČNA ZNAMENJA
DVOJČKA 21.5. DO 20.6.
LASTNOSTI: nestal-
ni, kar pomeni, da so
spremenljivi in že po
naravi upogljivi, saj niso
trmasti in nasilni. Nji-
hova šibka točka je
omahljivost, ker naj-
večkrat nimajo dovolj prodorne energije,
ki bi jih potisnila naprej. Znajo pa biti
zelo ustrežljivi.
POSEL: nič kaj obetavno leto glede
posla ali poslovne poti. Če se boste
odločali o svoji poslovni poti, bo ta zelo
negotova, na njej vas bo spremljalo veli-
ko težav in ovir, predvsem glede uradne
osebe ali ustanove. Na koncu se boste
počutili ogoljufani in utrujeni od borbe.
LJUBEZEN: vse leto vas bo bolj ali
manj "metalo" in enostavno ne boste ve-
deli, kaj bi radi in kam greste. Postali
boste sovražnik samemu sebi. Preko leta
boste imeli veliko zvez, toda nobena vam
ne bo prinesla tistega, kar boste iskali.
Poleti boste morali biti zelo previdni.
ZDRAVJE: previdni bodite pri
poškodbah^in pazite na svoja pljuča in
drobovje. Če kadite, bi bilo dobro, da
vsaj zmanjšajte, če ne boste čisto prene-
hati. Preživite čimveč svojega prostega
časa na svežem zraku in soncu, saj je to
dobro za vaše zdravo počutje.
1EHTTIICA24.9.do23.10.
LASTNOSTI: kardi-
nalni, kar pomeni, da
so odprti, ambiciozni,
polni idej, domislic in
notranjih izzivov, saj so
zelo podjetni. Znajo pa
biti tudi ukazovalni in
zelo zamerljivi. Vztrajnost ni ravno nji-
hova vrlina.
POSEL: kar se posla tiče, ste lahko v
tem letu resnično brez skrbi. Vse, česar
se boste lotili, vam bo uspelo, ker ste do-
volj optimistični, samozavestni in ambi-
ciozni, da se spopadete z vsemi težavami
in izzivi. V letošnjem letu boste imeli
možnost finančno uspešne zaposlitve.
LJUBEZEN: kar se ljubezni in čustev
tiče, bosta usoda in sreča na vaši strani,
saj boste s pomočjo svoje komunikacije
zelo uspešno premagovali vse ovire, ki se
vam bodo porajale na ljubezenski poti.
Poročeni ^i vezani boste imeli zelo
uspešno zvezo, polno spoštovanja.
ZDRAVJE: večjih težav glede zdravja v
tem letu ne boste imeli razen vaše večne
tegobe, to pa je ledveni del in ledvice, na
kar morate biti še bolj pozorni. Pazite
tudi pri prehrani, izogibajte se sladkarij
in alkohola. Predvsem pa ne pozabite na
počitek, to je za vas najboljše zdravilo.
VODNAR 21.1. do 19.1
LASTNOSTI: stalni, nepopusdjivi v
svojih mnenjih. To so močni, odločni,
zvesti in stanovitni ljudje, čeprav se
težko prilagajajo, in ko bi se morali
odločiti, oklevajo in iščejo izgovore, ker
ne marajo sprememb.
Smatrajo pa, da so roje-
ni za vodje.
POSEL: sporočilo, ki
ga boste dobili na
začetku leta, bo zelo
spremenilo vaše življen-
je, saj bo vsebovalo ponudbo za novo de-
lovno mesto. Pri novem projektu morate
biti nepopustljivi, ker boste samo tako v
njem uspeli in uživali. Ne smete pozabi-
ti, da je projekt vaša ideja.
LJUBEZEN: vsa pričakovanja, ki ste
jih imeli v zadnjih letih, se vam bodo
uresničila. Če še niste srečali osebe svoj-
ih sanj, jo boste zagotovo v tem letu. To
bo zelo ambiciozna in samozavestna ose-
ba, ravno prav arogantna v pozitivnem
smislu, predvsem pa zelo duhovna.
ZDRAVJE: pozorni bodite tako na
bolečine kot na poškodbe meč in
gležnjev. Razni prehladi vam lahko
povzročijo hripavo grlo, kar lahko posta-
ne kronično. Če boste preživeli veliko
svojega časa na svežem zraku, boste lažje
spali in ne-bo vas več mučila nočna
mora.
VODNA ZNAMENJA
RAK 21.6. DO 22.7.
LASTNOSTI: kardi-
nalni, kar pomeni, da so
odprti po naravi, ambi-
ciozni, polni idej, do-
mislic in notranjih izzi-
vov, saj so zelo podjetni.
Pri njih je na prvem
mestu njihov ego, to je "JAZ", zahtevajo
veliko pozornosti in spoštovanja. Znajo
pa biti tudi ukazovalni in zelo zamerlji-
vi.
POSEL: na žalost vam v tem letu ne bo
uspelo tisto, kar si najbolj želite, to je
novo delovno mesto. Če se boste vseeno
podali na svojo poslovno pot, boste izgu-
bili veliko energije, uspeha pa ne bo pra-
vega, samo zelo boste izčrpani. Za vas bo
letos najbolje, da ostanete tam, kjer ste.
LJUBEZEN: preživljali boste hudo
krizo. Potrebovali boste veliko
pot^žljivosti, da boste vso zadevo iz-
peljdi do konca, kot si boste želeli. Veza-
ni raki boste velikokrat stali pred dile-
mo, ali naprej ali pa končati vezo, ki je
zašla v resno krizo. Samski pa boste
začeli novo razmerje.
ZDRAVJE: veliko težav boste imeli s
prsnim košem in želodcem. Zelo boste
morali skrbeti za prehrano, ker vam
skrbi povzročajo slabo prebavo, to pa
povzroča slab krvni obtok. Ne pozabite
na veselje in smeh, predvsem pa na opti-
mistično gledanje na svet okoli sebe.
ŠK0RPIJ0N24.10.do22.11.
LASTNOSTI: stalni,
kar pomeni, da so nepo-
pustljivi v svojih
mnenjih. To so močni,
odločni, zvesti in stano-
vitni ljudje, čeprav se
težko prilagajajo, in ko
bi se morali odločiti, oklevajo in iščejo
izgovore, ker ne marajo sprememb. Sma-
trajo, da so rojeni za vodje.
POSEL: v prvi polovici leta boste imeli
kar nekaj težav. Pri marsikateri novici
bo skrito opozorilo, da morate biti pazlji-
vi, ker največkrat novica ne bo tako pozi-
tivna, kot se bo slišalo. Če pa boste začeli
novo poslovno pot, pa brez nesoglasij ne
bo šlo, bo pa kljub temu uspešna.
LJUBEZEN: v letošnjem letu bo prišlo
do krize, saj boste ugotovili, da sta tako
ljubezen kot spoštovanje odšla iz vaše
zveze. Zvedeli boste za usodno novico, ki
bo vzrok, da boste svoja in partnerjeva
čustva začeli primerjati in na koncu ugo-
tovili, da so bila njegova manjša kot
vaša.
ZDRAVJE: izogibajte se prehladov, če
se le da, in ne sedite zgodaj pomladi na
travi. Pozorni bodite na svoj mehur, žen-
ske škorpijoni pa še dodatno na materni-
co in rodila. Za vas je na splošno znano,
da so dolg počitek in sprememba okolja
najboljše za vaše zdravo počutje.
MN 20.2. DO 20.3.
LASTNOSTI: nestal-
ni, kar pomeni, da so
spremenljivi in so že po
naravi upogljivi, saj
niso trmasti in nasilni.
Njihova šibka točka je
omahljivost, ker naj-
večkrat nimajo dovolj prodorne energije.
ki bi jih potisnila naprej. Znajo pa biti
tudi zelo ustrežljivi.
POSEL: nič posebnega se vam ne bo
dogajalo v tem letu, kar se posla tiče. Še
vedno boste na istem delovnem mestu,
čeprav se ne boste počutili najbolje. Pro-
ti koncu leta se vam bo ponudila
možnost za novo sodelovanje, lahko kot
pomoč ali pa samo kot honorarno delo.
LJUBEZEN: že takoj v prvi tretjini
leta se vam bodo zadeve v domu začele
nevarno zapletati. Mrtvilo, ki je že dolgo
časa bilo v vašem domu, bo grozilo, da
dokončno prekinete neko obdobje svoje-
ga življenja. Malo boste še premišljevali
zaradi neke mladoletne osebe.
ZDRAVJE: paziti morate na vaše
večne tegobe, to so občutljiva stopala in
noge. Pozorni bodite na prehlade
(pljučnice, gripe ...), ker imate občutljiva
pljuča. Namesto da svoje ne ravno preve-
like moči trošite za pomoč drugim, jo
rajši zadrži te za sebe, ker jo boste še po-
trebovali.
DRŽAVA SLOVENIJA
VLE1U2000
V	tem letu bo imela še veliko opraviti z
ljudmi iz preteklosti, bodisi da se je bodo
spomnili kot države, ali pa samo ljudi, ki
združujejo delo in življenje v njej. Lahko
pa se zgodi, da bo ona sama enostavno
prekinila vse stike z njimi, ko bo ugoto-
vila, da je prerasla vse njihove navade in
vedenje.S tem svojim dejanjem bo preki-
nila svoje stare navade, ki so jo uničevale
in ji preprečevale, da bi se lahko globlje
razvijala in notranje rasla tako na gospo-
darskem kot na kulturnem področju.
V	tem letu bo enostransko prekinila
vsa razmerja, za katera bo ugotovila, da
jo ovirajo na njeni poti razvoja. V glav-
nem bo naša mala državica v tem letu
opustila vse tisto, na kar je bila po nepo-
trebnem preveč navezana, in se končno
podala novim podvigom naproti. Začeli
bomo ceniti vrednote, kot so delo v sku-
pinah (naši športniki nas bodo prijetno
presenetili, saj bo naša smučarska ekipa
zopet prišla v ospredje. Predvsem bodo
zablestela dekleta, fantje pa bodo želi
priznanja in kolajne najbolj pri smuku.
V smučarskih skokih na žalost ne vidim
ravno bleščečih rezultatov, čeprav bomo
vseeno ponosni na svoje "orle". Kar se
športa z žogo tiče, bo blestela ponovno
košarka, vijolični pa bodo poželi zmago
na mednarodnih igriščih.). Začeli se
bomo tudi bolj usmerjati v umetnost in
turizem. Tudi kmetijstvo bo končno
prišlo na svoj račun, saj ne bo več tako
zapostavljeno. V tem letu bomo končno
dobili občutek, da stvari prihajajo "na
svoje mesto". V novembru in decembru
bo Slovenija najlažje razreševala pretekle
zaplete.
Seveda se moramo zavedati, da vse
spremembe (od volitev do razvijanja tu-
rizma in ponovne oživitve kmetijskih
površin ter športnih dosežkov, da o go-
spodarstvu in standardu majhnega člo-
veka niti ne govorimo) ne bodo izpolnje-
ne in nastale brez naših politikov oziro-
ma ljudi, ki vodijo in bodo vodili našo
državo, da bo končno zrasla in napredo-
vala v taki veličini in tako, kot si vsi.
Težko je samo to, ker Slovenija nima do-
volj političnega kadra, ki bi bil sposoben
voditi državo skozi labirint življenja na
naši Zemlji. Gospoda, ki sta trenutno v
vrhu naše politične scene, sta že utruje-
na, in roko na srce, tudi čas ju je že "po-
vozil". Potrebujemo nov, svež veter, a ga
nimamo - vsaj sama ga ne vidim v svojih
kartah, vidim pa, da prihaja mlad in zelo
ambiciozen in prodoren človek, ki bo
znal popeljati Slovenijo na tisto tirnico,
kamor spada - to je v sam vrh srednjeev-
ropskih držav. Težava je v tem, da ga vi-
dim prihajati šele čez pet let.
Poudarjam, da je to samo moje videnje
napredka oziroma možnosti, ki jih bo
imela naša deželica. Vsak pač vidi dru-
g;ač^ zato tudi govorim vedno o možnos-
tih in ne o dejstvih. Vsi, tako mi kot ose-
be kot tudi države, imamo ogronmo
možnosti, ali pa jih izkoristimo, je že
drugo vprašanje. Če bodo na krmilo naše
države prišli pravi ljudje, ki bodo imeli
dovolj moči in volje, da nas popeljejo na
lepši tir, potem bomo uspeli tako, kot
sem zapisala, drugače pa se bo usoda
obrnila drugam in nas popeljala na žalost
na drugo stran.
Vedeževalka Majda
16
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
spomr m poslovna sporočila
ŠPORTNI POGOVOR / DENIS RUS, DOBITNIK BRONASTE MEDALJE NA MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU V JUDU
Pozor, Rusi prihajalo!
18-letni Denis Rus, judoist Drave iz Ptuja, je na mladinskem
evropskem prvenstvu v Rimu poslirbei za največje presenečenje
v naši ekipi, saj je osvojil bronasto medaljo. To je po osem-
najstih letih suše spet medalja za Slovenijo, za ptujski šport pa
eden največjih uspehov v olimpijskih športih.
Davnega leta 1981, tik preden
se je rodil Denis Rus, je Štefan
Cuk, tedanji reprezentant in se-
danji trener moške reprezen-
tance Slovenije, dosegel na mla-
dinskem evropskem prvenstvu
v San Marinu zadnjo slovensko
medaljo na evropskih prvenstv-
ih v moški konkurenci (le leto
poprej je v Edinburghu postal
evropski mladinski prvak
Franc Očko). Takrat verjetno
ni pomislil na to, da bo Sloveni-
ja na naslednjo medaljo čakala
kar osemnajst let, do letošnjega
evropskega mladinskega prven-
stva v Rimu. Nekoliko v senci
naših deklet, ki so že vajena os-
vajati medalje na največjih tek-
movanjih in ki so tudi tokrat
odigrala vidno vlogo, je Denis
Rus, član ptujske Drave, nepri-
čakovano posegel v borbo za na-
jvišja mesta in osvojil bronasto
medaljo v najštevilčnejši kate-
goriji, to je do 73 kg.
Denis izhaja iz Hlaponcev,
občina Juršinci v Slovenskih
goricah, iz športne družine.
Uspešno se z judom ukvarjata
tudi njegova brata Donald in
Dani, vsi trije pa so že posegli
po naslovu državnih prvakov v
svoji starostni kategoriji.
TEDNIK: Kako dolgo že tre-
niraš in kje si začel?
"Treniram od svojega desete-
ga leta dalje, torej od leta 1991.
Skupaj s svojim starejšim bra-
tom sem svojo športno pot začel
v Judo klubu Gorišnica. Za
judo me je navdušil moj oče, ki
naju je z bratom Donaldom pel-
jal na prvi trening juda. Takrat
sem ta šport vzljubil in v njem
vztrajam še danes. Moj prvi tre-
ner je bil Darko Žnidarič, kas-
neje pa sem treniral pod vod-
stvom Franca Naska in Mitje
Kostevca. Konec leta 1996 sem
zaradi neurejenih razmer v JK
Gorišnica skupaj s svojima bra-
toma prestopil v JK Drava Ptuj,
kjer je moj trener Filip Leščak,
ki ima poleg omenjenih tudi
največ zaslug za moje rezultate
in je obenem moj vzornik."
TEDNIK: Kateri so tvoji
dosedanji največji uspehi?
"Do zdaj sem osvojil dva nas-
lova državnega prvaka Sloveni-
je v pionirski konkurenci in
enega v kadetski, letos pa sem
postal državni prvak v mladins-
ki konkurenci. Na mednarod-
nem prizorišču sem letos osvo-
jil dve deveti mesti na turnirjih
evropske serije - v italijanskem
Tarcentu in češkem Jičinu."
TEDNIK: Kako so potekale
priprave na evropsko prven-
stvo in kaj si pred tekmo pri-
čakoval?
"V letošnjem letu sem opravil
temeljite klubske priprave pod
vodstvom trenerja Filipa Leš-
čaka. Veliko so mi pomagali tu-
di moji klubski kolegi, s kateri-
mi smo dobro trenirali in so v
veliki meri pripomogli k moje-
mu uspehu. Udeležil sem se tu-
di skupnih priprav z reprezen-
tanco v Avstriji in Romuniji ter
zaključnih priprav v Slovenski
Bistrici in Celju. Kot debitant
na EP sem računal največ na
kakšno posamezno zmago in
mogoče uvrstitev do devetega
mesta."
TEDNIK: Kako pa je bilo na
prvenstvu?
"Na prvenstvo sem šel dobro
pripravljen. Dodatna vzpodbu-
da so bili tudi dobri rezultati
ženskega dela reprezentance.
Moja kategorija do 73 kg je bila
po pričakovanju najmočnejša in
najštevilčnejša. Kljub sorazme-
rno ugodnemu žrebu sem že v
prvem kolu zaradi trenutka ne-
pazljivosti moral priznati pre-
moč predstavniku Švice^ Kas-
neje smo držali pesti za Švicar-
ja, ta se je uvrstil v polfinale in
mi s tem dal priložnost, da v
popravnih borbah dosežem ka-
kšno zmago. S trenerjem Fili-
pom Leščakom sva s pomočjo
videokamere temeljito analizi-
rala nasprotnike in tako sem
nanizal predčasne zmage proti
predstavnikom BIH, Avstrije
in Italije. V borbi za tretje mes-
to sem brez težav s pomočjo na-
vijačev, ki so prišli iz Slovenije,
premagal še Ukrajinca. Vseka-
kor se je bilo po začetnem po-
razu težko pobrati, a meni je na
srečo uspelo. Po osvojitvi me-
dalje sem bil zelo vesel, saj take-
ga uspeha nisem pričakoval.
Najprej sem poklical svoja star-
ša, ki me sicer redno spremljata
na tekmovanja, v Rim pa nista
mogla. Bila sta presrečna, oče pa,
ki se še posebej zanima za judo,
kar ni mogel verjeti, da sem osvo-
jil bronasto medaljo. Tudi sam
nisem takoj dojel, da mi je uspel
tak rezultat. To je prišlo za menoj
nekoliko kasneje."
TEDNIK: In kakšni so tvoji
načrti?
"Letos sem končal poklicno
šolo, naslednje leto pa namera-
vam šolanje nadaljevati in pos-
tati strojni tehnik. Tudi v nas-
lednjem letu bom še nastopal v
kategoriji mladincev. V letu
2000 me čaka nastop na svetov-
nem mladinskem prvenstvu v
Tuniziji, na mladinskem ev-
ropskem prvenstvu na Cipru pa
bom imel priložnost ubraniti
bron z letošnjega tekmovanja.
Zavedam se, da ne bo lahko, saj
se bom moral za največja tek-
movanja v slovensko reprezen-
tanco najprej šele uvrstiti. V
moji kategoriji do 73 kg je nam-
reč v Sloveniji izredna konku-
renca. Jereb, Ferjan, Hašaj,
Brod, Marošek ...so izjemno
dobri in vsega spoštovanja
vredni tekmovalci in vsi se po-
tegujejo za mesto v reprezen-
tanci. Vem, da bom moral v
bodoče še več in bolj zavzeto
trenirati, še posebej zato, ker
me počasi čaka prehod v
člansko konkurenco.
TEDNIK: Kaj pa delaš v
prostem času? Imaš poleg
juda še kakšen hobi?
"Prostega časa imam zaradi
intenzivnih treningov bolj
malo, če pa ga kaj le ostane, rad
igram namizni tenis, lovim ribe
in se družim s prijatelji ob par-
tiji biljarda ali v disku."
TEDNIK: In kaj si želiš v no-
vem le^?
"Najbolj si želim zdravja in da
ne bi prišlo do poškodb, ki bi
preprečile mo[e cilje v pri-
hodnjem letu. Zal se moj dose-
danji klubski trener Filip
Leščak vrača v Slov. Bistrico.
Upam, da bodo v klubu našli
ustrezno zamenjavo zanj in da
se bo novi trener temeljito pos-
vetil trenerskemu delu."
J. Ž.
Denis Rus, JK Drava.
Foto: Laura
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
17

ŽELEZNE DVERI / PRI BELČEVIH NA SILVESTROVO TRGATEV
Ob prelomniii posebno tudi vino
Na silvestrovo, 31. decembra, zvečer bodo imeli v Železnih
Dverih na Jeruzalemu, pri Belčevih, kjer so znani po vinotoču
in unikatnih izdelkih domačega mojstra, trgatev. Za berače so
pustili okrog 800 trsov z grozdjem. Ta edinstvena trgatev se bo
pričela takoj po polnoči, potem ko si bodo pri Belčevih zbrani
prijatelji in sorodniki izrekli voščila ob vstopu v leto 2000.
Gospodar Milan Belec je na
silvestrovo trgatev povabil mno-
go družinskih prijateljev,
domačinov in znancev in
prepričan je, da bo to zares po-
sebna tragtev, ki jo bodo pomni-
li še dolgo vrsto let. O trgatvi pa
je povedal: »Točno opolnoči bo
najstarejša v družini - naša
mama - ob špalirju bakel prines-
la trsne škarje ter jih predala
hčerki, ki je sicer ljutomerska
vinska kraljica. Hčerka bo po-
rezala prve grozde in potem se
bo trgatev čisto zares pričela.
Pripravili bomo tehtnico in
manjšo stiskalnico in že po
prvih količinah stisnjenega
grozdja izmerili sladkorno
stopnjo. Zelo si želimo, da bi
nam uspel jagodni izbor.
Pripravili smo tudi posebno
knjigo, v katero bomo vpisali
vse podatke o trgatvi in beračih.
Lahko pa že napovem, da bomo
imeli edinstveno buteljko,
opremljeno tudi s certifikatom.«
Pri Belčevih so prepričani, da
bodo s trgatvijo nekoliko pris-
pevali k predstavljanju slovens-
kih vin in s tem povrnili tudi
nekaj dobrega imena, ki so ga
nekdaj že imela vina iz Železnih
Dveri in z Jeruzalema.
Jutri bodo torej nekateri praz-
novali kar v gorici in verjame-
mo, da jim ne bo manjkalo prav
nič, še posebej pa ne zabave in
dobre družbe.
T, Mohorko
Buteljke že čakajo, da jih bodo
Belčevi napolnili s posebnim
vinom
LENART / V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV
Božiino-kultumi maraton
pritegnil 250 nastopajoHh
Predpraznični dnevi pred vstopom v leto 2000 so bili nekaj po-
sebnega tudi v Lenartu. V največji slovenskogoriški občini
namreč ne manjka glasbenikov, plesalcev, lutkarjev in pevcev,
ki so že v petek, 17. decembra, poskrbeli za pravi lenarški
Božični kulturni maraton v tamkajšnjem domu kulture z
dedkom Mrazom in prvim možem občine, županomo Ivanom
Vogrinom.
Za polno dvorano obiskoval-
cev so se od 250 nastopajočih
stresle odrske deske, ob koncu
se je k stropu dvignilo še 400
živordečih balonov za otroke,
izzvenela je Sveta noč v izvedbi
moškega pevskega zbora
Obrtnik iz Lenarta pod
vodstvom Milana Edra, pri
obiskovalcih ter nastopajočih pa
se prebudila želja po še več
tovrstnih prireditvah na Le-
narškem. Letošnjo so pripravili
območna izpostava sklada za
ljubiteljske kulturne dejavnosti
Lenart pod vodstvom Brede
Slavinec in tamkajšnja zveza
kulturnih društev ter nastopa-
joči: pihalna godba MOL, lut-
kovno gledališče Pika, lutkovna
skupina OŠ Lenart, baletna šola
Jasna, mešani pevski zbor KD
Mary Jurman, mešani pevski
zbor KD Sveti Frančiček od Sv.
Trojice, plesna skupina KD Er-
nest Golob-Peter od Sv. Trojice,'
OŠ Voličina, plesna skupina
KD Bad girls, plesna skupina
Ružice, glasbena skupina Garda
iz OŠ Voličina, folklorna skupi-
na KD Trojica od Sv. Trojice,
ljudski pevci KD od Sv. Ane,
ljudske pevke KD Trojica od
Sv. Trojice, gasilke iz Oseka,
moški pevski zbor KUD
Obrtnik iz Lenarta, folklorna
skupina KD od Sv. Ane, mlade
mažoretke KD MOL iz Lenarta
in drugi.
Lutkovno gledališče Pika iz
Lenarta je v zadnjih dneh tega
leta po kulturnih domovih v
občinah Lenart, Benedikt in
Cerkvenjak zaigralo priljublje-
no otroško lutkovno predstavo
Matthiasa Karla Rdeča žoga, ot-
roke pa je obiskal tudi dedek
Mraz. Dobri stari mož je bil
včeraj dopoldne na obisku še v
lenarški knjižnici, kjer so v teh
dneh pripravili tudi razstavo
slik Leto 2000.
AK
Ob zaključku ienarškega prednovoletnega "spektakla" se je proti
stropu dvignilo 400 balonov, ki so jih bili še posebej veseli
najmlajši
VELIKI VRH / LEDENA TRGATEV
v aori€0 pri
minus 19stopinjalt
Takšen pogled pa se je tisti ledeni dan ponujal na zasnežene Haloze
Tik pred božičem, 23. decem-
bra, se je kooperant KK Ptuj,
Vinarstva Slovenske gorice -
Haloze, Stanko Milošič s svo-
jimi berači še enkrat in
zadnjič v tem letu podal v vi-
nograd v delu Velikega vrha,
ki ga domačini imenujejo
Cikušak. Tokrat v ledeno
trgatev. Zjutraj se je tempera-
tura v tem delu Haloz spusti-
la na minus 19 stopinj Celzi-
ja. Ko je bila tragtev okoli 9.
ure končana, se je sonce že
dvignilo nad okoliške griče,
vendar se je zima kljub temu
dokazovala s ščipanjem v
prste na rokah in nogah ter v
nos in ušesa. Zares prava le-
dena trgatev!
V vinogradu je na ledeno trga-
tev čakalo 500 trsov laškega
rizlinga. Zalogo sladkega
grozdja so kmalu odkrili ptiči,
vendar ga je pred njimi varovala
zaščitna mreža, ki je zahtevala
tudi nekaj njihovega perja. Že
novembra so bili nakazani po-
goji za ledeno trgatev, vendar se
zima z nizkimi temperaturami
še ni dovolj potrudila. Tako so v
istem vinogradu nekaj grozdja
potrgali na dan zanjega ptujske-
ga sejma, namesto ledenega pa
bo iz njega katarinino vino.
Zima je decembra znova pritis-
nila, tokrat učinkoviteje, in po-
goji za ledeno trgatev so bili
idealni. Vinogradnik Milošič in
ptujsko Vinarstvo so izbrali pra-
vi, najhladnejši trenutek, saj se
je za njim zima znova poslovila.
Kot je povedal tehnični direk-
tor PC Slovenske gorice - Halo-
ze Ptuj Albert Gonc, so v ledeni
trgatvi natrgali okoli 700 kilo-
gramov grozdja in iz njega stis-
nili 70 litrov gostega soka, ki je
vseboval kar 162 Oe oziroma
krepko nad 30 odstotkov
sladkorja. Ledeno vino 1999
bodo v 2-decilitrske stekleničke
polnili šele spomladi leta 2001.
Na stekleničenje pa že čaka le-
deno vino trgatve 1998, ki je
bila opravljena v začetku
lanskega decembra. Primerjava
med zadnjima letnikoma z eni-
co na prvem mestu bo torej
mogoča tudi med ledinimi vini.
3B
Ledena trgatev pri minus 19 stopinjah v Cikušaku na Velikem
Vrhu pri Borlu
18
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK

ORMOŽ / PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 1999
Stanko Cwm -
iastni ofrccm Ormoža
Ormoška komisija la odlikovanja in priznanja je na decembrs-
ki seji izbrala najzaslužnejše občane v letu 1999. V nedeljo, 26.
decembra, so v ormoškem gradu na prireditvi s kulturnim pro-
gramom podelili priznanja Stanku Čurinu, Mirku Tomašiču
in Borisu Vouku.
Solo pevka Zlatka Puklavec je
uvodoma v spremstvu citer Maje
Frangež zapela Zdravi j ico. Priz-
nanja je dobitnikom podelil
ormoški župan Vili Trofenik.
STANKO ČURIN -
ČASTNI OBČAN
Naziv častnega občana so v
občini Ormož doslej podelili
samo dvakrat. Pred desetletjem ga
je prejel mednarodno priznani
slovenski psiholog in duhovnik
dr. Anton Trstenj^. Tokrat so ga
dodelili Stanku Curinu s Koga za
mnoge in izjemne doseže na po-
dročju vinogradništva. Na prire-
ditvi smo lahko slišali, da se je vi-
nogradnik, ki je oral ledino na po-
dročju pridelave vrhunskega vina
Ormoških goric, za intenzivno
pridelavo grozdja odločil leta
1963 na skromnih 80 arih vino-
grada. Danes se vinogradi, na ka-
terih že tretja generacija prideluje
vrhunsko, svetovno znano vino,
raztezajo na 11 hektarih. Dokaz
kvalitete so številna priznanja
doma in v tujini. Med pomemb-
nejša priznanja sodi 13 amfor, 50
velikih zlatih med^j in čez 100
srebrnih. Stanko Čurin je tudi
prvi na Slovenskem pridelal lede-
no vino. Njegova najboljša vina so
pili tudi na japonskem dvoru in v
Vatikanu.
ZLATA PLAKETA
MIRKU
TOMAŠIČU
Dolgoletni direktor tovarne ko-
vinske opreme Primat, d. d., PEE
Bančna oprema Ormož je to funk-
cijo opravljal 17 let vse do upokoj-
itve v letošnjem letu. Ko je prev-
zel vodstvo, je Primat v Ormožu
doživljal krizne trenutke, predvi-
dena je bila preselitev v Maribor, s
čimer bi brez dela ostalo 60 zai^s-
lenih. Mirko Tomašič iz Središča
ob Dravi je s svojimi sposobnost-
mi vodenja tovarno ohranil v de-
lovanju vse do danes. Zlato plake-
to je prejel za prizadevno delo in
uspešno vodenje Primata. Njego-
va je torej zasluga, da je Primatova
proizvodna enota v Ormožu edini
kovinskopredelovalni obraz z do-
brimi delovnimi rezultati.
SREBRNA
PLAKETA BORISU
VOUKU
Dr. medicine, specialist pediater
iz Ormoža Boris Vouk se je po
končanem študiju medicine in
stažu, ki ga je opravil v Splošni
bolnišnici Ptuj, leta 1965 zaposlil
kot splošni zdravnik v Zdravstve-
nem domu Ormož - v splošni am-
bulanti Središče ob Dravi. V tistih
časih je bil prvi družinski zdrav-
nik, saj je bil svojim varovancem
na razpolago podnevi in ponoči.
Leta 1981 je kot zdravnik pediater
prevzel delo v ormoškem
otroškem dispanzerju, kjer je za-
poslen tudi danes. Ves čas službo-
vanja si je prizadeval za razvoj in
izboljšanje osnovnega zdravstve-
nega varstva. Srebrno plaketo je
prejel za dolgoletno strokovno in
prizadevno delo na področju
zdravstvenega varstva otrok,
proučevanja in zdravljenja
otroških bolezni.
Slovesnost se je zaključila v ob-
novljenih nekdanji poročni in re-
prezentančni dvorani ob njej s pe-
smijo Miklavževskega okteta, ki
deluje pod vodstvom Leona L^a.
Ob tej priložnosti je ormoški
župan Vili Trofenik čestital pre-
jemnikom občinskih nagrad in
vsem zbranim izrekel dobro-
došlico tudi ob dnevu samostoj-
nosti. Ob koncu leta se je v svojem
in imenu občine zahvalil vsem
predstavnikom političnega, javne-
ga in gospodarskega življenja za
vse, kar so storili pozitivnega za
svoje domače okolje.
Majda FridI
Dobitniki priznanj občine Ormož za leto 1999. Od leve: Mirko
Tomašič, dobitnik zlate plakete, Stanko Čurin, častni občan
Ormoža, in Boris Vouk, dobitnik srebrne plakete.
Foto: Hozyan
franjo Gunier (1917-1999) -
markantna osebnost
ptujskega gledališia
v teh prazničnih dneh ob veli-
kem prelomu tisočletja me je do-
letela težka naloga. Težka iz več
razlogov. Najprej zato, ker je rav-
no v dneh veselega pričakovanja
ugasnilo dragoceno človeško živl-
jenje. Potem zato, ker je po mučni
bolezni ugasnilo življenje gospo-
da Pranja Gunžerja, že od leta
1945 pa vse do ukinitve ptujsk^a
gledališča leta 1958 enega vid-
nejših igralcev. In nenazadnje
zato, ker mi je po spletu čudnih
naključij dana čast, da se ga spom-
nim ravno iz njegove žrtvovanja
polne umetniške plati. In še en-
krat težka naloga za nekoga, ki se
je rodil petnajst let po uldnitvi
ptujskega gledališča in ni nikoli
videl gospoda Gunžerja stati na
odru, ne na video posnetku, kaj
šele v živo.
Žal je igralsko delo že tako kot
človeško življenje: izpostavljeno
pozabi. Nekaj časa še ostane v spo-
minih zanamcev, potem pa spo-
min zbledi in če je sreča, ostanejo
vsaj pisni viri, ki črno na belem
pričajo o nekem življenju. Mi to
srečo imamo, saj so za Gunžerje-
vim umetniškim delom ostale kri-
tike, vsaj nekaj bežnih stavkov, ki
so igralčevo delo odrešili popolne
pozabe in pustili material za
mlajše, ki se želijo o delovnih veli-
kanih ptujskega gledališča, med
katere smemo med prvimi prišteti
gospoda Gunžerja, poučiti.
V tistem času je ptujsko gleda-
lišče delovalo v bednih material-
nih razmerah, kar se je med dru-
gim kazalo tudi na številu igral-
skega kolektiva. To je bilo
občutno premajhno, saj so bili vsi
igralci na odru ob prav vsaki pre-
mieri, poleg tega pa so opravljali
še redna gostovanja po ptujski
okolici. Zraven tega že tako pre-
napornega dela, ki ga ne bi zmo-
glo nobeno drugo gledališče, je
Franjo Gunžer opravljal še en po-
sel: bil je tudi tajnik gledališča.
Toda bil je očitno človek neizmer-
ne energije, saj ga obe veliki obve-
zi nista izčrpni, tako da je lahko
kot režiser sodeloval še z amater-
skimi i^alskimi skupinami, z
manjšimi vlogami pa se je preiz-
kusil celo v filmu.
Veliko večino svoje igralske poti
je posvetil gledališču in kot rojen
Ptujčan seveda le ptujskemu gle-
dališču, kjer je ustvaril vloge Pto-
ke Puriča v Nušičevih Žalujočih
ostalih, Martina Spaka v Cegnarje-
vem Desetem bratu, Kantorja v
Cankarjevem Kralju na Betajnavi,
v Kreftovih Celjskih grofih Herma-
na in Tartuffa v istoimenskem
Molierovem delu, če naj omenim
le vidnejše. Razmere za umetniški
razvoj so bile tedaj nemogoče, saj
razen hitrih tečajev ni bilo organi-
ziranega ustreznega izobraževan-
ja. Igralci, zlasti malih gledališč,
odmaknjenih od centra, so bili
prepuščeni sami sebi ali pa vodst-
vu izkušenega režiserja. Vendar so
igrali s srcem in veliko ljubeznijo,
ki se je lahko merila z vsakim pro-
fesionalnim teatrom. Zdi se, da je
bil glavni nosilec teh značilnosti
ravno gospod Franjo Gunžer, saj
bi lahko naštela nešteto kritik, ki
ga opisujejo na ta način, vendar se
bom omejila le na nekatere: ''Raz-
meroma najbolj zaokrožen lik v pre-
cej dobri izvedbi je bil Gunšetjev
Proka Purič. Bil je dovolj pre-
pričevalen v zamisli birokratskega
zajedalca. /...f (S. G.: Nušičevi
'Žalujoči ostali', v: Vestnik, 2. 12.
1950, str. 4.) Ali:"/.../S tem nočem
reči, da Gunžer ni eden izmed naj-
močnejših igralcev ptujskega gleda-
lišča /...r (Srečko Golob: Ptujska
'Razvalina življenja'na razpotju, v:
Vestnik, 26. 1. 1951, str. 2 - 3.)
Ali: "Omeniti je dobro zamišljeno in
tudi dobro odigrano vlogo Tartuffa,
katerega je up^bilF. Gunžer s pre-
cejšnjim uspehom" (Ac: Molierov
svetohlinec Tartujfe na ptujskih odrs-
kih deskah, v: Ptujski tednik,18. 1.
1957, str. 3.) Dobivati takšne kri-
tike pomeni za igralca lep uspeh.
Seveda pa je bila njegova igral-
ska pot tudi boleča. Zlasti v prvih
povojnih sezonah, ko pri upravi
ni žel ne simpatij, ne razumevan-
ja. Gotovo je kot igralec utrpel še
večje razočaranje, ko je Stalna
imietniška komisija brez pravega
razloga zavrnila njegovo preime-
novanje v višji plačilni razred, ki
si ga je pridobil z vztrajnimi inter-
vencijami (5. julij 1957). Upam pa
si trditi, da ni bilo v njegovi umet-
niški karieri nič tako bolečega kot
tragična ukinitev Okrajnega gle-
dališča Ptuj, ki je nasilno ustavila
njegovo profesionalno gledališko
pot.
V teh dneh se je sicer v zavidljivi
starosti, a vendarle tragično usta-
vilo njegovo življenje. Franjo
Gunžer je zapustil čudovito
dediščino: požrtvovalno in mar-
kantno delovanje v ptujskem gle-
dališču, zaradi katerega ne bo nje-
govo ime nikoli potonilo v poz-
abo.
Andreja Babšek,
univ. dipl. komp.
Gospoda Gunžeria sem spoznal, ko sem kot študent pripravljal
seminarsko nalogo o režiserju Hinku Košaku. Pokaral mi je
skrbno spravljene fotografije, izrezke iz časopisov, pripovedoval
mi je o ^edališčnikih in ptujskem gledališču po drugi vojni. Bil
sem izjemno počaščen, ko se je udeležil naše prve premiere v po-
novno profesionaliziranem gledališču, Reichovega Govora mele-
mu človeku. Gledališka umetnina se s padcem zastora za vselej
konča. Čutim moralno obvezo, da mladi ^edališčniki pripravimo
tehtno publikacijo, ki bo igralske dosežke gospoda Gunžerja,
Vičarja, Matjašiča in Šugmana ter gospe Ukmarjeve, Bajgotove
in drugih neumornih ptujskih gledališčnikov postavila ob
dosežke drugih slovenskih poklicnih gledališč. Samo tako se jim
lahko zahvalimo za številne nastope in vztrajnost, za ohranjanje
tradicije, zaradi katere ima to mesto danes znova svoje gleda-
Ušče.
Samo M Strelec, direktor Gledališča Ptuj
Tisti, ki se bodo ukvarjali z
analiziranjem iztekajočega se
leta, bodo morali priznati, da je
imela vlada (in še zlasti njen go-
spodarski minister dr. Marjan
Senjur) prav, ko je ob začetku
leta opozarjala, da slovenskemu
gospodarstvu ne preti recesija.
Kljub začetnim zastojem in ni-
hanjem tako Slovenija leto zakl-
jučuje z razmeroma ugodnimi
gospodarskimi gibanji. Lahko
rečemo, da je uspelo Sloveniji
tudi na političnem področju
zadržati podobno stabilne in
urejene demokratične države. S
tega vidika pravzaprav prese-
nečajo tisti, ki vztrajno po-
skušajo razvrednotiti rezultate
na gospodarskem in političnem
področju z nekakšnim pos-
plošenim dokazovanjem, da gre
pri nas za nevarno restavracijo
starega sistema. V tej trditvi je
seveda veliko protislovij in težko
dokazljivih stvari. Vsekakor osta-
ja dejstvo, da nam je marsikdaj
tudi v zadnjem letu dajala večja
priznanja tujina. Mnogi ugledni
tuji državniki, med njimi zlasti
tudi ameriški predsednik Clin-
ton, so nas opozarjali na
dosežke, ki jih sami radi prezre-
mo ali podcenjujemo.
USPEŠNO
DESETLETJE
Predsednik republike Milan
Kučan je v božičnem intervjuju
za Primorske novice dejal, da je
Slovenija uspešno preživela
zadnje desetletje. "Država je v
tem času razvila vse svoje
državne funkcije in vse državne
ustanove. Te delujejo normalno.
Slovenija ima razmeroma ugod-
ne kazalce makroekonomskih
gibanj, življenje je stabilno, ni
večjih socialnih pretresov. To pa
ne pomeni, da smo dodobra iz-
koristili vse možnosti, in je zato
mogoče govoriti tudi o zgublje-
nih priložnostih."
Po Kučanovem mnenju nam
manjka načrten in stabilen raz-
vojni zagon, ki bi temeljil na
skupnem spoznanju razvojnih
ciljev. Kučan pravi, da je ena iz-
med "izgubljenih priložnosti"
petdeseta obletnica konca dru-
ge svetovne vojne, ko bi z več
volje lahko dosegli tisto, čemur
pravimo narodna sprava. 'Tako
bi preteklosti, ki v našem narod-
nem življenju res ni bila vselej
prijazna, lahko končno določili
mesto, ki ji gre, da ne bi pretira-
no obrennenjevala našega
današnjega življenja in prihod-
nosti. Priložnost je izgubljena
predvsem zaradi tega, ker bi to
dejanje lahko storili v širšem
mednarodnem, celo svetovnem
kontekstu. Brez volje in trdnega
prepričanja, da je to za vse nas,
narod in državo, koristno, se
tega storiti ne da..."
Nasploh pa Kučan misli, da
pozitivno oceno o tem, kako
smo izkoristili prvo desetletje
življenja v samostojni državi,
"zmanjšuje vrsta neproduktivnih
konflikotv, ki se v Sloveniji kar
naprej dogajajo. Slovenci srrra v
preteklosti imeli tudi produktivne
konflikte, ki so omogočali razvoj,
tudi pot do lastne države in nje-
ne demokratične ureditve. Po
osamosvojitvi in mednarodnem
priznanju pa se dogajajo poli-
tični spopadi, ki pogosto niso
produktivni in nam Slovencem
ne prinaš^o na novih delovnih
mest, ne višjega standarda, ne
dobrega in učinkovitega upravl-
janja javnih zadev in tudi ne
večjega ugleda v svetu."
Kljub temu pa je predsednik
Kučan prepričan, da bo Sloveni-
ja na začetku tretjega tisočletja
"v vsakem pogledu evropska
država in tudi vključena v vse ev-
ropske integracijske procese,
gospodarske, duhovne, varnost-
ne, obrambne in druge, ali pa je
preprosto ne bo. Osamljen otok
na tako važnem geostrateškem
položaju ne more obstajati..."
Ob tej Kučanovi pripombi pa
bi vendarle lahko dejali, da rav-
no tako "pomemben geostra-
teški položaj" daje Sloveniji
možnost, da se o vključevanju v
evropske integracije pogovarja
bolj samozavestno, predvsem
pa da se že od vsega začetka
bolj razpoznavno načelno upre
različnim poskusom razvrščanja
na "pomembnejše" in "manj po-
membnejše" države znotraj Ev-
ropske unije, četudi samo pod
nekakšno pretvezo "organizacij-
skih težav". Slovenija ne bi sme-
la pristajati na to, da ji kdorkoli
vsiljuje način ponašanja, ki hkra-
ti ne velja tudi zanj.
"KORISTNI" IN
"ŠKODLJIVI"
POLITIKI
Slovensko soočanje s prihod-
nostjo bo zagotovo produktiv-
nejše ob jasnem zavedanju last-
nih sposobnosti in lastnih moči.
S tega vidika je večkratno do-
brodošla odločitev časnika Fi-
nance, da ob koncu leta in
tisočletja poišče slovenski izde-
lek stoletja. V anketi, ki je zajela
številne pomembne slovenske
izdelke, so najvišje priznanje
prejele Elanove alpske smuči, ki
v bistvu že leta ne širijo po svetu
zgolj vedenja o proizvajalcu,
ampak tudi o Sloveniji.
Dolfe Vojsk, ki je bil direktor
Elana v njegovih "zlatih" letih, je
na podelitvi priznanja Slovenski
izdelek stoletja povedal, "da so v
Flanu skušali dokazati, da Slo-
venci zmoremo tehnološko in
tudi poslovno prodreti v svetovni
vrh". Finance pišejo, da je bilo to
pionirsko delo. Med kandidate
za izdelek stoletja so se uvrstili
tudi stoli Rex iz kamniškega Sto-
la, cockta iz Slovenijavina, zdra-
vilo radergin iz ljubljanskega
Leka, avtomobilske počitniške
prikolice Adria caravan, motorna
kolesa Tomos, gonila Handnnas-
ter, idrijski kolektorji, števci
Iskra-emeco, jadrnica Seaway in
HP Openvievv Omniback.
Medtem ko so se v Financah
ukvarjali z iskanjem izdelka sto-
letja, pa so v Gospodarskem
vestniku iskali politika in gospo-
darstvenika, ki je v zadnjem de-
setletju najbolj koristil ali škodo-
val gospodarstvu. Gospodarst-
veniki so izbrali za "najkorist-
nejšega" politika predsednika
vlade dr. Janeza Drnovška, za
politika, ki je najbolj škodoval
gospodarstvu, pa podpredsed-
nika vlade Marjana Podobnika.
Takoj za Podobnikom se je kot
"najbolj nekoristen" politik
znašel Janez Janša. Med politi-
ki, ki jih gospodarstveniki
uvrščajo med "zaslužne", so se
za Janezom Drnovškom, za ka-
terega se je odločilo 35 odstot-
kov vprašanj, znašli Gaspari (8
odstotkov), Arhar (7,5 odst.),
Kučan (4 odst.) itd.
Glavni urednik Gospodarske-
ga vestni ka Jože Petrovčič je re-
zultate ankete pospremil z uvod-
nikom, v katerem med drugim
piše: 'V slovenskih direktorskih
krogih so prepričani, da nekateri
politiki delujejo v škodo sloven-
skega gospodarstva. Predvsem
desni politični krog. Najvidnejših
predstavnikov te politične opcije
si ne želijo niti za gospodarske-
ga ministra niti za predsednika
vlade. Kot kaže anketa, se
mnenje, kakršnega imajo o slo-
venskih politikih v gospodarst-
vu, stopnjuje celo do dramatične
napetosti. Imamo vlado dveh
povsem nasprotnih spolov. Za
predsednika trdijo, daje v Slove-
niji med politiki naredil za go-
spodarstvo največ, podpred-
sednik vlade pa je gospodarstvu
v največjo napoto in povzroča
škodo. Seveda je o anketi
mogoče reči tudi tole: Takšen
izid je bil pričakovan, saj so di-
rektorji v glavnem še vedno
levičarji. Anketa je del rdeče za-
rote ... Komur se taka razlaga
prilega, naj jo ima pri roki. A je
lahko le izgovor. Treba pa je
opozoriti na nekaj, kar ne izsto-
pa tako zelo, vendar je za naše
razmere zelo nevaren pojav.
Tudi liberalni del vlade ninna no-
bene zanesljive opore v gospo-
darstvu. Število pozitivnih gla-
sov, ki jih je dobil predsednik, je
zelo majhno. Izbran je bil pred-
vsem zato, ker druge izbire ni..."
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
19
OD tod in tam
VIDEM / 13. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Proratun in podžupana
Svet občine Videni je na 13. redni, zadnji seji v letu 1999 v to-
rek sprejel proračun občine za leto 2000 in izvolil dva
podžupana. Izvolitev podžupanov je bila sicer že nekajkrat na
dnevnem redu, vendar se člani sveta z županovim predlogom
niso strinjali.
O proračunu občine Videm,
predvsem o razdelitvi sredstev, so
svetniki občine Videm ra^ravlja-
li že na dveh predhodnih sejah,
tako da je bil njegov sprejem to-
krat zgolj formalnost. IGjub temu
pa je bilo nekaj pripomb, da je za
posamezna pomembna področja
namenjenih premalo sredstev,
npr. za požarno varstvo, za regre-
sir^je kmetijstva. Tema in neka-
terim drugim področjem bodo na-
menili dodatna sredstva iz reba-
lansa, predvsem pa bodo kmetijst-
vu namenjena vsa namenska
sredstva, prejeta od države. Pro-
račun za leto 2000 v višini dobrih
433 milijonov tolarjev je lahko po
rebalansu občutno spremenjen,
saj bo država verjetno okoli 20 mi-
lijonov tolarjev sredstev pogojeva-
la s sprejemom odloka o nadomes-
tilu za uporabo stavbnega
zemljišča, ki bi občini po sedaj
znanih podatkih prinesel dodat-
nih 22 milijonov tolarjev izvirnih
prihodkov. Pred svemiki so torej
v lem 2000 še pomembne
odločitve.
Od omenjenih 433 milijonov to-
larjev bo za tako imenovano javno
porabo namenjenih skoraj 212
milijonov tolarjev. Najveqe pos-
tavke so izobraževanje v višini 31
milijonov tolarjev, socialno varst-
vo 30 milijonov, zdravstvo 13,
otroško varstvo 38 milijonov,
cestoo gospodarstvo 30,5 milijo-
na, delovanje občine s plačami in
materialnimi stroški 37,5 milijo-
na tolarjev in tako naprej.
Največje v proračunu predvide-
ne investicije so gradnja otroškega
vrtca v Vidmu z 22 milijoni tolar-
jev in pričetek gradnje OS Lesko-
vec prav tako z 22 milijoni tolar-
jev.
Tudi na zadnji seji so nekateri
svemiki izvolitev podžupanov po-
skušali preprečiti že s predlogom
črtanja te točke z dnevnega reda, s
čimer pa se večina svetnikov ni
strinjala. Za pojasnitev podžupan-
ske zgodbe je potrebno pogledati
leto dni nazaj, ko je nekaj strank
po lokalnih volitvah sklenilo
večinsko koalicijo, ki se ni strinja-
la z večino županovih predlogov
in je, kot je očital župan Franc
Kirbiš na zadnji seji, sama
odločila o razdelitvi funkcij zno-
traj sveta. Poudaril pa je, da je
predlaganje podžupanov v izkl-
jučni pristojnosti župana in tudi
tokrat vztrajal pri svojem prvot-
nem predlogu. Odnosi znotraj
omenjene koalicije pa so se v
zadnjem obdobju skrhali, saj se je
SDS odločila, da lahko njeni člani
v občinskem svetu o podžupanih
glasujejo po svojem prepričanju,
saj stranka, kot je na očitke neka-
terih koalicijskih partnerjev od-
govoril njen predsednik Stanko
Simonič, ne bo nosila odgovor-
nosti, če občina še naprej ne bo
imela podžupanov. Pomislekov in
očitkov glede predlogov za
podžupana in medsebojnih, tudi
že povsem osebnih besednih spo-
padov koalicijskih partnerjev je
bilo še nekaj. Toda tokrat je
večina svetnikov prišla na sejo
odločena, da bodo podžupana
potrdili. Z devetimi za, dvema
proti in petimi vzdržanimi glasovi
sta bila tako za podžupana izvolje-
na mag. Janez Mere iz Trdoboj-
cev (KS Leskovec) in Marjan Se-
linšek iz Pobrežja.
J. Bračič
PTUJ / KADROVSKE SPREMEMBE V
PTUJSKI BOLNIŠNICI
Novi predstoinila
oddelifov
V ptujski bolnišnici bo z začetkom nove^ leta prišlo do ka-
drovski sprememb na dveh njenih oddell^ Tako bo vodenje
kirurškega oddelka šestega januarja prevzel Marko Bricelj, dr.
med., specialist kirurg. Z^enjal bo dosedanjega ^edstojnika
Ljuba Toša, dr. med., specialista kirurga, ki je pti^ski kinu^
oddelek uspešno vodil zadnjih 20 let Ljubo Toš bo v pti^ski
btdnišnici oziroma na njenem kirurškem oddelku delal še naj-
manj naslednje celo leto. Želja direktoi^a bolnišnice Lojzeta
Arka je, da bi kot zelo dober travmatolog svoje znanje prenesel
na mlade kirurge in bil s svojimi strokovnimi izkušnjami sveto-
valec vsem drugim.
S prvim januarjem bo novega predstojnika dobil bolnišnični la-
boratorij. Po skoraj 38 letih dela v ptujski bolnišnici odhaja v po-
koj dosedanji predstojnik doc. dr. Ivan Malesič, sf^ialist medicin-
ske biokemije. Nasledil ga bo Sveto Kasum, specialist medicinske
biokemije.
MG
KIDRIČEVO / SVET SPREJEL PRORAČUN ZA LETO 2000
Zadnjič v letošnjem letu so se v četrtek, 23. decembra, sestali
člani sveta občine Kidričevo. V uvodnem delu so prisluhnili in
razglabljali o vprašanjih in pobudah svetnikov, v osrednjem
delu pa po krajši razpravi v drugem branju sprejeli odlok o
občinskem proračuna za leto 2000, za katerega je predvidenih
564 milijonov tolarjev prihodka. Prisluhnili so tudi poročilu
nadzornega odbora o pregledu poslovanja v Vrtcu Kidričevo,
ob koncu pa sprejeli še nekaj predlogov odborov ter prisluhnili
zahvali in voščilu župana Alojza Špraha.
Med predlogi svetoikov smo
slišali tudi predloge za ekološko
posodobitev ogrevanja v Zdravst-
venem domu in vrtcu Kidričevo
ter v šoli Lovrenc. V vseh treh us-
tanovah namreč še zmeraj kurijo
na klasično trdo gorivo ali pre-
mog, kar močno onesnažuje okol-
je, v kratkem pa bi prešli na plin.
Vojteh Rajher je predlagal, da bi
uvedli štipendije občine Ki-
dričevo. Že v proračunu za pri-
hodnje leto naj bi namenili
250.000 tolarjev lemo za eno
občinsko štipendijo, v prihodnjih
letih pa naj bi jih uvedli še več.
Predlog za pridobitev štipendije
naj bi izdelali v skladu s potreba-
mi, podelitev pa naj bi opravili
svečano.
Kar precej razprave pa je sprožil
predlog Marte Pinterič, da naj bi
namenili 6 milijonov tolarjev za
ureditev projektne dokumentacije
za gradnjo stanovanjskega bloka v
naselju Kidričevo, saj so potrebe
po stanovanjih spet večje. Kljub
vroči razpravi tega vprašanja še
niso dorekli.
Brez posebne razprave so po
očimo predhodno uspeli uskladit-
vi na posameznih odborih in v
poslanskih skupinah v drugi
obravnavi soglasno sprejeli do-
polnjeni predlog občinskega pro-
račima za leto 2000, ki predvideva
564.052.000 tolarjev prihodkov in
640.382.200 tolarjev odhodkov.
Razliko sredstev naj bi zagotovili
s prenosom sredstev iz proračim-
skega leta 1999. Med občinskimi
prihodki je največ tekočih in
davčnih prihodkov, s čimer naj bi
zbrali dobrih 292 in 273 milijo-
nov, med odhodki pa naj bi 257
milijonov namenili za investicije.
Svetniki so prisluhnili tudi
obsežnemu poročilu nadzornega
odbora o pregledu poslovanja jav-
nega vzgojno-varstven^a zavoda
Vnec Kidričevo, kjer naj bi imeli
težave, ker niso sproti spremljali
prilivov in odlivov sredstev. Ven-
dar smo po pojasnilu vodje vrtca
Neže Šešo slišali, da naj ne bi bilo
tako. Vsekakor zadeve še niso
povsem pojasnjene, saj so svetoiki
predlagdi, da naj bi nadzorni od;
bor preučil tudi sodelovanje z OŠ
Kidričevo, v okviru katere je vrtec
nekaj časa deloval.
Med predlogi odborov so svetni-
ki zavrnili predlog za pristop k lo-
kalni turistični organizaciji, saj
naj bi šlo le za enostavno zbiranje
denarja brez prave koristi za
občino in kraje v njej.
Preden so se razšli, so prisluhni-
li še novoletni čestitla župana
Alojza Špraha, ki se je ob koncu
leta posebej zahvalil svetnicam in
svetnikom ter vsem drugim v
občinskih organih in upravi, saj je
leto, ki se izteka, za občino Ki-
dričevo vsekakor eno uspešnih.
Vse je župan povabil na veliko sil-
vestrovanje na prostem, ki ga
bodo začinili s prvim silvestrskim
tekom, z ansamblom Idila in veli-
kim ognjemetom.
M.Ozmec
TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA
Kakšm /e bilo in ka j bo prineslo
Jože Kramberger, župnik sv. Dorotej^ Dornava:
"Pred nami je novo obdobje - tisočletje. Že v Sv. pi-
smu stare zaveze je simbol popolnosti številka 21,
kar pomeni 21 atributov modrosti. To število simbo-
lizira božjo modrost in odsvit večne luči. Danes je
vse manj modrosti, te tako redke duhovne dobrine
sodobnega človeka. Pred nami je sveto leto ali jubi-
lejno leto 2000. To je spomin na dvetisočlemico Je-
zusove^ rojstva. To leto naj bi bilo leto milosti,
sprave in veselja. V naši župniji smo v lem, ki se izte-
ka, lepo sodelovali. Dokončali, uredili in blagoslovili
smo nov župnijski dom. Vsem faranom bi se rad za-
hvalil za tako dobro sodelovanje in želim, da bi bilo
tako mdi v prihodnje. V prazničnih dnevih pa jim
želim veliko veselja in Božjega miru."
Franc Kangler, poslanec Državnega zbora, Du-
plek: "Leto, ki odhaja, je bilo polno dogodkov, veli-
ko presenečenj tako v političnem kot zasebnem živl-
jenju. Zadovoljen sem s svojimi delovnimi uspehi.
Kot poslanec sem vložil veliko truda v koalicijsko
usklajevanje. Želim, da se Slovenci ne bi delili na
leve in desne, da bi se manj prepirali in živeli v
večjem sožitju. Želim jim prijetno praznovanje in
vse, kar so zamudili ali česar niso uresničili v tem
tisočletju, naj nadoknadijo v novem tisočletju."
Janez Ribič, župan občine Duplek: "V tisočletju, ki
se izteka, je svet doživel izreden napredek na po-
dročju tehnike, zdravstva, znanosti in na material-
nem področju. Se vedno pa nam ni uspelo zgraditi
sveta brez vojn, lakot^ krivic in poniževanja. V lem
in tisočletju, ki prihaja, si najbolj želim, da bi našli
več časa za svoje prijatelje, družinske člane, sorodni-
ke in se obogatili tudi na tem področju. Srečno v no-
vem tisočletju, s pravičnostjo, resnico, ljubeznijo in
medsebojnim spoštovanjem. Veliko ljubezni in
zdravja želim vsem."
Branko Senkiš, vodja policijskega okoliša Dorna-
va: 'V primerjavi z letom 98 na domavskem
območju ni bilo večjih sprememb. Čez vse leto po-
skušamo z raznimi preventivnimi akcijami \'plivati
na ljudi ter jih opozarjati na posledice neupoštevanja
predpisov. Opozoril bi še na to, da če želimo, da bodo
prazniki res lepi in doživeti, pazimo na uporabo
okrasnih lučk in drugih okraskov, ki lahko zanetijo
požar. Prav tako pa naj starejši pazijo, kdo in kako bo
uporabljal petarde in druga pirotehnična sredstva.
Moja želja je, da bi mdi v novem letu ljudje živeli
čimbolj varno. Zato pa lahko v precejšnji meri
poskrbijo mdi sami."
Simona Žgeč Veselic, profesorica glasbe v zasebni
glasbeni šoli Nocturno, Dornava: "Vsem želim veli-
ko zdravja, notranjega miru in zadovoljstva. Mojim
učencem želim, da bi uživali v pridobivanju glasbe-
nega znanja. Srečna bi bila, če bi si ljudje vzeli več
časa za duhovne dobrine."
Dr. Zlatko Čuš, Zamenci: "V letu, ki prihaja, bi si
želel, da bi dosežke znanosti uporabljali v svojo ko-
rist in ne škodo. Želim, da bi imeli več prostega časa
za svoje najbližje in zase. Vsem pa želim tudi veliko
zdravja in osebnega zadovoljstva."
MS
Novoletne želje so nam zaupali (od leve): Jože Kramberger, Franc Kangler, Janez Ribič,
Branko Šenkiš, Simona Žgeč Veselič in Zlatko Čuš
KIDRIČEVO / SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV
Orkestri so se pomladili
v soboto, 18. decembra, seje na srečanju, ki gaje organizirala
Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti
Ptuj, v dvorani Pan v Kidričevem predstavilo pet pihalnih orke-
strov. Vse obiskovalce in nastopajoče je pozdravil župan občine
Kidričevo Alojz Šprah.
Nastopili so: pihalni orkester
Glasbene šole Ptuj pod vodstvom
Marjana Rusa, pihalni orkester
Podlehnik pod vodstvom Milana
Feguša, pihalni orkester TALUM
Kidričevo pod vodstvom Štefana
Garkova, pihalni orkester Ormož
pod vodstvom Slavka Petka ter pi-
halni orkester Ptuj pod vodstvom
Antona Horvata. Nastopajoče je
strokovno ocenil Damir Zajec.
Zanimanje za pihalne orkestre je
zelo naraslo, saj smo lahko pri
večini nastopajočih orkestrov
opazili veliko mladih članov, ki
tako zagotavljajo, da bomo to
zvrst glasbe gojili še naprej. Večje
zanimanje pa je bilo opazno mdi
med poslušalci, ki jih je bilo letos
več kot na prejšnjih srečanjih.
Mateja Lešnik
Od tod in tam
PTUJ 0 Bolnišniia za humane
namene
z začetkom novega leta pričenjata ptujska
bolnišnica in delniška družba Mercator SVS Ruj
uresničevati konec novembra letos dogovorjen
humanitarni projekt. Celo leto bo pet občanov
mestne občine Ruj po predlogu Centra za soci-
alno delo Ruj prejemalo iz bolnišnice en topel
obrok dnevno. Center bo poskrbel za razvoz,
gre pa za ljudi, ki si zaradi takšne ali drugačne
stiske, predvsem bolezni, tega ne morejo pri-
voščiti. V ptujski bolnišnici pa bodo poskrbeli
tudi za praznično novoletno kosilo za dosedan-
je štiri ptujske brezdomce, ki imajo sedaj že ure-
jena bivališča.
MG
ORMOŽ • Slovesnost ob dnevu
samostojnosti
Po podelitvi priznanj najzaslužnejšim
Ormožanom v letu 1999 se je v sotx)to, 26. de-
cembra, večina udeležencev preselila v
ormoški Dom kulture, kjer je potekala slove-
snost ob prazniku - dnevu sanrrastojnosti. Uvod-
ni nagovor je imel ormoški župan Vili Trofenik. V
prvem delu kulturnega programa je Zmago Štih
na harmoniki izvedel dela različnih mojstrov kla-
sične glasbe. Sledil je umirjeni nastop sopra-
nistke Dušanke Simonovič, ki jo je spremljal Ni-
kolaj Žličar na klavirju.
Majda FridI
LENART m Obiinski svet
ponovno o proraiunu
Lenarški svetniki in svetnice so na torkovi 9.
redni in zadnji seji v tem letu ponovno največ
časa namenili razpravi o proračunu za leto
2000, ki obsega 1.261.968.241 tolarjev. Poleg
razprave o spremembi odloka o proračunu za
letos pa so se svetniki seznanili tudi z idejno za-
snovo ureditve Trga osvoboditve in občinske
stavbe, ki jo v letu 2000 čaka temeljitejša poso-
dobitev.
AK
RAZKRIŽJC • Božiina not -
igra v naravnem okolju
v naravnem okolju pri Ivanovem izviru v Raz-
križju so v nedeljo, 26. decembra, farani župnije
in občani Razkrižja odigrali predstavo Božična
noč. Od 24. decembra pa do 2. februarja so ob
izviru na ogled tudi jaslice. Predstavo si bo
mogoče ponovno ogledati 8. januarja ob 18. uri.
mf
GORNJA RADGONA m
Silvestrovanje na prostem
Na prostem bodo letos silvestrovali tudi v ob-
mejni Gornji Radgoni. Občina, tamkajšnje turis-
tično društvo in društvo prijateljev mladine
bodo jutrišnje silvestrovanje pričeli ob 17. uri s
pestrim programom za otroke in še zadnjim obi-
skom dedka Mraza, od 19. ure naprej bosta na
posebnem prireditvenem prostoru mlado in sta-
ro zabavala ansambel Utrip in Slovenskogoriški
kvintet, program pa bosta povezovala Dušan
Zagorc-Dule in Sanno Tuš-Korl. Točno opolnoči
bodo v mestu z najdaljšo tradicijo pridelovanja
penin v državi odprli 2000 radgonskih penin,
nato bo novoletno voščilo izrekel župan Miha
Vodenik. Tudi v Gornji Radgoni za najbolj noro
noč v letu pripravljajo velik ognjemet.
AK
20
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
|>0 M4Sffr krajih
PTUJ / DEDEK MRAZ OBISKAL OTROŠKI ODDELEK BOLNIŠNICE
Darila Emone Merkurja,
Miroteksa in vrtta
še prejšnji teden je bil otroški oddelek ptujske bolnišnice poln
bolnikov. Bilo jih je več, kot imajo poste^; za nekatere so mo-
rali postaviti zasilne. Največ jih je po besedah predstojnika od-
delka Dušana Kolariča, dr. med., specialista, zbolelo za hujšo
obliko pljučnice. Na izteku leta je stanje drugačno: zdrav^ei^e
je uspešno končala večina mladih bolnikov, od 41 jih je ostalo
le še deset, večina teh pa bo za novo leto že doma. Za vse, ki so
se v teh dneh zdravili na otroškem oddelku ptujske bolnišnice,
pa so v ptujskem trgovskem podjetju Emona - Merkur pripravi-
li praznična darila. Razdelili so jih petdeset, nekaj pa jih je v
torek dedku Mrazu pomagala razdeliti miss Slovenije '96 Alen-
ka Vindiš, ki se rada odziva na vse akcije s humanitarno noto.
V treh letih je to že drugi njen
obisk v tej ptujski zdravstveni us-
tanovi. Skupaj z lastnikom licence
za izbor miss Slovenije Zdravkom
Geržino sta prejela vabilo direk-
torja ptujske bolnišnice Lojzeta
Arka, da prideta tudi prihodnje
leto.
Dedek Mraz, ki že po tradiciji
prihaja iz Vrtca Ptuj, je prinesel
tudi darilo za oddelek, ki ga bodo
lahko koristno uporabljali vsi
novi bolniki ptujskega otroškega
oddelka.
Prihod dedka Mraza, ki je mla-
dim bolnikom zaželel hitro okre-
vanje in vrnitev k staršem, so
združili z željo, da bi na otroškem
oddelku še naprej delala vzgoji-
teljica; trenutno je to Gordana
Jovič. Zaradi mačehovskega od-
nosa ostalih občin tudi ptujska
več ne želi zagotavljati sredstev za
tp dejavnost v okviru bolnišnice.
Čeprav naj bi v prazničnih dneh
bili drug do drugega prijaznejši
kot sicer, ta predvidena namera s
strani mestne občine Ptuj, če od-
mislimo druge, brez dvoma ni pri-
jazna ne do mdih bolnikov, ne do
občanov tega območja.
V predprazničnih dneh so mla-
de bolnike obiskali tudi člani gle;
dališke skupine Zvezdice iz OŠ
Ljudski vrt s predstavo Svetlane
Makrovič Pod medvedovim
dežnikom, tretješolci pa so jim
pripravili še nekaj glasbenih točk.
Kot je povedala glavna sestra od-
delka Irena Pulko, so jim podarili
tudi Čukca. Studio Moderna pa
jim je daroval štiri videokasete o
živalih. Z velikim veseljem so v
bolnišnici sprejeli tudi donacijo
Miroteksa, ki jim je prispeval
pižame v vrednosti 500 tisoč tolar-
jev. Nasploh je bilo letošnje leto
za ptujsko bolnišnico po donaci-
jah sodeč eno najuspešnejših dos-
lej.
MG
Alenka Vindiš In dedek Mraz med bolniki na otroškem od-
delku ptujske bolnišnice.	Foto. Črtomir Goznik
MEZGOVCI OB PESNICI / OBISKALI NAJSTAREJŠEGA OBČANA
"Da bi loka bih htdi v h^em fisocfet/ii"
starejši so zelo veseli, če se ob praznikih spomnimo nanje.
Tako sta bila vesela tudi zakonca Černivec iz Mezgovec ob Pe-
snici, ko so ju na njihovem domu obiskali Franc Šegula, dorn-
avski župan, Ivan Petek, predsednik vaškega odbora Mezgovci
ob Pesnici, in Franc Zagoršak, podžupan, jima voščili in
izročili priložnostno darilo. 97-letni Alojz Černivec je nasta-
rejši občan tamkajšnje občine.
V priložnostnem obisku se je
upokojeni čevljar spominjal časov
ddeč v svoji mladosti. Veliko spo-
minov ga veže tudi na življenje v
zakonu, saj sta z ženo Gero
poročena že 70 let. V zakonu se
jima je rodilo 9 otrok in včasih je
bilo težko poskrbeti, da so imeli
vse najnujnejše.
Najstarejši občan z velikim užit-
kom pove, da je njegova največja
strast bila vožnja z motorji. Na-
zadnje se je vozil z njim, ko je bil
star osemdeset let. Sicer je vožnja
bila kratka, toda končala se je brez
poškodb.
Alojz Černivec se ne pritožuje
nad stvarmi, ki se dogajajo v poli-
tiki in tudi sicer. "Če bo tako na-
prej, bom zadovoljen," pove in hu-
domušno doda, "toda ne vem, kaj
bo, ko bom postal star."
Na koncu me zaprosi, naj
zapišem še to: "Vsem želim veliko
zdravja. Ne bi želel, da se ponovi-
jo še kdaj grozote iz II. svetovne
vojne."
Alojzu in Geri Černivec želimo
veliko dravih skupnih let tudi v
imenu Radio-Tednika Ptuj.
Marija Slodnfak
97-letni Alojz Černivec in le nekaj let mlajša žena Gera se
imata lepo. Pravita pa, da tudi pri njih včasih "zagrmi".
DORNAVA / BOŽIČNO NOVOLETNA
PRODUKCIJA
Ubran! pevti in
godbeniki
Učenci zasebne glasbene šole Nocturno v Dornavi so v četrtek pripra-
vili prisrčno božično-novoletno produkcijo. Mladi glasbeniki so se
predstavili z ubranim petjem božičnih in novoletnih pesmih ter jih zai-
grali na različnih inštrumentih. Tako so polepšali praznovanje števil-
nim obiskovalcem.
MS
Otroci so ob koncu zapeli nekaj pesmi ob spremljavi na
klavir Lidije Žgeč
ODTODIHTAM
TRNOVSKA VAS, DCSTR-
NIK • Silvestrovanje
2000 še posebej veselo
Za lahkotnejši in zabavnejši pre-
hod v leto 2000 so letos posrkrbeli
tudi v občinah Destrnik in
Trnovska vas. V Trnovski vasi
bodo silvestrovanje pričeli jutri
ob 19. uri v domu krajanov, na
praznovanje pa vabijo s sloganom
Dober večer, sosedje, dober večer,
2000. Na osrednjem prireditve-
nem prostoru pred gasilskim do-
mom na Destrniku pa se bo silve-
strovanje pričelo jutri ob 22. uri,
ko bodo pričeli vrteti poskočno
glasbo za vse generacije.
Obljubljajo presenečenje in brez-
plačno kuhano vino, pol iu:e čez
polnoč pa bo občane nagovoril
njihov župan Franc Pukšič. Po-
zabili pa niso niti na ognjemet.
AK
ORJi/lOŽ m Ob prehodu
v novo tisočletje
"Vsem občanom bi zaželel naj-
prej mir, zdravje in osebno zado-
voljstvo. Zavedam pa se, da je vse
to pogojeno z delom in socialno
varnostjo. Želel bi, da se v tem
prednovoletnem času in v pri-
hodnjem tisočletju ne bi nihče
počutil osamljenega in zapostavl-
jenega ter da bi v bodoče vsi sku-
paj imeli večji socialni čut in prej
zaznali tiste, ki so v težavah ter
jim priskočili na pomoč. Včasih je
drobna pozornost do bližnjega, na
katero zaradi prehitrega tempa
življenja prepogosto pozabimo,
dovolj, da nekomu ^v stiski po-
lepšamo življenje. Želim, da bi
lahko vsi skupaj tudi v pri-
hodnjem tisočletju v miru in vsaj
enako uspešno kot do sedaj
poskrbeli za lep danes in še lepši
jutri," ob prehodu v novo tisočlet-
je pravi župan Vili Trofenik.
mf
SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V
KARIKATURI - Prva petletJca
Vsak zgodovinski dogodek ima tudi svojo smešno plat in
vsaka karikatura je svojevrstni odsev resničnosti.
Če še do danes niste poznali prave resnice o petletni
polpretekli zgodovini našega malega mesta velikih
priložnosti, preberite kt^jigo Svobodna zgodovina Ptiya v
karikaturi - Prva petletka karikaturista Borisa
Miočinoviča in pisca Aleša Gačnika.
Če vam ob misli na slavno ptujsko zgodovino gre na smeh,
boste v t^ ktyigi ugotovili zjakaj, če vam gre na jok, vas bo
zagotovo nasm^ala.
Vam, vašim prijateljem in neprijateljem želimo, da se ob
prebirarifu naše slavne ptujske zgodovine od srca
nasm^ite, kajti kot so rekli branje Marx: "Kdor se sebi ne
zna sm^ati, niti tihega posmeha vreden ni."
Nojbolj zlato in veselo ptujsko kryigo lahko naročite ali
kupite za 2.900,00 SIT v: Znanstvenoraziskovalnem
središču Bistra Ptuj Slovenski trg 6, 225o PTUJ, tel. 062
787 596, ter v vseh knjigarnah na Ptuju.
Zagotovite si svoj izvod kiyige tudi VI!
TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA
Naše novoletne zelle
Branko Veselič, samostojni
podjetnik, Dornava: "Želim si več
prostega časa in poslovnih uspe-
hov. Vsem pa veliko zdravja, sreče
in miru ter uspehov."
Franc Hanželič, obrtnik iz Dor-
nave: "Želim si, da bi prihodnje
leto bilo vsaj takšno, kot je bilo
letošnje. Želja po napredku vsako-
gar od nas vleče naprej, toda pri
tem ne smemo pozabiti na svoje
zdravje, srečo in na najbližje. In
naj nam sije sonce sreče vseh 366
dni."
Ivan Starčič, podjetnik, Mez-
govci ob Pesnici: "Naj bo zdravo
in uspeha polno. Še naprej si
želim dobrega sodelovanja s
strankami. Ni me strah novega
tisočletja, nasprotno, zanima me,
kaj bo."
Marija Velikonja, upokojena
učiteljica, Dornava: "Veliko
zdravja in miru. Kot sladkorna
bolnica si želim, da bi iznašli
zdravilo, ki bi nadomestilo injek-
cijo z insulinom."
Drago Zupanič, direktor Mle-
karske zadruge Ptuj: "Želim, da bi
bilo več možnosti za sproščeni
smeh, veselo petje in da bi bili
zdravi. Seveda pa vsem želim veli-
ko poslovnih uspehov ter da vstop
v EU ne bil za nas tako boleč."
Stanko Plohi, komunalni dela-
vec, Bratislavci: "Da bi bilo manj
naravnih katastrof ter da bi bilo za
vsako Slovenko in Slovenca de-
lovno mesto."
Anica Vrabl, tajnica, Mezgovci
ob Pesnici: "Najbolj si želim oseb-
nega in zdravja mojih najbližjih,
dobrih odnosov med sodelavci in
krajani."
Janko Petelc, komunalni dela-
vec, Dornava: "Da bi se naša
občina še naprej tako dobro razvi-
jala, zdravja in dobrih odnosov."
Terezija Čuš, dipl. ekonomist-
ka, Žamenci: "Veliko uspehov v
službi in doma, da bi naši otroci
živeli v zdravem okolju in v svojih
družinah."
Neža Čuš, upokojenka, Dorna-
va: "Zdravja in. veliko petja, da bi
si drug drugemu znali polepšati
življenje."
Marija Čuš, upokojenka, Dor-
nava: "Ker rada pojem, si želim
dober glas in veliko nastopov. Sta-
rejši naj si poiščejo družbo in tako
jim bo veliko lažje. Kot vsi si tudi
jaz želim veliko zdravja."
Marija Slodnfak
Branko Veselič, Franc Hanželič, Ivan Starčič, Marija Velikonja, Drago Zupanič, Stanko Plohi, Anica Vrabl, Janko Petek, Terezija Čuš, Neža Čuš in Marija Čuš
24
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
® ^ ¥ f f i ^ f r W J I i®
PTUJ / Z MALIMI IN VELIKIMI NA BOZICNO-NOVOLETNI PRIREDITVI
Pikapolonhe za sreio otrok v novem letu
Božično-novoletni čas je poln praznovanj in obdarovanj, prire-
ditev in nepozabnih veselih trenutkov za najmlajše. V družbi
Radio-Tednik Ptuj smo tudi letos v času praznikov poskrbeli,
da je bila sreča naših malih in velikih prijateljev bogatejša. Na
praznični ponedeljek, 27. decembra, smo jih že tretjič za-
povrstjo povabili na velik praznični otroški žur, kjer ni manjka-
lo dobre glasbe, plesa in zabave polni dve uri.
V dvorani Center je bilo v
ponedeljek težko prešteli vse
male in velike obiskovalce, in če
bi dejali, da jih je bilo blizu
2000, se verjetno ne bi nič zmo-
tili. Gostitelja prireditve sta bila
radijca Tatjana in Dušan, ki sta
tudi letos na zabavo povabilo
veliko nastopajočih, ki so z
dobro voljo želeli pokazati, kaj
znajo in zmorejo. Na tretji
otroški prireditvi so nastopili:
mladi pevci in glasbeniki iz OŠ
Destrnik, Orffov orkester z OŠ
Videm, harmonikarji iz glasbe-
ne šole Ptuj in Ormož, mlade
liikarice iz Moškanjcev, mali
plesalci iz plesnega centra
Mambo iz Ptuja, pa pevke Vlas-
ta Mere Venera, Daniela Bervar,
Ula Šegula, Suzana Krivec in
Špela Huzjan, ki smo jo lahko
slišali tudi v duetu z očkom Lju-
bom. Posebna gosta prireditve
sta bila naša stara znanca Spidi
in Gogi, nismo pa pozabili še na
dedka Mraza, ki je med otroke
prinesel nekaj dobre volje, ve-
selja in tudi sladkih bon-
bončkov. Poslovil se je za dobro
leto dni in obljubil, da drugo
leto spet pride med razigrane ot-
roke.
In potem se je božično-novo-
letna pravljica končala, tako kot
se konča vsaka otroška pravlji-
ca; z veliko lepih želja in z
dobrim namenom, da se v tako
številni veseli druščini dobimo
spet prihodnje leto.
"Želiva vam še naprej prijet-
ne praznične dni, bodite srečni
in zdravi, uspešni v šoli in naj
vam novo leto 2000 prinese og-
romno zabave," so bile letošnje
praznične želje male Tatjane in
velikega Dušana.
Zapisal: dedek Mraz
HVALA IN SE ENKRAT HVALA
Da je prireditev ZA MALE IN VELIKE uspela, so pomagali
mnogi prijatelji te oddaje in prireditve. Organizatorji bi se
ob tej priložnosti radi zahvalili: vsem nastopajočim, ki so
zbrali veliko dobre volje za nastop, sodelavcem tehnikom,
odrskim mojstrom in tudi vsem tistim, ki so za red in
uspešen potek prireditve skrbeli za odrom. Hvala general-
nemu pokrovitelju Pikapolonici iz Ptuja, sopokrovitelju Novi
Ljubljanski banki, Petlji in Marcatorju za bonbončke in ba-
lončke, Frizerskemu salonu Brigita ter prav vsem, ki so po
svojih močeh in z veseljem dali prispevek k še eni veliki
otroški prireditvi na Ptuju.
Dedek Mraz je pozdravil tudi Spidija.
Tatjana in Dušan - voditeljski par prireditve Za
male in velike.	Foto: Langerholc
Male čarovnice Plesnega centra Mambo v polni dvorani Šolskega centra.
PTUJ / MLADI ZA VARNOST V PROMETU
Nagradili najboliše spise in risbe
Kot smo poročali, so se na prednovoletnem posvetu 14. decem-
bra sestali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu mestne občine Ptuj z mentoiji prometne vzgoje iz ptujskih
osnovnih šol in šolskega centra. Po posvetu o aktualni promet-
no -preventivni problematiki so pripravili sprejem za pet učen-
cev ptujskih osnovnih šol, ki so na povabilo sveta napisali naj-
lepše spise ali narisali najlepše risbe.
Najlepši risbi sta narisala
Miha Fištravec iz 1. razreda OŠ
Mladika in Peter Lovenjak iz 5.
razreda OŠ Breg, najboljše spise
pa so napisali Jana Bedrač iz 6.
razreda OŠ Ljudski vrt ter
učenki 8. rezredov Nina Kola-
rič iz Mladike in Anja Horvat iz
OŠ Ljudski vrt. Nagrajencem je
čestital tudi predstavnik podjet-
ja Pikapolonica Jani Volgemut
in jim je izročil praktične nagra-
de.
V nadaljevanju objavljamo
domišljijski spis Jane Bedrač, ki
so ga izbrali za najboljšega.
PROMETNI ZNAKI IN
PRAVILA
Vedno več je nesreč, saj nobeden
od voznikov ne upošteva prometnih
predpisov, znakov. Zato so se neke
pozne noči prometni znaki sestali
in se pogovarjali, da bodo morali
nekaj spremeniti, da tako ne bo šlo
več naprej, ker je že tako toliko nes-
reč. Začeli so pripovedovati svoje
dogodke, ki jih vsak dan vidijo in
slišijo.
Prvi je začel Jože (STOP
ZNAK). Govoril je, kako avtomo-
bili drvijo mimo njega in se sploh
ne ustavijo, ko ga zagledajo, am-
pak samo zdrvijo naprej v nes-
končnost. Jožetu se je takoj
pridružil še Tine (OSTER OVI-
NEK), ki je povedal svojo zgodbo.
Začel je govoriti, kako drvijo avto-
mobili mimo njega. Otroci, ki gredo
mimo, ga popljuvajo. Nato je tudi
Martin (PREHOD ZA PEŠCE)
povedal svojo življenjsko zgodbo
(saj je že precej v letih), kako se je
promet spremenil od nekoč do
danes. Martin je povedal, kako
nihče več ne ustavi in da včasih kdo
čaka kar veliko časa, da pride čez
cesto. In nazadnje je tudi prometni
znak Franci (OTROCI NA CES-
TI) povedal, kaj vse je videl in
slišal. Franci stoji ob vrtcih in šolah
in včasih kar miži, ko gleda, kako
tekajo otroci čez cesto sem ter tja, ne
da bi pogledali na levo in desno.
Prometni znaki sami vsega res ne
bodo mogli rešiti, zato jim je
potrebno pomagati. Sami bomo
morali poskrbeti za red in discipli-
no, da bo čim manj nesreč, da bodo
vozniki vozili počasneje, upoštevali
prometne predpise, se izogibali nes-
rečam, otroci in drugi pogledali na
levo in desno ter da bodo veseli
odraslih nasvetov.
M. Ozmec
Predstavnik podjetja Pikapolonica Jani Volgemut
čestita Mihi Fištravcu, ki je narisal majlepšo risbo.
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
25

KOLESARSTVO / KOLESARSTVO
Miran Kelner -
dobitnik zlatega kolesa
Vsi, ki so v Sloveniji dobili prestižno nagrado zlato kolo, ki jo
podeljuje Kolesarsko društvo Radenska Rog iz Ljubljane, so
bili znani kolesarji. Mogoče je bila dodelitev nagrade mlade-
mu kolesarju iz Perutnine Ptuj Miranu Kelnerju majhno pre-
senečenje, vendar je točkovanje na petih dirkah, ki so štele v
konkurenci, prineslo ravno njemu največje število točk.
Osvežimo si spomin, katere dir-
ke so to bile: Troffeo ZSŠDI Trst,
Dirka po Sloveniji, cestno
državno prvenstvo. Velika nagra-
da Perutnine Ptuj, državno
prvenstvo - kronoraeter in Velika
nagrada Kranja. Res niso bili v
tem točkovanju zajeti profesional-
ci, vendar je ob točkovanju teh
dirk kolesarska lovorika pripadla
Miranu Kelnerju z 18 točkami
prednosti pred kolesarjem Save
Kranj Matejem Staretom.
TEDNIK: Ali ste pričakovali
nagrado?
"Pred sezono ne. Ko pa smo
odpeljali prve spomladanske dir-
ke, smo pričeli razmišljati o tem
oziroma sem bil že nekako bližje v
razmišljanju, da bi to lovoriko
lahko pridobil."
TEDNIK: Kje je prišlo do
odločitve o končnem zmagoval-
cu?
"Mislim, da je razlika v skupnem
seštevku nastala na državnem
prvenstvu v kronometru in kasne-
je na državnem prvenstvu na Ptu-
ju, ko Stare ni dobil točk na cestni
dirki."
TEDNIK: Kako bi ocenili
letošnjo sezono, ki je imela pri
vas dva dela?
"Prvi del sezone smo tekmovali
po Sloveniji in Hrvaški. Do Slove-
nije se je prvi del začel zelo dobro,
predvsem v Umagu, ko sem skup-
no zmagal. Potem pa sem zbolel,
dobil sem namreč angino. Nekaj
časa zato nisem treniral, po pres-
tani bolezni pa sem se pričel
pripravljati za dirko po Sloveniji.
Ta tudi ni najbolje uspela. Na
koncu je ostala še dirka po
Hrvaški. Drugi del sezone sem bil
večji del bolan, vendar sem kljub
vsemu osvojil naslov državnega
prvaka v kronometru. Sicer pa če
nisi najbolj zdrav, potem tudi tre-
ning ni pravi, kaj šele dirke."
TEDNIK: Državno prvenstvo
na Ptuju je na vašo zasluženo
zmago vrglo nekaj sence,
predvsem zaradi izjave Saša Svi-
bna, da zmaga ni bila poštena ...
"Ko osvojiš prvo mesto in slišiš
potem takšno izjavo, ti vsekakor
ni vseeno. Opravičilo po tekmi je
sicer prišlo, vendar je prepozno, še
posebej, če se to zgodi na domači
dirki, ko sem res dal vse od sebe."
TEDNIK: Bili ste tudi ude-
leženec svetovnega prvenstva v
Italiji, kaj menite o svoji uvrstit-
vi?
"S svojo uvrstitvijo nisem bil na-
jbolj zadovoljen. Če bi lahko vozil
s takšno formo, kot sem jo imel na
Ptuju, potem bi lahko bil uvrščen
okrog dvanajstega mesta in ne pe-
tinpetdesetega, ki sem ga na kon-
cu osvojil. Takrat bi najraje od
jeze vrgel kolo vstran. Bil sem
razočaran, vendar kar je, je. S
Kotnikovim triintridesetim mes-
tom so bili vsi zadovoljni."
TEDNIK: Ali ste zadovoljni z
letošnjo sezono, ki sicer ni bila
povsem po vašem okusu? Je
mogoče zadovoljstvo večje zara-
di osvojitve zlatega kolesa}
"Z minulo sezono moram biti
zadovoljen, še posebej pa s tem, ko
sem dobil zlato kolo. Če bi me
vprašali pred podelitvijo, tega po
vsej verjetnosti ne bi izjavil."
TEDNIK: Kako se počuti kole-
sar na prireditvi, ko ve, da je vsa
pozornost namenjena njemu?
"Takšna prireditev je za promo-
cijo kolesarstva in kluba zelo
dobra. Mediji naredijo svoje,
povzdignejo te na višji nivo in se-
veda je lepo biti v središču pozor-
nosti. Lepo je takšno lovoriko do-
biti na Ptuju in iz rok direktorja
Perutnine Ptuj in predsednika
Kolesarskega kluba Perutnina dr.
Romana Glaserja."
TEDNIK: Kakšni so vaši načrti
za naslednjo sezono?
"Sedaj še ne vem, katere dirke še
bomo vozili. Mislim pa, da bo
prva prava dirka v Trstu. To bo
uvod v naslednjo sezono in potem
bomo že vedeli kako in kaj."
TEDNIK: Razmišljate o olim-
pijskih igrah?
"Kaj naj rečem ... Potrudil se
bom, da bi prišel v ekipo za tako
veliko športno prireditev."
TEDNIK: Sedaj prehajate v
višjo starostno kategorijo.
Kakšna so vaša pričakovanja?
"Pričakujem dosti boljše rezulta-
te kot do sedaj. Seveda je veliko
odvisno od tega, v kateri ekipi
bom vozil. Če bom v krovni ekipi,
bom po vsej verjetnosti delavec, če
bomo imeli svojo ekipo na Ptuju,
pa bom lahko predvsem razmišljal
o svojih rezultatih."
Danilo Klajnšek
Športne novice
KIKBOKSmMedobiin'
ska tekmovanja
Klub borilnih veščin Ptuj je v
letu 1999 izvedel tri medobčinska
tekmovanja v kikboksu v semi
kontaktu. Sodelovalo je 28
dečkov, 14 deklic, 6 mladink oz.
članic 13 mladincev in 12 članov.
Medobčinski prvaki za leto 1999
so postali: dečki: Matej Pintarič,
Denis Šamprl, Jurček Horvat,
Jure Volgemut, Aleksander Mere;
deklice: Adrijana Korez, Desa
Repič, Laura Maksimovič; mla-
dinci: Dorotej Kline, Sandi Ko-
lednik, Kristjan Slodnjak; mla-
dinke/članice: Mateja Erlač, Nad-
ja Šibila; člani: Andrej Vindiš,
Branko Pečar, Matej Šibila.
Milan Krajnc Pavlica
Namizni tenis •
Turnir na Polenšaku
športno društvo Polenšak je 18.
decembra v dvorani PGD Po-
lenšak izvedlo že 4. tradicionalni
turnir v namiznem tenisu, ki se ga
je udeležilo 16 igralcev namiznega
tenisa iz občin Dornava, Juršinci,
Gorišnica, Ptuj in Ormož. Po iz-
redno napetih tekmah je na koncu
slavil Franc Cafuta iz Juršincev
pred domačinom Vladom Šegulo
iz ŠD Polenšak, tretji pa je bil
Viktor Kokol iz Dornave. Na-
jboljši so prejeli pokale, priznanja
ter praktične nagrade.
ŠD Polenšak bo tudi pozimi ak-
tivno, saj ima v programu še
smučarska tekmovanja, na katere
vabijo vse dobre smučarje.
Vlado Šegula
Miran Kelner. Foto: Kosi
Rezultati 5. kroga: PC Krona - Gamsi Zamušani 10:1, Žiher - Forum
3:1, KMN Kokot - Dina & Sima 5:1, Hidus - Avtošola Prednost 5:6,
NK Gorišnica Bistro Milena - Steklarstvo Meznarič 0:2, ŠD Cirkulane
- Izziv Telefoni 1:5
Danilo Klajnšek
POPRAVEK
V prejšnji številki je bil objavljen napačen rezultat tekme ekip Marko-
vci in Vodka v 1. krogu veteranske lige. Pravilen rezultat je 2:2. Za na-
pako se opravičujemo.
Urednik
Vedno /e lahko bof/e,
višje^ moineie ...
Ob koncu leta povsod po svetu in tudi pri nas delamo
inventuro opravljenega v športu. Kdo je bil uspešen ali
ne, je ponavadi razbrati iz raznih proglasitev športni-
kov, ki potekajo v tem času. Vsi ne morejo biti prvi, ne
najmočnejši, ne najhitrejši... Velikokrat veselje na eni
spremlja žalost na drugi strani. To je športni vsakdan-
jik in nikjer ni izjeme. Rekordov in naslovov se ne do-
sega brez trdega dela in velikega odpovedovanja, da o
potokih pretočenega znoja niti ne govorimo. Vložki so
veliki in ob tem se postavlja vprašanje, ali so rezultati
ustrezni temu. Včasih so, drugič niso, saj garaštvo še ni
porok za uspeh.
Športniki in športnice z območja nekdanje ptujske
občine so dosegli veliko dobrih uvrstitev in tudi z na-
jvečjih prireditev prinašali dobre medalje. Uspešni so
bili tudi tisti, ki so člani klubov v drugih krajih, pa
izhajajo iz tega okolja. Izpostavljati kogarkoli in daja-
ti posplošene ocene, da je nekdo boljši od drugega, je
nesmiselno, saj bi, če bi upoštevali vse kriterije, nekate-
ri bili razočarani. Toda sedaj ni čas, da izničimo njiho-
vo delo in rezultate, ampak je potrebno čestitati za nji-
hove uspehe vsem športnikom, pa tudi trenerjem in tis-
tim, ki so skrbeli za njihovo finančno plat, saj brez de-
narja danes enostavno več ne gre. Če bi bilo denarja in
podpore več, potem bi seveda bili uspehi še večji.
Z rezultati so lahko zadovoljni tudi v mestni občini
Ptuj, vendar bo pri njihovi športni politiki potrebno op-
raviti inventuro in se povprašati, ali si športe res želimo
v takšni obliki ali jih bomo pustili na robu propada.
Lep primer so kolesarji Perutnine Ptuj, ki so z
garaškim in načrtnim delom uspeli doseči dobre rezul-
tate. Tukaj sta se znašla z roko v roki šport in interes do
pomoči športu. Kaj pa drugi? Prepuščeni so stihijske-
mu obravnavanju.
Nikoli ne bo, kot je bilo poprej. Politika bi se morala
angažirati in preko svojih ljudi, ki so profesionalno od-
govorni za šport, pomagati prebiti miselno bariero o po-
menu (ne)vlaganja v šport. Če te pomoči ne bo, potem
se športu ne piše dobro.
Vse slabo in vsa razočaranja ob uspehih pozabimoo.
Pa to ni dobro, saj je že naslednji dan realnost ponovno
hudo trda.
Vsem športnikom, trenerjem in drugim športnim
delavcem v imenu vseh, ki pri Tedniku in na radiu
Ptuj skrbimo za obveščanje o dogajanjih v športu,
želim veliko dobrih dosežkov v letu 2000!
Danilo Klajnšek
STRELSTVO / STRELSTVO
Prednikova in Ijubii - zmogo-
ra/ca turnirja samostoinosti
Strelski klub Ptuj je v soboto in
nedeljo organiziral državno
strelsko tekmovanje turnir sa-
mostojnosti. V streljanju z zračno
standardno pištolo so ekipno
zmagali državni prvaki iz Rečic s
1676 krogov, Celjani so bili dru-
gi, gostitelji SK Ptuj v sestavi
Gorazd Selišek, Franc Bedrač in
Matija Potočnik z 1651 krogi
tretji, ekipa Ruš četrta, SD
Juršinci (Majda Raušl, Mirko
Moleh in Zlatko Kostanjevec) s
1641 krogi peti, strelci Petoviaa-
vto (Zvonko Hajduk, Simon Si-
monič, Boštjan Simonič) s 1605
krogi osmi, SD Petlja (Marjan
Gril, Milan Stražišar, Simon
Fras) deveti, SD Kidričevo (Igor
Primožič, Bojan Rakuša, Jurček
Lamot) deseti. Halo Cirkulane
(Stanislav Gole, Matjaž Gole,
Jernej Gole) enajsti, Dornava
trinajsti in SD Ptuj Lužnik štiri-
najsti.
Posamezno je zmagal državni
prvak Cvetko Ljubič s 568 krogi,
drugi Janez Štuhec 566, tretji Mir-
ko Moleh iz Juršincev 565.
Ptujski strelci so se uvrstili tako-
le: 5. Matija Potočnik (562), 11.
Boštjan Simonič (554), 13. Majda
Raušl (550)...
V streljanju z zračno puško je
zmagala olimpijska kandidatka
Natalija Prednik iz Ruš s 591 kro-
gi pred Gorazdom Kocbekom in
Janijem Horvatom, oba Sevnica.
Ekipno je zmagala SD Marok
Sevnica s 1748 krogi, drugi I. po-
horskega bataljona Ruše s 1745
krogi, tretji SD Elektro Maribor
1721 krogov.
Najboljše ekipe in posamezniki
so prejeli pokale Strelskega kluba
Ptuj in prvih deset posameznikov
nagrade.
SI
ODBOJKA
Slabše od priiakovanega
Odbojkarice ptujskega Marsela so najbolj neprijetno presenečenje po prvem
delu prvenstva v 1. državni odbojkarski ligi za ženske. Samo sedem osvojenih
točk je veliko manj, kot so v taboru Ptujčank pričakovali pred prvenstvom.
Ponovitve lanskoletne visoke uvrstitve torej v tej sezoni ne bo. Uvodna igra
proti Blejkam še ni dala slutiti krize, vendar se je potem stopnjevalo. Porazi so
se vrstili in šele zmaga proti Taboru je vrnila nasmešek na obraze ptujskih od-
bojkarskih delavcev. Vsekakor se pozna odsotnost Nataše Prauhart, Petra
Blažič je poškodovana in mladi val ptujskih odbojkaric se, razumljivo, ni mo-
gel takoj vključiti oziroma zamenjati prekaljene borke.
Igra tam do petnajste točke še ni bila problem, le v zaključkih nizov je šlo vse
narobe, čeprav so igralke Marsela znale odvzeti igro tudi boljšim nasprotni-
cam.
Slabši rezultati od pričakovanih še ne smejo biti vzrok za paniko, saj pri-
ložnosti za dokazovanje ne bo zmanjkalo. Pred odbojkaricami je namreč še
drugi del prvenstva in marsikaj se da popraviti, predvsem pa izkupiček točk,
kar bi pomenilo tudi skok za kakšno mesto na prvenstveni razpredelnici.
Minulo polsezono je menedžer ŽOK Marsel Ptuj Štefan Vrbnjak takole
ocenil: "Seveda nismo zadovoljni z doseženim, toda zaradi tega še ni vsega ko-
nec. Dekleta trenirajo in se pripravljajo za drugi del sezone. Ta bi moral za
nas vsekakor biti uspešnejši, kot je bil prvi. V klubu imamo novi igralki: Mu-
rasovo iz Nove Gorice, vrnila pa seje naša igralka Zenunovičeva. Prauharto-
va zaradi poškodbe ne bo mogla pomagati ekipi, iz klubo paje odšla Krebsova.
Zraven standardnih in izkušenih igralk pa imamo še veliko mladih, ki vedno
več igrajo in pomenijo prihodnost kluba. Bojazni glede obstanka ne bi smelo
biti."
Ptujske odbojkarice že 11. januarja čaka prva tekma nadaljevanja
prvenstva, in sicer na Bledu z domačo ekipo, kije, objektivno gledano, slabša.
Z novimi tremi točkami takoj na začetku bi lahko bilo povsem drugače.
Danilo Klajnšek
SERVIS SMUČI
TENIS OPREME TER KOLES
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ruj, tel.: 062/778-587
PLANINSKI KOTIČEK
Od Rogle do Osankariie
Rujski planinci vas v soboto, 8. januarja, vabimo na zas-
neženo Pohorje, kjer se bomo med pobeljenimi smrekami po-
dali od koče na Pesku mimo bojišča Pohorskega bataljona do
Osankarice. Po daljšem počitku bomo sestopili v vas Kot, kjer
nas bo počakal avtobus ter nas popeljal v Zreče, kjer bo tudi to-
krat vesel zaključek pohoda v hotelu Dobrava s planinskim ple-
som, potrjevanjem kartončkov pohoda in bogatim srečolovom.
Odhod posebnega avtobusa ob 6.30 uri izpred avtobusne
postaje Ptuj. Opremite se planinsko za zimske razmere (topla
obleka, nahrbtnik, planinski čevlji...). Hrana iz nahrbtnika, v pla-
ninskih kočah in v hotelu Dobrava. V Ruj se bomo vrnili do
18.30 ure. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj,
Prešernova 27 (tel./fax. 777-151) do torka, 4. januarja. Vodil bo
Uroš Vidovič s sovodniki.
U.V.

26		četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
za muktek C4S
Info-
glasbene novice!
Rezultat izbranih pesmi je pred
vami, saj so te zbrane v letni lest-
vici Top 100. Odsev popularne
glasbe se žal ne sklada s kvalite-
to, vendar upam, da boste v tem
širokem popisu hitov našli
kakšnega, ki je tudi vam posebno
všeč. V novem letu pa se naužijte
čimveč dobre glasbe.
TOP 100-
NAJVEČJI
GIASBENI HITI
LETA 1999
1.	Baby One More Time
- BRITNEV SPEARS
2.	Livin' La Vida Loca
- RICKV MARTIN
3.	Mambo No. 5 - LOU BEGA
4.	Genie in a Bottle
-CHRISTINAAGUILERA
5.	Blue (Da Ba De) - EIFFEL 65
6.	No Scrubs - TLC
7.	Smooth
- SANJANA & ROB THOMAS
8.	My Love is Your Love
- WHITNEY HOUSTON
9.	If I Could Tum Back the Hands of
Time - R. KELLV
10.	That Don't Impress me Much
-SHANIATWAIN
11.	Bailamos - ENRIOUE IGLESI-
AS, 12. Pretty Fly - OFFSPRING,
13. I Want it That Way - BACK-
STREET BOYS, 14. Heartbreaker -
MARIAH CAREY & JAY-Z., 15. Un-
pretty - TLC, 16. Summer Son - TE-
XAS, 17. If you Had my Love - JEN-
NIFER LOPEZ, 18. Fly Away - LEN-
NY KRAVITZ, 19. Wild Wild West - I
WILL SMITH & DRU HILL, 20. Maha
-	BLONDIE, 21. Kiss me - SIXPEN-
CE NONE THE RICHER, 22. {You
Drive me) Crazy - BRITNEV SPE- I
ARS, 23. Scar Tissue - RED HOT ,
CHILI PEPPERS, 24. Beautiful i
Stranger - MADONNA, 25. Big Big j
World - EMILIA, 26. Boom Boom i
Boom Boom - VENGABOVS, 27.
It's not Right, but it's OK - WHIT-
NEY HOUSTON, 28. Perfect Mo-
ment - MARTINE McCUTCHEON,
29. Svvear it Again - VVESTLIFE, 30.
Thafs the Way it is - CELINE DION,
31. Tender - BLUR, 32. VVaiting for
Tonight - JENNIFER LOPEZ, 33.
When you Say Nothing at ali - RO-
NAN KEATING, 34. Strong Enough
-	CHER, 35. She's the One - ROB-
BIE VVILLIAMS, 36. 2 Times - ANN
LEE, 37. I Knew I Loved you - SA-
VAGE GARDEN, 38. Changes - 2
PAC, 39.1 Saved the World Today -
EURVTHMICS, 40. Burning Down
the House - TOM JOHNS & CARDI-
GANS, 41. Larger than Life - BACK-
STREET BOVS, 42. Cloud Number
9. - BRVAN ADAMS, 43. In Our Life-
time - (CHER) TEXAS, 44.1 Need to
Know - MARO ANTHONV, 45. The
Millennium Prayer - CLIFF Rl-
CHARD, 46. Bilis, Bilis, Bilis - DES-
TINY'S CHILD, 47. Why Don't you
get a Job? - OFFSPRING, 48. Tum
Around - PHATS & SMALL, 49. Last
Kiss - PEARL JAM, 50. Bring it ali
Back - S CLUB 7., 51. Satisfy you -
PUFF DADDV & R.KELLV, 52. So-
metimes - BRITNEV SPEARS, 53.
We're Going to Ibiza - VENGA-
BOYS, 54. You Needed me - BOY-
ZONE, 55. Man! I feel Like a Wo-
man! - SHANIA TVVAIN, 56. She's
ali I Ever Had - RICKV MARTIN, 57.
Real Ufe - BON JOVI, 58. I'm Your
Angel - CELINE DION & R.KELLV,
59. Mi Chico Latino - GERI HALLI-
WELL, 60. Vou Get what U Give -
NEW RADICALS, 61. Angel of Mine
-	MONICA, 62. Svveet Like Chocola-
te - SHANKS & BIGFOOT, 63. All
Out of Love - ANDRU DONALDS,
64. When the Going Gets Tough -
BOVZONE, 65. Have you Ever -
BRANDV, 66. Heartbeat / Tragedy -
STEPS, 67. Vou don't Know Me -
ARMAND VAN HELDEN, 68. Every-
body's Free - BUZ LUHRMAN, 69.
Praise you - FATBOV SLIM, 70.
Every Morning - SUGAR RAY, 71.
Runaway '99 - THE CORRS, 72. As
-	GEORGE MICHAEL & MARY J.
BLIGE, 73. When the Heartache is
Over - TINA TURNER, 74. 9 PM -
ATB, 75. Hard Knock Ufe - JAY-Z.,
76. Narcotic - LIOUIDO, 77. If I Let
you Go - VVESTLIFE, 78. VVestside -
TO, 79. You'll Be in My Heart - PHIL
COLLINS, 80. King of my Castle -
VVANDUE PROJECT, 81. Brand
New Day - STING, 82. Canned Heat
- JAMIROOUAl, 83. VVhere My Girls
at - 702, 84. Flat Beat - MR. OIZO,
85. Blame it on the VVeatherman -
B'WITCHED, 86. Summer Girls -
LFO, 87. American VVoman - LEN-
NY KRAVITZ, 88. Enjoy Vourself - A,
89. Back at One - BRIAN ADAMS &
McKNIGHT, 90. VVill 2K - VVILL
I SMITH & K - Cl, 91. Keep on Movin
! - FIVE, 92. Simarik - TARKAN, 93.
i Thursday's Child - DAVID BOVVIE,
! 94. Sun is Shining - BOB MARLEV
I & FUNKSTAR DE LUKE, 95. Thank
I Abba for the Music - THE SUPER-
^ TROOPERS, 96. All Star - SMASH
i MOUTH, 97. New Vork City Boy -
PET SHOP BOVS, 97. I Love you -
i MARTINA McBRIDE, 98. VVritten in
; the Starš - ELTON JOHN & LEANN
I RIMES, 99. I Feel Lonely - SASHA,
I 100. Human - PRETENDERS.
i	David Breznik
OB VSAKEM
SREČANJU SE
ČESA NAUČIVA
v letošnjem šolskem letu nas
je socialna delavka seznanila s
prostovoljnim delom v domu
upokojencev. Iz naše šole se je
prijavilo pet učenk iz osmih raz-
redov. V sredo smo se dobile v
šolski avli in skupaj odšle na
sestanek v dom upokojencev.
Tam so nas prijazno sprejeli.
Njihova socialna delavka gospa
Jožica nam je predstavila pros-
tovoljni program, ki ga bomo
opravljale v tem šolskem letu.
Vsaki od nas je predstavila
oskrbovanca, ki ga bomo obi-
skovale enkrat na teden. Sama
sem sprejela gospoda Jožeta
Hajška, ki je zaradi bolezni osle-
pel. Ko sem ga spoznala, me je
bilo strah, saj nisem imela
izkušenj s slepimi. Nato sva se
dogovorila, kdaj ga bom obisko-
vala in ob kateri uri. Poslej sem
vsako nedeljo po kosilu odšla k
njemu. Sprva nisem vedela,
kako me bo prepoznal. Kmalu
sem ugotovila, da ima zelo izo-
stren sluh, po katerem me je že
po najinem prvem srečanju pre-
LUJZEK
Dober den vsaki den, zp^ič v
toten leti!
Joj, kak je hitro toto leto šlo v
pozabo. Tak hitra, kak da bi
kokot na kurika skoča, ji petje
zmeša in greben nategna. Za
nami je božič, pred nami pa
novo leto. Eni ga štejejo m zod-
jo leto v totem tisočk^i, drugi
pa za prvo leto v novem
tisočletji. Menije čista vseeno,
je prvo ali zadjo, samo, da bi
bih zdravo, srečno in veselo...
Z Mica sma božični večer
lepo preživela, pa tudi pri pul-
nočnici sma bila. Lepo sma
okrasila božično drevo, mizo
obložJa z vinskim in svinjskim,
poleg noji sta sedela migcek in
pesek. Mica me je vprošala,
gda sma prišla s pulnočnice, če
ji nemom nič jezuščka v jaslice
položa. "Joj, oprosti,'' sen ji
reka. "Veš, lani sen še to misla,
letos pa sen že pozabil!" Tak
pač ta pride, ke človeka paza-
blivost v starih letih zagrabi...
Skora sen vam pozaba napi-
sati, da sma bla z Mco pri so-
sedovem Juži na božični
trgatvi grozdja laškega rizlin-
ga. Cista malo ga je še ostala,
saj so ga ftiči in drugi državni
škodljivci pazobali. Tak bla
mrzla, ke so nam nohti na
kunce prastav odišli, vsi ftiči
pa so tudi trde kljune meli. Če
si ne bi z agnjam rok talili, s
šnopsovim čajam pa duša se-
grevali, bi nas vena vrag vzeja.
Maštek pa je tak sladek, ke ga
bo te, gda ba vinček grota, sko-
ra škoda piti. Mija z Mica si
nesma privoščila ne ledene in
ne božične trgatve, lehko pa se
pohvolima z vini pozne trgatve,
saj smo večina grozdja obrali
in sprešali pozna popudne in
zvečer.
Ker sen vam skazi vsa leto
tak pamalen vse dobro in lepo
vašča, da bi bli zdravi, pošteni,
srečni in delavni, van gnes ne
misUn kak posebnega zflželeti v
novem letu. Naj se vam pač iz-
punija vse želje, mejte radi sebe
in tudi drugih ne sovražite. K
željam se pridružuje tudi moja
Mwa, Id včasik, gda jaz tata pi-
sma pišem, poštevna Švica.
Pa srečno! Vaš LUZJEK
poznal po glasu. Ko sem pri
njem, me uči igrati na sintisaj-
zer in brati Brajlovo pisavo.
Zelo mi je zanimiv njihov pisal-
ni stroj in tudi to, kako zna s
prsti prebrati napisano. Sama
znam na šabloni za pisavo napi-
sati že nekaj črk.
Gospoda Jožeta zelo rada obi-
skujem. Vesela sem, da sem se
vključila v ta program. Od naji-
nih obiskov bova imela korist
oba, saj se ob vsakem srečanju
česa naučiva.
Nataša Gosak, 8.d
POJOČE SLIKE
Včeraj smo imeli kulturni dan.
Bili smo na Ptuju. S parkirišča
smo se odpravili v mesto. Na
reki Dravi so plavali labodi.
Bilo jih je polno. Metali smo jim
kruh.
Najprej smo si ogledali znane
spomenike. To so: Marijin ste-
ber, pred Mestno hišo je Florija-
nov kip, pred gledališčem pa
stoji Orfejev spomenik. Po ogle-
du pa smo se odpravili v glasbe-
no šolo. V glasbeni šoli so bile
razstavljene slike. Te slike so
narisali učenci iz sedmega in
osmega razreda. Prva slika je
predstavljala prijatelja, ki si je
ogledoval še druge slike. Pri tej
sliki nam je učiteljica zaigrala
pesmico, ki je bila napisana za
to sliko. Druga slika je pred-
stavljala pogovor med revnim in
bogatim. Tudi tu nam je
učiteljica zaigrala pesem. Zelo
všeč mi je bila slika, ki prikazu-
je, kako iz jajca zrastejo
piščančki. Tu nam je učiteljica
zaigrala na klavir zelo živahno
skladbico. Na naslednji sliki
smo videli babice, ki so bile na
trgu. Pri tej sliki smo slišali zelo
počasno skladbo. Spet druga sli-
ka je prikazovala fanta, ki je
igral na kitaro. Na eni sliki je
bila narisana velika ura. Tu nam
je učiteljica zaigrala takšno pe-
smico, ki je bila podobna urine-
mu tiktakanju. Vse te slike so
mi bile zelo všeč. Vsaka je imela
svojo zgodbo in svojo pesmico.
Po ogledu nas je zunaj počakal
avtobus in smo se odpeljali v
Markovce.
Želim si, da bi še kdaj šla v
glasbeno šolo na koncert. Mo-
ram tudi reči, da sem prvič opa-
zila, da je Ptuj tako bogat s kul-
turnimi znamenitostmi.
Tina Janžekovič, 4. a,
OS Markovci
NAŠA DRUŽINA
živimo v Moškanjcih v eno-
družinski hiši. Naša družina
šteje štiri člane. Ati Janez je star
40 let in dela na železnici.
Mama Milena je stara 37 let,
dela v Zaščiti Ptuj. Brat David
je star 17 let, hodi pa v drugi let-
nik gimnazije. Z bratom imava
vsak svojo sobo. V kleti imamo
računalnik, katerega upo-
rabljam tudi jaz. Svoji sobi si
morava z bratom pospravljati
sama. Ostale pospravi mama.
Ker ati ne zna kuhati, vedno
kuha mama. Ati pa vedno po-
pravi, če je kaj potrebno. Vozi
tudi traktor in obdeluje njive.
Brat David ima v šoli dosti
učenja, zato se veliko uči. Rad se
tudi ukvarja z računalnikom.
Mama včasih zvečer lika in pos-
luša radio. Po napisani domači
nalogi se rada igram in rišem.
Ko se vsi skupaj navečerjamo,
se veliko pogovarjamo in gleda-
mo televizijo. Ker sem
najmlajša, moram tudi prva v
posteljo. Želela bi, da bi bili bolj
številčna družina, da ne bi bila
jaz najmlajša.
Katja Muršič, 2. a,
OS Gorišnica
IMAVA SE RADA
Nekega septembrskega dne
sem izvedela, da mi je umrl de-
dek. Ta novica me je zelo priza-
dela, ker sva skupaj preživela
veliko lepih trenutkov. Enega
bom tudi opisala.
Bilo mi je osem let, ko sem se
prvič odpravila z dedkom na ne-
deljski izlet. Najprej sva pripra-
vila malico in jo pospravila v
nahrbtnik. Potem sva preverila
kolesi in se veselo odpravila na
pot. Ko sva se peljala po gozdni
poti, mi je pripovedoval o svojih
doživetjih v času druge svetov-
ne vojne, ko je bil vojak v parti-
zanski vojski. Zelo rada sem
poslušala njegove zgodbe,
čeprav je včasih rad tudi malo
pretiraval. Ustavila sva se na
prelepi zeleni jasi in si pripravi-
la malico. Ko sva jedla, me je
opazoval, kako z očmi "požiram"
pokrajino okrog sebe - gozdove,
jase, polja in celo majhen
potoček, ki se je počasi vil tam v
daljavi. Ko sva pomalicala, se je
dedku zelo dremalo, zato se je
odločil, da bo za nekaj minut za-
dremal. Ker sem pa jaz malo
bolj nagajive narave, sem se šla
potepat po bližnjem gozdu. Vi-
dela sem veliko zanimivih stva-
ri, ampak najbolj me je zanimal
panj, poln čebel, ki je visel na
drevesu. Zelo me je mikalo, da
bi ga sklatila na tla, zato sem po-
brala palico in začela udarjati po
panju. Na srečo je prišel dedek,
preden sem uspela napraviti
"škandal". Zelo je bil jezen
name, ampak se je hitro "ohla-
dil" in mi oprostil to neumnost.
Doma sta me že čakala ata in
mama, da me odpeljeta domov.
Dedka sem objela in poljubila
na lice, se poslovila in zahvalila
za prečudoviti dan.
In zdaj ga ni več. Ne morem
verjeti, da je umrl. Kdo mi bo
sedaj pripovedoval zgodbe iz
vojne, kdo me bo nasmejal, ko
mi bo hudo, kdo me bo oštel, ko
bom naredila neumnost? Sedaj
ga še zadnjič vidim, čeprav ble-
dega in čisto mirnega. Ampak
kljub temu bo v mojem srcu
vedno poln življenja in nasme-
jan od ušesa do ušesa.
Valentina Cestar, 8. b,
OS Ormož
PRVI SNEG
Včeraj je zapadel letošnji prvi
sneg. Ko sem se zbudila, sem ta-
koj pogledala skozi okno. Videla
sem sneg, ki je padal z neba.
Drevesa so bila bela. Snežinke
so se spuščale na zemljo zelo
počasi. Bila sem zelo prese-
nečena in hkrati vesela, ko sem
videla, da sneži.
Ko sem prišla v šolo, sem kar
naprej gledala skozi okno. Pri
pouku smo komaj čakali, da bo
odmor. S fanti smo se kepali in
metali v sneg. Zunaj smo še po-
dirali snežake. To se nam je zde-
lo smešno. V razred smo prišli
celi mokri. Posušili smo si
hlače, rokavice, šale in kape.
Ko sem prišla iz šole, sem na-
redila nalogo in odšla ven. Zu-
naj sva se z atijem kepala in me-
tala v sneg. Potem smo pa šli k
Jasmini. Z Jasmino sva se kepali
in sankali. Ko pa smo zvečer šli
spat, sem komaj čakala, da pri-
dem spet v šolo. Zato da se
bomo spet kepali.
Ines Lampret, 3.b,
OS Kidričevo
DEDEK IN
BABICA, MOJA
PRIJATELJA
Nekega dneva sta me zjutraj
po telefonu poklicala dedek in
babica. Povabila sta me, da pri-
dem k njima na počitnice čez vi-
kend. Bil sem tako navdušen
nad tem, da sem takoj spakiral
vso obleko in zbudil mamo in
očeta. Zajtrkoval sem že pred
mamo in očetom. Ko smo bili
vsi trije pripravljeni, sem prtlja-
go odnesel v avto in odpravili
smo se v Markovce, kjer živita
babica in dedek. Nad njima pa
še živijo moj bratranec, teta in
stric, tako da mi na počitnicah
ni dolgočasno.
Končno smo prispeli in vsi
skupaj so me lepo pozdravili.
Najprej me je babica prosila, da
ji pomagam pripraviti kosilo.
Po kosilu sem zadremal pred te-
levizijo. Čez nekaj časa me je
zbudil dedek in me spomnil, da
greva lovit ribe. Zelo rad lovim
ribe. Čez nekaj časa sem postal
jezen, ker je dedek ulovil že pet
rib, medtem ko meni ni prijela
še nobena. Dolgo sem čakal na
ta trenutek. Prijela mi je prva
riba. Bila je zelo velika, zato sem
se moral dobro potruditi. Bil
sem zelo ponosen, prav tako
tudi babica. Dan je hitro minil
in jaz sem zaradi izčrpanosti hi-
tro zaspal. Tako sem preživel
lep rvi dan na počitnicah pri ba-
bici in dedku.
Matic Marinič, 7. a,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
30
	četrtek, 30. december 1999 ■ TEDNIK
pouovna sporočila
TEDNIK - Četrtek, 30. december 1999
31
^gtasim^aveg
PTUJ / 9. ORFEJČKOVA PARADA
Veier glasbe in dobre volje
Nedelja, 26. decembra. Več kot 150 nastopajočih in okoli
2000 obiskovalcev je na Štefanovo napolnilo športno dvorano
Center ter si v duhu popularne in domače zabavne glasbe, pa
tudi humorja polepšalo podaljšane božične praznike In praz-
novanje dneva samostojnosti.
Organizatorji so tradicional-
no, tokrat že 9. Orfejčkovo para-
do prestavili na nekoliko
zgodnejšo, popoldansko uro,
kar pa občinstva očitno ni moti-
lo, saj so prvi obiskovalci zasedli
svoje sedeže že dobro uro pred
pričetkom in razen redkih v
ozadju so bili vsi sedeži v dvora-
ni zasedeni. Še posebej smo bili
veseli gostov, med katerimi so
bili tokrat tudi župani občin
Kidričevo, Juršinci, Videm,
Trnovska vas, Majšperk in
podžupan mestne občine,Ptuj.
Bilo je prijetno in še zabavno
po vrhu. Na oder sta najprej sto-
pila stara znanca Danica Godec
in Ljubo Huzijan in v treh urah
programa so se zvrstili nastopi
mesečnih zmagovalcev priljubl-
jene oddaje ptujskega radia Or-
fejčkova parada ter številni
gostje; kar 39 različnih nasto-
pov smo videli in slišali. Za
boljše videnje so organizatorji
pripravili še eno prijetno no-
vost: velik zaslon na sredini
odra, na katerem so lahko obis-
kovalci v dvorani s pomočjo te-
levizijskih kamer spremljali
tudi posamezne podrobnosti.
Vmes pa sta s svojimi skeči do-
gajanje obrnila na šalo humoris-
ta Luka in Pepi, pa seveda na-
jbolj smešni Prekmurec Geza
Farkaš, ki je dvorano postavil
na noge - da o smehu ne govori-
mo.
Dlani občinstva so v prijetno
topli dvorani greli ansambel
Mira Klinca, Mlade frajle,
Šibovniki, Vili Resnik, Šaleški
fantje. Vasovalci, Mladi Dolen-
jci, ansambel Petra Finka, Gam-
brinus, Kalamari, Dan in noč,
dvojčici Vesna in Vlasta, har-
monikar Primož Kelenc, Slaj)0-
vi, Zlatko Dobrič, Petovio, Šta-
jerski baroni, Indira Simunič,
ljudski godci in pevci od Marije
Snežne, Igor in zlati zvoki. Fan-
tje treh dolin, po modni reviji
Belvi šport centra pa še Fantje
treh dolin, Štrk, Prerod, Sanja
Mlinar, Gianni Rijavec, Alenka
Kolman, Špela in Ljubo,
Ptujskih 5, Robi Horvat, Kraški
kvintet. Bratje iz Oplotnice, an-
sambel Ekart, Natalija Kolšek
in Natalija Verboten, Alfi in
njegovi muzikanti, Verner in
Marjan Zgonc. Ko so se v zakl-
jučnem prizoru na odru zbrali
vsi nastopajoči, je prostora sko-
rajda zmanjkalo.
Celotno prireditev je posnela
ekipa VTV iz Velenja z režiser-
jem Brankom Djordjevičem in
gledalci vseh lokalnih tele-
vizijskih postaj si jo bodo po
vsej verjetnosti lahko ogledali
že v januarju prihodnje leto.
Še to: deveta Orfejčkova para-
da ne bi bila tako prijetna, če ne
bi bili z njo generalni pokrovi-
telj Belvi šport, zastopnik za
blagovno znamko Gin tonic, ter
pokrovitelji Mestna občina
Ptuj, Mlekarna Ptuj in Ok-
repčevalnica Gastro. Na sviden-
je prihodnje leto, ko bomo na
Orfejčkovi paradi upihnili 10.
svečko!
M.Ozmec
Z nami so bili tudi ljudski pevci in godci od Marije Snežne
Tudi tokrat sta Orfejčkovo parado po svoje začinila s humorjem
Luka in Pepi.	Foto: M. Ozmec
TRČIL V BOK
AVTOMOBILA
Po Ljutomerski cesti v
Ormožu je v petek, 24. decem-
bra, nekaj pred 15. uro vozil to-
vornjak 24-letni S.G. iz
Pobrežja. Pred križiščem ni
upošteval znaka stoj, zapeljal je
v križišče in s tem zaprl pot
osebnemu avtomobilu, ki ga je
vozil 30-letni P.A. iz Vrhloge pri
Slovenski Bistrici in silovito trčil
v desni bok osebnega avtomo-
bila. V trčenju je tovornjak odbi-
lo v avto, ki ga je vozila 20-letna
V.F. iz Miklavža pri Ormožu,
nato pa je zdrsel po nasipu in se
prevračal. Pri tem je sopotnica
22-letna L.B. iz Pobrežja padla
iz kabine tovornjaka in se huje
ranila, medtem ko voznik ni bil
poškodovan, lažje ranjen pa je
bil voznik osebnega avtomobi-
la.
VIZOGIB TRČENJA
ZAVIL V JAREK
v četrtek, 23. decembra, ob
17.35 je po regionalni cesti sko-
zi Zgornje Poljčane vozil osebni
avtomobil 20-letni S.S. iz Šmar-
ja pri Jelšah. Pred semaforizira-
nim križiščem je zagledal tri
avtomobile, ki so stali pred
rdečo lučjo. Ker avtomobila ni
mogel več ustaviti, je, da bi se
izognil trčenju, zavil levo v jarek
in se hudo ranil.
ZARADI
IH/IPROVIZACIJE
EKSPLOZIJA PLINA
v Lovrencu na Dravskem pol-
ju si je v četrtek, 23. decembra,
popoldne domačin F.K. v no-
vozgrajeni hiši želel ogreti ko-
palnico s pomočjo plinske
jeklenke. Pri tem je očitno nekaj
plina uhajalo, kar se je potrdilo
čez čas, ko je okoli 18.20 F.K.
vstopil v kopalnico in pritisnil sti-
kalo, da bi prižgal luč, tedaj pa
je nastala eksplozija. Pri tem je
F.K. dobil hude opekline po
obrazu in rokah, v stanovanjski
hiši pa je škode najmanj za oko-
li tri milijone tolarjev.
Z AVTOlin PO STRIVlEOn
POBOČJU
V nedeljo, 26. decembra, ne-
kaj po polnoči je 37-letni V.F. iz
Spodnjega Leskovca, občina
Videm, vozil osebni avto skozi
naselje Repišče. V nep-
reglednem ovinku in na spolzki
cesti je avto zdrsnil s ceste in se
začel prevračati po strmem
pobočju ter po nekaj sto metrih
obstal na kolesih. V nesreči se
je huje ranil desetletni deček,
ostala dva sopotnika in voznik
pa so bili lažje poškodovani.
KOLESAR HUDO RANJEN
Po lokalni cesti skozi naselje
Stojnci, občina Markovci, se je v
nedeljo, 26. decembra, ob
10.30 peljal s kolesom domačin,
58-letni J.H. Ko je s ceste začel
zavijati na levo proti hiši štev.
106, je za njim pripeljal v
osebnem avtomobilu 59-letni
J.K. iz Gorišnice in med prehite-
vanjem z zadnjim desnim bo-
kom avtomobila zadel kolesar-
ja. Ta je padel po cestišču in se
huje ranil.
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Polonca Rižmarič,
Gregorčičev drevored 4,
Ptuj - dečka; Ljubica Pe-
vec, Ul. Anteja Trstenjaka
- Izabelo; Marjeta Petro-
vič, Lackova 42, Lenart -
Vaneso; Silva Kocjan, Mi-
halovci 42 - Mateja; Slavi-
ca Škrinjar, Turški Vrh 14,
Zavre - Samanto; Vesna
Vinkovič, Gajevci 21,
Gorišnica - Miha; Katja
Pilih, Miklavž 28, Ormož -
Katalino; Liljana Sambo- |
lec, Zlatoličje 127, Starše - j
dečka; Vika Rojko, Andre- |
nci 28, Cerkvenjak - Anjo; 1
Helena Beranič, Hajdoše |
3/d - Adelino; Simona Se- I
menič, Ul. Slavka Osterca i
12 - Tadeja; Kristina Go- I
lob, Rogoznica 30, Voli- |
čina - Davorja; Klavdija |
Zorko, Lovrenc 82 - Žana; |
Ivanka Štefanec, Gorkega
4, Gornja Radgona - Luka.
UMRLI SO: Marija Gab-
rovec, rojena Mohorko,
Gorca 65, 1939 - t 15.
decembra 1999; Janez
Kovačič, Pleterje 36,
1924 - t 18. decembra
1999; Elizabeta Emeršič,
rojena Šabeder, Biš 57/a,
1910 - t 16. decembra
1999; Rudolf Lazar, Sodin-
ci 63,* 1932 -t 17. decem-
ber 1999; Elizabeta Strelec,
Nova vas pri Markovcih |
57, iii 1919 -119. decembra 1
1999; Ema Plohi, rojena
Novak, Jastrebci 55, ^
1928 - t 16. decembra
1999; Franc Damiš, Kved-
rova ul. 2, * 1942 - t 20.
decembra 1999; Ernest \
Vrečar, Štuki 26, Ptuj, * i
1921 -119. decembra 1999. j
AVTO S CESTE PO
NASIPU
Po glavni cesti od Hajdin
proti Podlehniku se je v nedelje
26. decembra, nekaj pred 1J
uro peljal z osebnim avtomob
lom avstrijski državljan H.G.R.
bližini Dražencev je prehit
avtobus, ko pa je zavil nazaj r
desni prometni pas, je avto r
poledeneli cesti zaneslo v de
no, zapeljal je po nasipu in j
prevrnil na streho. Voznik ni I
poškodovan, huje pa sta se r
nili obe njegovi sopotnici, 2
letna A.M. in 57-letna J.M., ol
državljanki Hrvaške; odpelj
so ju v ptujsko bolnišnico.
I
PTUJ • V Gledališču Ptuj
bo danes (v četrtek) ob
19.30 in jutri, v petek, ob
21. url na sporedu domača
uspešnica Triko v režiji Mat-
jaža Latina.
PTUJ • V dvorani KAC-
ADRA v Cankarjevi ulici 1 v
Ruju bo vsako sredo ob 19.
uri predavanje o Jezusu Kri-
stusu, njegovenn delu na
Zemlji, njegovi posredniški
službi v nebesih ... Vstop je
prost.
KINO PTUJ • Od danes do
nedelje je ob 18. uri na spo-
redu Tarzan, ob 20. pa Prvi
poljub. Ista filma sta na spo-
redu tudi prvi teden v janua-
rju. Na silvestrovo ni
predstav.