MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Sridnlilvo Imprtni brfbor, AMomMiom aMti HO , TaMoa 3440 la 2480 tshaja razen nadeli« In praznikov vaak dan ob 10. ari i Valja —a Eno prajaawn • upravi ali po poiU 10 Din, dostavljen pa dom 12 Din / Oglati po ceniku « Oglasa ■a Ml oglasni oddelek Jutra* v Uubllanl » Po*»r čekovni račun M. 11.400 MBMMBMMMBMmumMUmMMffll .......... 19 JUTRA 99 Baze evropske grupacije 0D POVOJNIH NAČRTOV DO NOVIH MEDDRŽAVNIH ZVEZ. Velike nade, ki smo jih gojili ob kon-Cu svetovne vojne, ko se je toliko go-v°rilo in razpravljalo o novi definitivni Reditvi Evrope in vsega sveta, o novi politiki, pobratenju narodov, razorožitvi Ji. se niso uresničile. Po štirinajstih le-oh hudih kriz in razprtij smo srečno Miadrali nazaj tja, kjer smo bili pred J^dnim letom 1914. Mirovne pogodbe, j so prve razočarale, ker niso bile do-S|edno zgrajene na Wiisonovih načelih, ^ Polagoma krhajo in so doživele zle-pnjiini lozanskimi sklepi prvo korek-vr°>vki je tembolj nevarna, ker je dala einčiji pogum za nove revizionistične ^hteve za pravico do enakopravnosti oboroževanj«, Društvo narodov je ?a°Ko izgubilo; njegova moralna moč že vVno ni tako velika, kakor bi bilo tre-,a> in dogodki na Daljnem vzhodu so P le §e bolj omajali. Razorožitvena J>nferenca ne more nikamor, medna-°dno sporazumevanje za rešitev gozdarske krize se konča .na vsaki kon-®fenei brez stvarnega rezultata,, in tako “Povsod, kamor se ozremo, društvo narodov je bilo ustanovljeno Prvi vrsti zato, da pobrati vse države ** narode, da nadomesti prejšnje zaseb-f* meddržavne pogodbe in postane vr-|°vrii arbiter v vseh mednarodnih vpra-^njih. Priznati moramo, da so njegovi ,°di’ni možje storili zelo veliko, da bi . Program tudi izvedli, toda upoštevati iPfarno: 1. da so ti' voditelji obenem i ‘Savniki članic Društva narodov, ki r alo v raznih vprašanjih različne inte-jL.e in 2. da narodi sveta duhovno, °ralno in etično še niso dozoreli za tal * idealno, nesebično in absolutno ob-,^'Vno sodelovanje, kakor si ga je za- ^,hslil veliki ameriški idealist Wilson. '■Jo tega še niso odstranjene razlike jij.d velikimi in malimi narodi indržava-»i še zmagalo načelo popolne enn-'^11 v mednarodni politiki in je staro J^notežje« zopet oživelo z vso silno perico. Razumljivo je zato, da se sku-posamezne države zavarovati pred j^Jto eventualnostjo zopet po predvojni (03otM,,0stavko na ^vole mesto, kar je hqrj! . že v razgovoru z novl-Dro^ ‘imunska vlada sc trudi, da bi svo doma Tltulesca, da bi umaknil IzjJ0, °stavko, ni pa zaenkrat nobenih % i i na uspch njenega prlžadeva-°dstfn •? ce*° VGrietn0' da bo Tltulescu $ke tudi kot predsednik romun-Vtrnk rPc*ie pr* j)ru^tvu narodov. UovfT ‘hulescove ostavke je v njc-fciff p,'epričanju. da hoče Sovjetska ho členiti z Romunijo ncnapadal-tQh„,,5?cJho iti s tem kompromitirati oravlco na Besarabijo. V ostavk« nastalo, zaradi Titulescove holjti*®,,v?,!kb vznemirjenje v vseh 1* hrogljt. Vladi je vsa zadeva zelo neprijetna in je baje pripravljena odstopiti in izročiti vodstvo romunske zunanje politike Titulescuju. LETALSKA NESREČA V TRSTU. TRST, 29. septembra. Neki italijanski poštni hidroplan je zašel med vožnjo od Benetk do Trsta v hudo nevihto. Pri pristajanju je letalo zadelo v obalo v bližini Gradeža in se potopilo. Pri tem sta našla smrt potnik Reiblayer, ki je avstrijski državljan in pa mehanik Viezzoli, dočim sp dva pilota in drugi potnik težko ranjeni. , . JAPONSKA GROZI. TOKIO, 29, septembra. Vojni minister Alaii je izjavil, da bp Japonska v pri mer«, da bi kitajski general Čan Tsi Lian nadaljeval svoje vojne operacije, takoj zasedla kitajski mesti Tientsin in Peking. Papenev odgovor Herriotu PAPEN TRDI, DA HOČE NEMČIJA LE RAZOROŽITEV DRUGIH. PARIŠKI TISK PROTI ŽENEVI. FRANCIJA MORA PO ZAČRTANI POTI. BERLIN, 29. septembra. Državni kancelar von Papen je dal uredniku WoIfiovega tiskovnega urada z ozirom na nedeljski Herriotov govor obširno izjavo, v kateri je v glavnem naglasil naslednje: »V Herriotovem govoru žal ne vidim napredka v reševanju raz-orožltvenega vprašanja, temveč je prav on ustvaril same nove težave za sporazum. Ne gre nikakor za nemško oborožitev, temveč za našo enakopravnost v razorožitvi. Konvencija o razoroževanju se mora izvajati enako za Nemčijo kakor za ostale države. Z razorožitvijo ostalih držav nameravamo dose,či našo enakopravnost v oboroževanju. Francija nikakor ni izvedla dejanske razorožitve, kakor jo je že davno napovedala. To le razvidno iz dogodkov zadnjih let in iz dejstva, da ie zvišala svoj vojni proračun za 100 odstotkov. Nemčija ne zahteva zase kakih posebnih pravic, temveč le enako postopanje, kakor ga doživljajo druge države. PARIZ, 29. septembra. Celokupen francoski tisk zelo pesimistično presoja sedanji položaj v Ženevi. Danes se ne govori samo o krizi razorožitvene konference, temveč se je ta kriza prevalila že tudi na Društvo narodov samo. Ostro obsoja francoski tisk obnašanje Anglije in trdi, da Anglija indirektno stremi po reviziji verzajske mirovne pogodbe v korist Nemčije. Listi naglašajo potrebo, da gre Francija naravnost po svoji začrtani poti brez ozira na levo ali desno in brez ozira na odsotnost Nemčije na razoro-žltveni konferenci. Francija bo pač storila vse, da bo odgovornost za neuspeh razorožitvene konference padla na Nemčijo zaradi njenega trdovratnega in nepopustljivega stališča. Strahote potresa na Grškem DOSLEJ 328 MRTVIH IN 1000 RANJENIH. NEKATERE VASI PORUŠE-NE DO TAL. GORA HAGILAOS SE JE RAZKLALA. ATENE, 29. septembra. Notranje ministrstvo je objavilo službeno poročilo, v katerem navala podatke o škodi, ki jo je povzročil nočni potres v Halkldikidl in v Macedonljl. Po uradnih podakih je potres najtežje prizadel mesto Tratonion, ki je popolnoma porušeno in dobesedno zravnano z zemljo. Profesorji zemljepisja na solunskem vseučilišču sodijo, da leži epicenter zadnjega potresa v zalivu Permaikos ob obali polotoka Kasandre, ki je oddaljen samo nekaj kilometrov od Soluna. Potres je bil vulkanskega značaja, ker leži na polotoku Kasandri v višini 300 m nad morjem bivši ugasli ognjenik. ATENE, 29. septembra. Potresna katastrofa v Grčiji zavzema vedno večji obseg. Sinočni potresni sunek ob 19. je uničil vSe, kar so ostali še pustili. Več vas! je popolnoma porušenih. Podrobnosti še manjkajo, ker so nov! potresni sunki pretrgali tudi začasne telefonske zveze. Po včerajšnjem strašnem potresu je nastala na gori Hagilaos 1500 m dolga in mestoma do 30 m široka razpoka, iz katere se dvigajo dušljivi plini in izbruhi pepela. Prebivalstva se je polotila silna groza; ljudje so v obupu poklekali na tla in prosili Boga, da bi jih obvaroval smrti. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah znaša število mrtvih 328, število ranjenih pa preko 1000. Več deset tisoč ljudi je brez strehe. Vojaške oblasti so poslale v potresno ozemlje čete, da vzdržujejo red in mir ter pripravljajo taborišča za one, ki so ostali brez strehe. Angleško sredozemsko brodovje je dobilo nalog, naj ponudi grški vladi svojo pomoč pri transportih. Francoski ministrski predsednik Herriot je daroval za prizadete 50.006 frankov. Vlade Turčije, Jugoslavije, Francije, Italije, Bolgarije itd. so izrazile grški Vladi svoja sožalja. Gombos sestavlja novo vlado BUDIMPEŠTA. 29. septembra. Največ izgledov za bodočega ministrskega predsednika ima doslej še vedno dosedanji Vojni minister Gombos. Napoveduje se že tudi njegova sestava novega kabineta, k| naj bi izgledal približno tdkole: ministrski predsednik In vojni minister Gom-bos, finančni minister dr. Imredy, ravnatelj Narodne banke, trgovinski minister dosedanji minister Purgly, prosvetni minister dr. Homan, upravitelj narodnega muzeja ali pa dosedanji minister dr. Koraiat, notranji minister Krestes Fischer in zunanji minister dr. Tomsza-nyl. • ’ . Kriza angleške vlade LONDON, 29. septembra. Liberalni ministri, ki so napovedali ostavko, so jo včeraj tudi reg podali. Demisionirala sta tudi lord Allendale in lord Tanmore, ki sta predstavljala liberalni del vlade v lordski zbornici. Vendar pa liberalci ne bodo stopili v opozicijo, temveč bodo podpirali vlado v vseh vprašanjih, v katerih soglašajo z njo. V pismu, ki ga je odstoplvših 9 liberalcev poslalo ministrskemu predsedniku Macdonaldu, pravijo odstopajoči, da so bili srečni, da so mogli sodelovati s sedanjo vlado, vendar pa niso mogli trpeti, da bi se svet še bolj pogrezal v krizo, ki jo predvsem povzroča ponovno obdajanje z varnostnimi tarifami in carinami, ki so neizogibna posle djca ottawske konference. Ottawska kon ferenca pomeni skrajno pogubo za Anglijo in ostale države In ne lepšo bodočnost, kakor se naivno pričakuje. POLITIČNI ATENTATI V HAVANI. HAVANA, 29. septembra. Predvčerajšnjim dopoldne je prišlo tukaj do strašnega političnega prelivanja krvi. Dopoldne je bil ustreljen predsednik senata Kube Wasques Bello. Neposredno zatem sta bila ubita narodni poslanec Andrade in njegov brat. Ista usoda jo doletela tudi narodnega poslanca Aquiara, ki . ga je razmesarila bomba. Izgleda, da je bil u-bit prdsednik senata iz političnih razlogov, narodni poslanci pa iz maščevanja za smrt predsednika Bella. Dnevne vesti Točenje vina in žganja lastnega pridelka Prodaia pod 50 litrov prepovedana. Ministrstvo za trgovino in obrt je z razpisom od 28. avgusta t. 1. št. 11. 18886/u izdalo okrožnico, v kateri opozarja na zlorabe, ki so se pojavile pri maloprodaji vina in žganja lastnega^ pridelka. Nadalje opozarja, da je točenje vina in žganja lastnega pridelka brez dovoljenja in brez plačila takse po tanini postavki 62. taksnega zakona dovoljeno samo na trgu po 50 in več litrov vina oziroma po 25 in več litrov zganja. Ni pa dovoljeno v ta namen odpreti lokala. Obenem je odredilo ministrstvo strogo kontrolo nad neupravičenim točenjem alkoholnih pijač bodisi lastnega ali tujega pridelka in uvedbo kazenskega postopanja po določilih obrtnega zakona. Doslej tolerirane prakse, da se je dopustilo prosto točenje vina lastnega pridelka po 5 in več litrov brez dovoljenja, je konec O tej novi odredbi so obveščene vse varnostne oblasti in finančne kontrole, ki bodo najstrožje nadzirale maloprodajo vina in žganja lastnega pridelka. Ravnatelj dr. M. Potočnik se poslavlja. Sinoči se je poslovil od svojega nekdanjega učiteljskega zbora povsod^ visoko spoštovani ravnatelj bivšega državnega moškega učiteljišča, g. dr. Matko Potočnik, ki odhaja po plodonosnem delu v pokoj. V njegovo počastitev prirejen poslovilni večer je potrdil, kako močno je bila ukoreninjena ta redka osebnost^ v nas vseh, v profesorjih, učiteljih in učencih. Prof. Živortnik je spregovoril slavljencu v slovo iskrene besede spoštovanja. Saj je pa ravnatelj dr. Potočnik tudi stal v mračni predvojni dobi naših naj-možato v prvih vrstah borcev, ki se možato v prvih v vrstah borcev, ki se niso plašili niti največjih, gmotnih in moralnih žrtev. Trudil se ni samo za duševni blagor dijakov, pomagal jim je po očetovsko tudi v, vseh potrebah vsakda,-njega življenja; svojemu zboru pa je bil voditelj, ki mu ni dal nikoli občutiti mrzle avtoritete, temveč blago, uprav ko-iegialno skrb, vsikdar pripravljeno na pomoč. Prav iz srca želimo gospodu rav natelju vso solnčno in gorenjsko vedro jesen, plodonosno jesen, ki vedno znova pomlaja pošteno dušo in njene kipeče sile, da daruje svoja zadnja velika bogastva dobrote Petdesetletnica Ivana Jarca. Danes praznuje v krogu svoje družinice, gospe Katice in sina Marjana, petdesetletnico svojega življenja splošno znani in priljubljeni primorski rojak g. Ivo Jarec, .višji stražnik v pokoju. Rodil se je pred 50 leti kot četrti sin premožnega kmeta na prijaznem Vogrskem v solnčni Goriški. Po odsluženi .vojaščini je vstopil v službo pri tržaški policiji in je ostal zvešt svojemu poklicu do vpokojitve. V Trstu je bil že od same ustanovitve zvest član Narodne delavske organizacije, ki je prva pričela širiti narodno zavest med tržaškimi Slovenci. Ob prevratu se je pre selil v Maribor, kjer službuje od 1. septembra 1928. kot spremljevalec pri tukajšnji odgonski postaji. O njegovi dobroti in usmiljenju bi vedel mnogo povedati marsikateri naš hlapec Jernej. Posebno priljubljen je slavljenec v krogih mariborskih kegljačev in balincarjev. Vsi prijatelji in znanci, katerim se pridružujemo tudi mi, želijo vrlemu narodnjaku še mnogo srečnih in veselih let in pa končno izpolnitev njegove vroče želje, da bi mogel še enkrat delovati tam, kjer je začel pred 25 leti, v našem Trstu in nad vse ljubljani solnčni Gorici! Uprava „Večernika“ in Jutra4 se Je preselila z Aleksandrove ceste št. 13. v Gosposko ulico št. II, dohod skozi vežo in preko dvorišča. Uradne ure uprave so od 8. do 12. in od 14. do 18. Telefon št. 2455, katerega kličite v vseh za devah u p r a v e, t. j. naročnine, oglasov, informacij itd. Telefon št. 2444. kličite sa mo v zadevah uredništva »Večer-nika« ali »Jutra«. Iz banovinske službe. Za banovinskega cestnega nadzornika pri cestnem odboru v Murski Soboti je imenovan France Colarič; za žigosarja pri oddelku za kontrolo mer pri okrajnem glavarstvu v Mariboru je imenovan uradniški pripravnik Konrad Ceh; zdravnik-pripravnik v tukajšnji splošni bolnici dr. Mirko SesardiČ pa je podal ostavko na banovinsko službo. Upokojitve. Pri predstojništvu tukajšnje mestne policije je upokojen policijski stražnik 1. razreda Anton Vrtovec. Upokojen je tudi učitelj Milan Kerda na Pobrežju pri Mariboru. Novo mašo bo pel v nedeljo v tukaj-kajšnji frančiškanski cerkvi Mariborčan g. Ferdinand Kolednik. Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Račah. Na pobudo župana gosp. Štefana Baumana je bil v nedeljo 25. tm. sklican sestanek somišljenikov in prijateljev nove vsedržavne stranke v občinsko pisarno. Zbralo se je precejšne število samih uglednih mož. Gosp. župan je otvoril in vodil sestanek ter predlagal u-stanoviti krajevno organizacijo JRKD, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. Po daljši debati je bil z vzklikom izvoljen sledeči odbor; Predsednik župan in posestnik g. Štefan Bauman, I. podpredsednik g. Konrad Brezovšek, ključavničar, II. podpredsednik Leopold Loschnig, kretnik, tajnik g. Alojzij Faleš, posestnik, blagajnik g. Josip Pauman, posestnik, odborniki gg. Josip Petrovič, carinski ur. v p., Ivan Plečko, delavec, Franc Štern, poštni zvaničnik, Franc Hvanc, posestnik in Ivan Veber, posestnik; v nadzorni od' bor pa sledeči gospodje: Franc Faleš, posestnik, Anton Albert, postajenačelnik in Anton Kotnik, posestnik. Vidi se, da je misel složnega dela prodrla tudi v najširše plasti naroda. Zaščita kmeta. V zvezi v novo ureditvijo vprašanja zaščite kmeta, razdol-žitve itd. se je pojavilo po vsej državi novo živahno gibanje. Zlasti veliko zanimanja je vzbudilo vprašanje zaščite kmečkih dolgov pri zadružnih denarnih zavodih. Poslanec Urek je objavil nedavno v »Jutru« celo poziv na kmetovalce, naj mu sporoče posamezne primere sodnega izterjevanja dolgov. Bivši poslanec Ivan Mermolja pa prireja te dni po de želi javne shode, na katerih se sprejema jo resolucije glede oblik zaščite kmeta, posebno pa ureditve terjatev zadružnih denarnih zavodov. Dva taka večja shoda je imel pri Sv. Petru pod Mariborom in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 77. številki: pojasnilo k tarifni postavki 47. zakona o taksah in k členu 56. zakona o zadrugah državnih uslužbencev; odpoved trgovinske in plo-vitbene pogodbe po Nemčiji; odredbo o imenovanju komisij za pregled in raz-redbo sadja ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Gospode zdravnike, zlasti pa brate člane Sokolskih društev, ki bi bili pripravljeni opravljati zdravniško službo 1. in 2. oktobra ob priliki prvih župnih lah koatletskih tekem na letnem telovadišču Sokola I. prosi uprava mariborske sokolske župe, naj ji blagovolijo to javiti morda po dopisnici in v katerem času bi službo opravljali. »Vinske trgatve«. Napočil je čas, ko čitamo — kakor vsako leto — na vseh koncih in krajih razna vabila na »vinske trgatve«. Da je to ime neslovensko in nesmiselno, smo pisali tudi že v »Ve-Čemiku«, a menda na to vsi sproti po zabimo. Ali ne čutite, ljudje božji, kak šen nesmisel je »vinska« trgatev? Mar tržete vino? Trgati se more po slovensko samo grozdje! »Vinska trgatev« >e grda in nerodna prestava nemške spa-kedranke »Weinlesefest«, ki je tudi i nemščina nesmiselna, dasi vsaj stokrat bolj užitna, kot v slovenščini. Po slovensko se pravi temu: »trgatvena veselica« ali »trgatvena zabava«. Zato upamo, da naši gostilničarji, gasilci in drugi, pa tudi Sokoli, ne bodo odslej prirejali več »vinskih« trgatev, temveč samo »tr gatvene veselice ali zabave«. Igra narave. Na Ptujski cesti pri trgovini Mernig je divji kostanj v najlepšem cvetju. Eno vejico nam je prijate! lista prinesel tudi * uredništvo. Važno sejo ima drevi ob 18. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu novi upravni odbor »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih loka-ov za Maribor in okolico«. Nove redukcije v Hočah. Tovarna za impregnirani^ telefonskih drogov in že-ezniških pragov v Hočah je te dni odpustila zopet večje število delavcev ter jih tako sedaj v bližajoči se zimi izpostavila bedi. Vzrok ponovnih redukcij je pomanjkanje naročil. Nova tovarna svile. V kratkem bo začela obratovati v Melju nova tovarna svile. Tovarna, ki se bo imnovala »Ju-gosvila« bo zgrajena ob Meljski cesti, Gubčevi in Principovi ulici. Trinadstropno stanovanjsko hišo bo zgradil elektrotehnik g. Rečnik poleg Beraničeve hiše na Kralja Petra trgu. Temeljska dela so se že pričela in bo zgradba do zime pod streho. V SOBOTO I. X. Vfl V NAR. DOM NA TRGATEV „NANOSA“! Narodno gledali*«« Repertoar. Sobota, 1. oktobra ob 20. uri: »Za narodov blagor«. Otvoritvena predstava. Nedelja, 2. oktobra ob 20. uri: »Zvedave žene«. Premiera. Začetek sezone v mariborskem gledališču. V mariborskem gledališču so P°* slednje skušnje za tri dramske predstave, ki jih uprizore drugo za drugo takoj ob začetku letošnje sezone. To je Cankarjeva znana satirična komedija narodov blagor«, Goldonijeva zabavna komedija »Zvedave žene« ter Golarjeva igra iz življenja gorenjskih kmetov »Dve nevesti«. Otvoritvena predstava — Cankarjev »Za narodov blagor« — bo v soboto, 1. oktobra. Druga premiera »Zve* dave žene« — bo v nedeljo, 2. oktobra ob 20. uri. — Abonentje se lahko pravijo še do sobote, 1. oktobra prvi obro abonmana pa se lahko vplača tudi P° 11 oktobru. Občinska seja na Teznem. Seja tezenske občinske uprave je bila preteklo soboto. Ker so se pri čitanju zapisnika pred lagali s strani nekaterih odbornikov razni popravki, je bil soglasno sprejet predlog odbornikov Stropnika in Šabedra, da se naj vodi po navodilu banske uprave in se v bodoče opusti vsaka kritika naprav, ki so se izvršile že pred več leti. Po poročilih odbornikov Gornika in Ku-merca, katera sta se informirala glede prepisa šolskega zemljišča krajnemu šolskemu odboru, je bil soglasno sprejet zadeven sklep. Pri slučajnostih je odbornik Luknar dal občinskemu Kmetijskemu odboru potrebna navodila glede naročil v svrho zatiranja sadnih škodljivcev. Že pred prehodom na dnevni red pa se je spomnil 701etnice smrti našega narodnega škofa A. M. Slomška in opisal njegove zasluge za povzdigo narodnega čuta in zavesti med Slovenci. Na XXXI. občnem zboru »Društva jugoslovanskih akademikov« v Mariboru 27. t. m. je bil izvoljen sledeči iovi odbor: Predsednik Drago Sever, stud. tehn.; prvi podpredsednik Slavko Janc, cand. iur.; drugi podpreds. Tone Ger-mek, cand. ing.; prvi tajnik Vlado Wolf, stud. med.; drugi tajnik Drago Tribnik, cand. iur.; prvi blagajnik Karol Stefin, stud. ing.; drugi blagajnik: Lino Marion, stud. ing.; arhivar Valter Pipan, cand, iur.; gospodar Jože Majer, stud. fr-r.; revizorja Rado Kopič, cand. med. in Gorup Julij, stud. rer. pol. — Občni zbor je izrekel zahvalo za naklonjenost časo pisja, predvsem uredništvu »Večernika« in mariborskemu uredništvu »Jutra«, ki sta šli »Društvu J. A.« pri objavah v vsakem oziru na roko. Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju je imelo v soboto, 24. t. m. letošnji redni občni zbor in si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik Vladimir Breznik, cand, med., podpredsednik Mate Zajšek, cand. jur., tajnik Milan Fiih-rer, stud. jur., blagajnik Maks Rubin, cand. jur., arhivar Stanko Kovač, cand. phil.; odbornik Edgar Herg, stud. med., revizorja Stanko Pogrujc, cand. med. in Ignac Žagar, cand. jur. Agilni člani sokolskega društva v Bel tincih bodo priredili v nedeljo 2. oktobra popoldne v prostorih br. Zemljiča znano Jurčičevo vseloigro »Berite Novice« in burko »Botra Nerga«. Pokazali so že ponovno, da je glavni smoter njihovega dela širjenje kulture in jugoslovanske misli med narodom, ki živi na najsever nejšem delu naše domovine. Pohitimo torej vsi Sokoli in prijatelji sokolstva od blizu in daleč v, nedeljo v Beltince, da posetimo njihovo prireditev in jih pozdra vimo kot marljive prosvetne delavce. Vuzenica. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v dneh od 2. oktobra do 9. oktobra 1932 v prostorih g. Emerika Mravljaka svoj sadni ogled. Vabimo izvoznike ter nakupovalce sadja, da si prilično ogledajo naše sadje ter prepričajo o njegovi lepoti in dobroti. Oktoberska veselica s plesom na prostem v, nedeljo pri »tetki Rezi« v Laz niči. Sanatorij »Šlajmerjev dom« v LjuWla' ni. V soboto je bil izročen svojemu na' menu nov sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubija^ sanatorij »Šlajmerjev dom«, ki ima krasno lego sredi parka in je opremljen z n«' modernejšimi zdravilnimi napravami, čemer je časopisje že obširno poroča* ■ Sanatorij pride v poštev tudi za mam borske nameščence, ker se bodo tudi o* tja sprejemali, toda brezplačno le tis' ki so v takozvanem višjem zavarovan! s pravico do II. razreda javne bolnišnic • Ker pa še niso vsi mariborski člani 1 bolniške blagajne v višjem zavarovan!1’ priporoča združenje trgovcev vsem •**' meščencem, da pristopijo v višje zavarovanje, ki stane mesečno samo Din ^ Pripomniti je treba, da se morajo zrn viti zavarovanci vsake bolniške blag^ ne po zakonu o zavarovanju delavcev III. razredu bolnišnice, zato je Trgovs bolniško in podporno društvo uvedlo * višje dajatve omenjeno dodatno zavar^ vanje, do katerega dobrin imajo Pra,v.lLl3 brez vsakega doplačila tudi svojci vlS|’ zavarovanih članov. Nečlani (trgovci ^ drugi zasebniki) bodo plačevali v sa113, toriju za I. razred Din 130, za II. razfe pa Din 100 na dan. Nezgoda tovornega avtomobila. V bj žini viadukta na državni cesti Pesnica Maribor se je pripetila včeraj proti čeru hujša avtomobilska nezgoda. ^ smeri proti Mariboru je vozil Kamob® tovorni avto naložen z zaboji jabolk- * nesrečnem naključju je avto na ovit'1' zdrčal s ceste in prevrnil v globok ob' cestni jarek. Na avtomobilu so bile osebe in se je od teh hudo poškodov^ neki mehaniški vajenec, ki si je zlo'1' desno nogo, ostala dva delavca pa 3 dobila le lažje odrgnine po rokah. S * žavo so izvlekli težek avto iz jarka, P ^ nesrečenega vajenca pa so spravili tukajšnjo bolnišnico. ' ti Vlom. V noči na pretekli ponedehe okrog 2. ure so neznani vlomilci obisk li Špurejevo gostilno v Studencih. K° .j| potihnil veselični hrup in so se sptavj Špurejevi k počitku, so vdrli pri vr® v kinematografsko dvorano. Od tari ,, se splazili v točilnico in kuhinjo nesli 13 namiznih prtov, nekaj krozi kov, nekaj posode ter 40 gramofon3 plošč v skupni vrednosti nad 1500 » S plenom so izginili brez sledu. Trčila sta na križišču Frankopan^, in Magdalenske ulice kolesarja ključ ničarski pomočnik Jože K. in kovaški P močnik Ivan R. in si pri trčenju P0*0!^ kolesi. Na srečo sta ostala oba nep°s dovana. ■ * _ Aretacije. Policija je sinoči aret1i)r‘\i dva berača Franceta C. in Toneta V" t sta brez dovoljenja beračila po mestu nekega Adolfa V. zaradi razgrajanja- ,0 vi pa sta bila aretirana Ivan R- ra“! ga vedenja in neka Helenca zaradi čuganja. Krvno, kožno In živčno bolni ^os^e* z uporabo naravne »Franz Jose j5ainl grenčice urejeno prebavo. ~~^I!eCn d® zdravniki silnega slovesa spričujej so z učinkom staro preizkušene » ^ Josefove« vode zadovoljni v v3 ^1 oziru. »Franz Josefova« grenčica s ^ v vseh lekarnah, drogerijah in sPe skih trgovinah. VMariSori, 'dne 29. RČ 1938JV T^mi^iisvircrERTViKž^flrra "SffStrs1 Naša pesem in tuja navlaka POTREBNA BESEDA V ZMEDENEM ČASU. Le strmeti moramo pred močno živ-liensko silo naših očetov, ki so kljub kpljenju, zadanem po tuji gosposki, turških vpadih, boleznim itd. neprestano notranje ustvarjali in nam zapustili tako bogato dedščino. Naši hrami, narodna noša, jezik, tradicija, pred vsem pa najlepši del naše govorice — narodna Pesem, kakršne nima noben drugi, številčno in kulturno večji narod, — to so dovolj zgovorne priče o njihovem stremljenju po skladnosti med zunanjim in notranjim ali telesnim in duhovnim življenjem. Naša narodna pesem je menda pdina, ki more tako čudežno učinkovati •o ustvarjati, in že od davnine spremlja paše očete na polju in travniku, v gozdu PJ gorici, v mlinu, pri statvi in phalu. Pela je slovenska žena ob kolovratu in frlici, ob vodnjaku in potoku, v kuhinji ln °b zibelki. v Je to pesem globokega notranjega dojetja in jakega čuvstva našega stokrat razkropljenega in uničenega naroda. je pesem, ki nima tekmeca. Kar ne zjriore navadna beseda, to čudežno na-kk> doseže ta mogočna pesem, ki se Pretaka iz roda v rod kot najplemeni-'eiša dobrina. Ne da bi raziskovali, zakaj je naš na-tod tako dovzeten za to prvo umetnost, Paramo pribiti, da je kmečko delo prvi 'jreiec narodne pesmi. Zato je naTavno, a Jo — ker smo pretežno izza kmečke-Praga — smatramo za svojo lastni-°- V njej in ž njo se srečuje naša kri. Naši narodni sovražniki, ki se dobro Zavedajo, kaj zmore naša pesem, se že d nekdaj trudijo, da bi jo zamorili in udi danes se nam od raznih strani in a vse mogoče načine vsiljujejo dobro Poračunani — surogati. Nekje sem ne-avno čital nekako tako-le: »Radio, krafomon in druga godala so učinkovita redstva materialističnega židovstva v J^terialnem in kulturnem pogledu. V Phurnem zato, da zatre izraze narodna svojstva, pred vsem narodno pe-. bi. Odtod strastni in razdivjani'tangi, ^.?z-bandi in ne vem še kakšne kroko-ivske kompozicije, posnete iz strasti najinih naslad in razširjajoče pogubne sa- % pi želje.« trdi ue. Poze ^tično desnico te trditve nam češče lahko po-gaganje izza mestnih oken, kamor poželjivo ozirajo mlade oči, ki ne-tir i£n° pogoltnejo vse »lepote«, ki so s.Ie in sovražne našemu narodnemu bi-5^U- In posledica? Namesto naše lepe smi valovi po naših ulicah kakšna onna^Cara«, žvižga se arija iz dele dežele in tako raste izraz lica vseh j, gočih lic. Tako stopamo na pot svetla pastirja, ki ne ve, kdo in odkod Kdor tega ne more ali noče umeti in smatra to za nekaj malenkostno-nedolž-nega, se ne zaveda vsebine narodne bit-nosti. Ni to vse, to je res, a važno vprašanje je vendarle tako, da bi mu morali posvetiti precejšnjo pozornost. Šole in vse organizacije naj bi dosledno opozarjale mladino, da je to lastno ponižanje in sramotno omalovaževanje tako bogate in lepe narodne in umetne pesmi. Podeželskemu ljudstvu pa, ki mu prejšnje razmere niso dopuščale, da bi bilo pesem tako gojilo kot drugod, pred-našajmo pred vsem lahko in privlačno narodno pesem. Ne gredo mi iz spomina besede preprostega kmetiča, ki ga je nekoč prevzela naša iepa pesem: »Kjer je ta lepa pesem, tam smo mi.« Gradimo in oslajajmo se s svojim gradivom, zlasti, če ga imamo v obilici, in ne segajmo po tuji in le dozdevno lepi navlaki, ki je lepa le toliko, v kolikor smo njeni — sužnji. —o —n. Šport Hud poraz mariborske reprezentance v Gradcu Gradec:Maribor 5:1 (2:0). V Gradcu se je sinoči odigrala 9. medmestna tekma Maribor :Gradec, ki se je tudi tokrat končala z zmago Gradčanov, in sicer v razmerju 5:1! Medmestna tekma se je odigrala ob umetni razsvetljavi na krasnem prostoru Grazer Sportkluba v Libenau. Povdariti moramo, da je bila razsvetljava mnogo boljša, kakor svoje-časno v Mariboru pri tekmi GAK:ISSK Maribor. Tekma se je pričela ob 20.30 ob navzočnosti približno 2500 gledalcev. Moštvi sta nostopili v naslednjih postavah: Gradec: Jesenitschnigg (Sturm), Krisper (Sturm), Fischer (Sturm), Ange-rer (Sportklub), Troster (Sturm), Tschamer (Kastner & Ohler), Stanek (Sportklub), Dellinger (Sturm), Ptaček (Kastner & Ohler), Almer (Sportklub) in Oroszi (Sturm). Maribor: Koren, Bertoncelj, Savo, Kokot, Kirbiš (vsi ISSK Maribor), Go-linar (R.), v drugem polčasu Kukanja, Pezdiček (Žel.), Paulin (Žel.), Bertoncelj II, Najžer (ISSK M.), v drugem polčasu Wagnet (Žel.) in Žolna (ISSK Maribor). Po krasnih uspehih mariborskega nogometa pač nihče ni pričakoval, da bo naša reprezentančna enajstorica tako hudo poražena. Kje leži krivda? Enajstorica Maribora je bila sestavljena od igralcev, ki so pač bili na razpolago in bi tudi ta enajstorica, če bi igrala kakor običajno zmagala. Toda vsak igralec je sinoči igral izpod forme. Mogoče je igralcem bila 3urna vožnja v kosteh, kajti naša ekipa je prispela še le pol ure pred pričetkom tekme v Gradec! Autobusna vožnja v bodoče pač ni priporočljiva, in to zlasti ne, ako igralci nimajo dovolj prostora, da se malce razgibajo. Sinoči so morali namreč igralci sedeti kakor v kakšni sardinovi škatlji! V drugi vrsti so naši fantje igrali brez volje, brez tistega poleta, ki je neobhodno potreben, če se hoče zmagati. Moštvo je predvajalo medlo igro, ki ni bila niti efektna niti za oko lepa. Napadalna vrsta je le za trenutke ugajala v skupni igri. Večji del tekme pa so napadalci le gledali, kako se ozadje bori z nasprotnikom. Krilska vrsta je bila deloma preobremenjena, ker napad ni bil v stanju žogo obdržati, deloma pa nosi soodgovornost na porazu, ker je v najbolj kočljivejših situacijah popustila. Oba branilca sta bila morda še najboljša moža, kljub temu sta tudi onadva napravila pogreške, ki jih sicer od njih nismo vajeni. Koren je imel v golu slab dan, prva dva gola gresta absolutno na njegov rovaš. Gradčani so bili v vsakem oziru boljši nasprotniki, kljub temu pa si zmago .v razmerju 5:1 niso zaslužili. V startu in hitrosti so imeli plus, glede kombinacij pa niso pokazali nič posebnega. Ob drugih okolščinah bi morda zapustili igrišče poraženi. Goli so padli v prvem polčasu vs 8 minuti po 11 m. (Koren teče iz gola, toda žoge ne dobi, krilo Gradca centrira proti golu, Savo brani z roko, ki je imelo za posledico 11 m). Drugi gol je padel v 40. minuti po krivdi Korena, ki je imel žogo že v rokah. Bila pa je ostro streljana in šla na desno stran tik stebra v mrežo. V drugem polčasu so padli goli v 4., 25. in 43. minuti. Vsi so bili neubranljivi. Častni gol za Maribor je zabil Paulin, in sicer v 30. minuti. Sodil je v prvem polčasu g. Gabler dobro. V polčasu pa se je sporekel z vratarjem Gradca. Gabler ob začetku polčasa ni pustil vratarja naprej igrati, ker ga je baje užalil. Vratar Jesenitschnigg pa se ni hotel pokoriti, zaradi česar je Gabler odložil funkcijo. Funkcijonarji Steiermarkischer FuBbalverbanda so nato naprosili dr. Planinška, ki je bil tudi v Gradcu, da prevzame vodstvo tekme. Dr. Planinšek pa je odklonil, nakar se je pojavil neki Griinhiit. Njegove odločitve pa so bile tako smešne, da se je tudi sicer strogo objektivna graška publika zgražala. /jcrrs.'—- %ckat}i Zobje, diA te ^impaUaiegd^ \ppupoiafk^ 'ŽFT-' e— BF Madžarski nogometaši v Mariboru. Naše mesto bo imelo v nedeljo 2. oktobra veliko nogometno senzacijo. V Maribor pridejo madžarski nogometaši, in sicer Nagykanisza Tornaj klub, eden najboljših madžarskih amaterskih moštev. Nagykanizsa F. C. beleži lepe rezultate proti madžarskim profesionalnim klubom. Zmagal je nad znanim klubom F. C. Sza-baria v tekmovanju za madžarski cup v razmerju 3:1. Tudi z budimpeštanskim klubom je Nagykanizsa F. C. dosegel zavidljive rezultate. V tekmovanju za madžarsko amatersko prvenstvo pa je Nagy-kanizsa F. C. le s pičlim rezultatom 1:2 podlegel dosedanjemu madžarskemu a-materskemu prvaku. Za nastop madžarskih nogometašev v Mariboru je upravičeno velik interes, tembolj, ker bo nasprotnik ISSK Maribor nastopil s kompletnim liginim moštvom. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu, in sicer s pričetkom ob 15. uri v Ljudskem vrtu- SK Svoboda, nogometni odsek. 'Jutri v petek ob 20. uri strogo obvezen sestanek prvega moštva x Delavski zbornici. Tragedija nemškega zdravnika. V Lipskem se je odigrala te dni strašna družinska žaloigra. V svojem stanovanju je ustrelil 341etni zdravnik za očesne bolezni dr. Hans Wachtler svojo 321etno ženo in 91etno hčerko, nakar je pognal še sebi kroglo v glavo. Dočim sta bila žena in hčerka na mestu mrtvi, «o zdravnika naglo prepeljali težko ranjenega v bolnišnico, kjer je bil operiran. Ves trud zdravnikov pa je bil zaman, ker je dr. Wachtler kmalu umrl. V poslovilnem pismu je navedel kot vzrok strašnega 'dejanja nezadovoljstvo s svojim sedanjim položajem. Menaža Zadnjjg me je Siva Sova povabila na Venažo. Da ne bo nesporazumov, po-s*kar v naprej, da Siva Sova prvič j °n ni siva, temveč ima lepe zlate ko-ih je veselje gledati in drugič :elo ni, temveč je fletna mlada to Siva Sova ji pravimo samo za Ure h SI,V ’ da ph sova ?Wka. J , ■«* »« TM ptUTIlllU UUIUU ZjlA res se *ep®e s''šL Kaj takega se nam-^ vcasih pripeti. Dote6 ^'Va ^ova koga P°vabi na menažo, tne,,0! Se. tucb odreže, in ni, da bi stavljal druizpod njenih rok v isto vrsto z Diašn^1’ skavtskimi menažami in sličnimi Drav * tZa vot'e želodce, ali kakor se že JtierSternu, kar nam skavtom veno-^ Kruli> naj sije solnce ali Da dežuie. ko|javne Pdslite, da je to kruljenje kakor-Ditni ZVez* s Sovo ali celo z nje-s zrS?J- ° ne. Sicer — nič ne re-Siva kakšne čokoladne kreme A la kadar • Va Je kii° še vsakokrat premalo, ie treh30 nared>,a> to^a zj Spominske svečanosti otvarja toki.|SS župan z zvoncem. Lepo opremljeno sep. sobo dara v najem. Državna c, 2 (pokojnin-|kl zavod) I. nad. vrata 2. 9198 Preklicujem tem potom vse, kar sem Žaljivega govoril v nedeljo na Glavnem trgu o gospodu Jakhe-!u ter se mu zahvaljujem, da ni vložil tožbe. J. Waliner, Maribor. 3197 Sobo s posebnim vhodom, tudi z dvema posteljama oddam. Ob železnici 8, vrata 9. 3196 Korespondent (-Inja), ki obvlada dovršeno slovenski, srbo-hrvatski hi nemški jezik ter nemško stenografijo, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo prejšnjega službovanja na upravo lista pod »Korespondent«. 3199 Sprejmem inteligentnega akviziterja. Hinko $ax, Maribor,. Grajski trg 8, 3193 Rižot z morskimi raki y petek, pomdeljek in sredo, kakor tudi druge specijalitete morskih rib pri Po-vodniku, Rotovški trg 8. 3195 Prazno sobo ali opremljeno, s posebnim vbodom, električno lučjo oddam takoj poceni posamezni osebi. Kuhati ni dovoljeno. Stritarjeva ulica 5 I. 3181 Mala družina išče s l. novembrom eno- do dvosobno stanovanje v' centru. Po.mdbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večerni-ka«. 3185 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«. Slovenska 18. 2501 Breskve na prodaj! Vprašati Meljski hrib 70/1. Kateri gospod ali dama bi rabila samo za 1 mesec lepo o-premljeno, snažno in solnčno sobo? Naslov v upravi »Večernika«. 3177 Najcenejl brivec »Koštomaj«, Mlinska 8. Britje 2. Striženje 4. 3187 Lepo zračno in čisto sobo takoj oddam. Ob železnici 6 II, desno. 3198 Opremljeno sobo, čedno in zračno, nasproti sodnije, takoj oddam. Sodna ulica 14/11, virata 8. 3118 Stanovanje _ dvosobno, s predsobo, kuhinjo in mi pritiklinami tik kolodvora Aleksandrova 48. 3* Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo všem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod Frar.c Dolinšek poštni zvaničnlk v sredo, dne 28. septembra 1932 ob 4. uri po kratki bolezni špreviden s tolažili sv. vere v 50. letu svoje dobe za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dno 30. septembra ob 17. uri iž mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, dne 29. septembra 1932. 3200 Žalujoč! ostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: STANKO DETELA v Mariboru Kupujtp svoje po-trebštine pri našit m ^serentltit ^ RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik