ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 23, št. / n-ro 4 november / novembro 2018 Uvodnik Frontartikolo Pri la personaj rilatoj kaj komunikado inter slovenaj geesperantistoj post la ekdominado de telekomuni-kiloj. . Naj bo tokratni uvodnik namenjen odnosom in osebnim stikom med slovenskimi esperantisti in espe-rantistkami. Elektronska pošta, fejsbuk, telefoni in podobna sredstva nas povezujejo kot še nikoli doslej. Vendar se moramo veckrat osebno srecavati in spozna-vati ter pogovarjati brez pritiska ure. Logisticno gleda-no bi se bilo najugodneje zbirati v Ljubljani, to pa ne bi bilo korektno do drugih, zlasti bolj oddaljenih udele-žencev. Zato smo se odlocili za skupno proslavo Za-menhofovega dne v Mariboru in bomo storili vse, da pot ne bo ovira za številno udeležbo. Položiti pa si moramo na srce, da ne smemo zanemarjati tudi manj svecanih dogodkov, na primer društvenih srecanj, ki so trenutno možna v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Brežicah in še kje. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zamenhof-Tago 2018 en Mariboro Esperantsko društvo Maribor in Združenje za espe-ranto Slovenije vas vabita na skupno proslavo Zamen-hofovega dne v Mariboru, ki bo v soboto, 15. decembra 2018 ob 12. uri v prostorih Mestne cetrti Center na Meljski ulici 37. Po strokovnem in kulturnem programu bomo imeli možnost spoznavanja in kramljanja ter kovanja nacrtov za prihodnost. Ne zamudite redke priložnosti, ko se zberemo na enem mestu. Obvestite še druge esperantiste in prija-telje esperanta, ki jih morda naša obvestila ne dose-žejo. Pripeljite s seboj sorodnike in znance, ki se bodo lahko odlocili za vkljucitev v naše vrste z ucenjem esperanta ali delom za dosego naših ciljev. Veselimo se srecanja z vami! Renkontigo ce la trilimejo Tradicia renkontigo ce la trilimejo Pec / Forno / Dreiländereck 1510 m s.m.s. la 9-an de septembro 2018. Ceestis 12 geesperantistoj, po kvin el Ljubljana (Jug, Kristan, Mojca kaj Janez Zadravec, Žumer – Skribas) kaj Triesto kaj du el Arnoldstein. Andrej Skribas grimpis per biciklo! Mallonga raporto: vetero - elstara, saumvino, vino kaj kukoj - bongustaj, biero - fortodona, genuoj - doloraj, amikaro - vigla. O.K. Glason da vino gustumis kun ni la urbestro de Podklošter / Arnoldstein Oficaj horoj de SIEL kaj ESL Redni termin za uradne ure v društvenem prostoru na Štefanovi 9 v Ljubljani vsak prvi in tretji torek v mesecu od 18. do 20. ure kljub pocitniškemu casu se izvaja. Vsakokrat doslej je dežurstvo delovalo, a obisk je bil skromen, v glavnem so prihajale iste osebe, ki so tudi sicer najbolj aktivne v ZES in EDL. Cas pa smo dobro izkoristili za razprave o tekocih zadevah, pripra-ve na akcije in strokovno izpopolnjevanje. Pridite v klub, ceprav ni napovedan poseben program ali sesta-nek! O.K. Prikaz gledališca kamišibaj (Foto O. K.) Seminar o Martinu Kojcu v Ormožu Mallonga raporto pri la simpozio Martin Kojc kaj lia verko okaze de la 40-a datreveno de lia morto. Sekvas la prelego de Janez Zadravec, kiu montras la rolon de Martin Kojc en la Esperanta movado. V Ormožu je bil ob 40. obletnici smrti Martina Kojca 20. in 21. septembra znanstven simpozij o njegovem delu. Organizator dogodka je bilo KUD Prasila, na njem pa je sodelovalo vecje število strokovnjakov, ki so predstavili 10 referatov, simpozij pa je vkljuceval tudi vec drugih spominskih dogodkov, izid knjige Helene Srnec Martin Kojc, most k spoznanju, likovno razstavo in druge refleksije iz življenja Martina Kojca (1901 – 1978). Drugega dne simpozija so se udeležili trije predstavni-ki ZES, EDL in EDM (Ferrer, Vetrih in Zadravec). Janez Zadravec je v imenu esperantistov predaval o vlogi Martina Kojca v esperantskem gibanju in njegovi vidnosti med esperantisti v svetu. Izpostavil je tesno povezanost med esperantom in Martinom Kojcem, ki je bil aktiven esperantist. Tako bosta odslej Ime Marti-na Kojca in vloga esperanta ostala dokumentirano povezana. Udeleženci simpozija, ki jih je bilo vsaj sto, pa bodo to povezavo lahko upoštevali pri razumevanju spoznanj velikega misleca Martina Kojca. Predavanje Janeza Zadravca bo v dopolnjeni obliki objavljen tudi v zakljucnem zborniku o simpoziju, preberete si ga lahko v nadaljevanju tega clanka. Janez Zadravec med predavanjem Martina Kojca se je v tem casu spomnil tudi Interna-cia Esperanto-Instituto iz Haaga, ki je 29. julija na svoji FB-strani objavil faksimile naslovnice revije La Praktiko, glasila organizacije Universala Ligo iz marca 1958. Tam je objavljen s sliko Martina Kojca njegov clanek La forto de la bona vento. Na isti spletni strani je bil 22. sep-tembra objavljen tudi zapis o obletnici rojstva Julie C. Isbrücker (1887 – 1971), soustanoviteljice tega inštitu-ta, ki je iz nemšcine prevedla Kojcevo knjigo La lerno-libro de la vivo, ki jo je inštitut izdal v Haagu leta 1935. V esperantski Vikipediji za zdaj še manjka clanek o Martinu Kojcu. Omenjen je posredno v clanku o Julii Isbrücker, drugic pod geslom Fakverko: Pedagogio (La lernolibro de la vivo, 1962) ter v rubriki Vikidatumoj kot jugoslovanski psiholog in publicist. Na razpolago je strojni prevod clanka v angleški Vikipediji. Ali se bo kdo ojunacil in za Vikipedio prevedel zadevni slovenski clanek v esperanto? V katalogu knjig UEA je na voljo esperantska izdaja Ucbenika življenja, ki jo je izdal IEI v Haagu (letnica izida ni navedena, 111 strani, 20 cm) za borih 3,- €. Kakšno pa je stanje v slovenskih knjižnicah? Pogled v avtorjev in esperantski seznam v Cobissu: ni zadetkov za Kojceva dela v esperantu. Torej nas caka še nekaj dela. Pa Martin Kojc ni edini prezrti avtor in aktivist iz esperantskega gibanja. O.K. Janez Zadravec, Združenje za esperanto Slovenije: Martin Kojc in esperanto V gibanju za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji smo ponosni, da lahko štejemo velikega misleca Marti-na Kojca med svoje aktiviste. Martin Kojc se je z espe-rantom najbrž srecal na Dunaju, vemo pa, da je espe-ranto nekaj let pouceval na osnovni šoli v Središcu ob Dravi in da je njegova knjiga Ucbenik življenja po prevo-du v esperanto dosegla širok mednarodni odmev. Bil je aktiven esperantist, kar dokazujeta tudi vsaj dva doku-menta in sicer naslovna stran revije La Praktiko iz leta 1958, kjer je predstavljen kot pisatelj s svojim delom, ter spricevalo osnovne šole iz leta 1959, kjer je pouce-val esperanto. Njegova misel in delo sta nedvomno tudi preko esperanta dobila svoje mesto in pomen v širšem mednarodnem prostoru. Pisateljem kot so Alma Karlin, Martin Kojc in Vinko Bitenc, ki smo jih odkrili v zadnjih letih, je skupno, da so hodili po svetu, Alma Karlin in Martin Kojc sta pisala v takrat imperialnem jeziku – nemšcini, vsi so obvladali vec tujih jezikov, vsi so bili izrazito humanisticno usmerjeni – in vsi so za del svojega izjemnega duhovnega bogastva ocitno šteli tudi mednarodni jezik esperanto. Potrebno pa bo poiskati še vec podatkov in informacij iz takratnega obdobja za celovito sliko Kojceve poveza-ve z esperantom. V takratnem casu po prvi svetovni vojni, ki je svet pretresla z masovnim ubijanjem, so mnogi razumniki iskali pot k boljšemu svetu. Na po-drocju enakopravnega sporazumevanja in sodelovanja med ljudmi je ta pot ocitno bila mednarodni jezik esperanto. Na tem štajerskem koncu imamo v gibanju za esperanto presenetljivo vrsto izjemnih posamezni-kov in sodobnikov, ki so ga sprejeli kot sestavni del svojega svetovnega nazora. Med te spadajo Henrik Haas iz Maribora, ki je ustanovil prvo esperantsko društvo v Sloveniji; Martin Kojc iz Središca ob Dravi, ki je esperanto uporabljal in ga pouceval; Ljudevit Koser iz Juršinec pri Ptuju, ki je napisal prvo slovensko slovnico esperanta ter Rudolf Rakuša iz Ormoža, ki je napisal odlicen ucbenik esperanta ter Metodiko pouka, ki je še danes nepresežena. Zanimiva je povezava filozofske misli Martina Kojca z jezikovnim vprašanjem enakopravnega sporazumeva-nja, kar v osnovi zagotavlja esperanto. Esperanto se namrec pojavlja kot gibanje za mir, kot ideja o bratstvu in kot jezik za enakopravno sporazumevanje. Skozi sedaj že vec kot130 letno zgodovino se je dokazal tudi kot pomemben kulturni dejavnik. V mednarodnem prostoru je bil dvakrat politicno izigran in sicer leta 1920 v Društvu narodov ter leta 1966 v Organizaciji ZN, veliko priznanje pa dobil z dvema resolucijama UNESCO-a leta 1954 ter 1985. Njegovi aktivisti so bili vedno clovekoljubno in svobodoljubno usmerjeni, kar so nekateri v tiranskih režimih placali z življenjem. Nesporno pa esperanto kot nacionalno nevtralni jezik edini omogoca v praksi uresnicitev nacela iz Splošne deklaracije o clovekovih pravicah in sicer pravico do maternega jezika in kot drugi jezik pravico do enako-pravnega sporazumevanja. Prav tako esperanto vpliva na vest, zavest in samozavest. To je nedvomno vedel tudi Martin Kojc, ki je preko esperanta posredoval svoje misli v širni svet, doma pa s poukom esperanta otrokom odpiral vrata v svet. Kojc je med drugim zapisal, da je misel najmocnejša realna sila, da gradi in ruši, da je lahko zdravilo ali strup. V uvodu k njegovi knjigi Ucbenik življenja pa je Bogdan S. Pogacnik zapisal, da narod brez duhovnih navodil velikokrat ne zmore krmariti življenja in se sprašuje, zakaj naš narod nima samozavesti? Poskus odgovora je v tem, da ce je misel lahko zdravilo – je žal lahko tudi strup; da lahko gradi in ruši – dokaz so vojne, ki nastanejo najprej v glavah; da je odsotnost duhovnih navodil ali vrednot izjemnega pomena, pa za razliko od tehnološkega napredka dokazuje današnja duhovna revšcina v slovenskem, evropskem in sve-tovnem prostoru. To še posebej velja za naše politike, za šolstvo, kjer ima anglešcina izrazito kolonialni status, pa za kulturo, kjer je ocitno jezikovna politika samo-stojne in neodvisne države neznan pojem. Poniževanje materinšcine, pomanjkanje samozavesti ter dvom o vrednotah ter pomenu države so lahko zgolj posledica negativnih misli oziroma strupa namesto zdravila! Zato je moc pozitivne misli Martina Kojca danes še bolj kot vceraj pomembna za razvoj humanisticne usmeritve. Pri tem tudi aktivisti za esperanto upamo (espero = upanje), da bomo prispevali k strpnosti in enakopravnemu sodelovanju med ljudmi. Skupno naukom Martina Kojca in gibanja za esperanto je torej resnicoljubje, svobodoljubje in clovekoljubje. Na tej poti resnice in spoznanja o moci humanisticne misli naj na koncu uporabim še eno misel svetega Avguština: »Upanje ima dva otroka in sicer jezo zaradi vseh krivic na svetu in pogum, da se jih odpravi«. Je to lahko »prebujeni clovek« Martina Kojca ? Du prelegoj de d-ro Silfer en Slovenujo La kunfondinto de la Esperanta PEN-Centro kaj kona-ta autoro kaj interlingvisto d-ro Giorgio Slfer travoja-gante Slovenujon la 25-an kaj 26-an de oktobro 2018 prelegis en Mariboro kaj Ljubljano. Pri la evento en Mariboro bonvolu legi la artikolon de Vinko Ošlak en la rubriko El la agado de ESM. Pri la okazajo en Ljubljano vidu ci-malsupre. Vendrede, la 26-an de oktobro 2018, la Slovena PEN-Centro en Ljubljano gastigis d-ron Giorgio Silfer, kiu prelegis pri esperanta origina kaj tradukita literaturo. La auskultantaro de cirkau 30 esperantistoj kaj PEN-membroj preskau plen-plenigis la antikvan salonon de la societejo de slovenaj verkistoj en Tomsic-strato. Oni guis interesan kaj viglan paroladon en esperanto, kiun slovenigis la prezidanto de SIEL Janez Jug kaj gvidis Ifigenija Simonovic, la prezidantino de la PEN-Centro. La tablorondo Simonovic, Silfer, Jug (Foto A.Ž.) Bazo por la prezento estis lia verko, kunautorita de prof-o Carlo Minnaja, Historio de la esperanta litera-turo, kies enkonduka prezento fare de la gasto vekas ciam interesajn demandojn. Tiu vespere, ekzemple, unu el la demandoj koncernis la rolon de la traduko de la Biblio por la formado de nia literatura lingvo: Silfer respondis, ke tiu traduko ne havas la efikon de tiu de Lutero al la germana, sed gi enkadrigas en pli vasta perspektivo, kie situas la cefverkoj de »Weltliteratur« (lau Goethe), tial ekestis la esperantigoj de Hamleto, de Ifigenio en Taurido, de Sinjoro Tadeo, de Infero, inkluzive la Biblion. Parto de la plennombra publiko konsistis el esperantistoj, ne nur el Slovenujo, sed ankau el Kroatujo, Bulgarujo kaj Pollando; sed ne tial Giorgio Silfer preferas paroli en nia lingvo, li deziras precipe, ke la idiomo estu audata ankau de kleraj gastoj. Por la PEN-membroj, inter ili la slovena eksministro por kulturo verkisto Tone Peršak, auskulti fakan prelegon en esperanto estis iu tute nova sperto. O.K. La auskultantaro guis la paroladon de d-ro Silfer (Foto O.K.) Uporaba spletnega slovarja Unuaj ehoj de uzantoj de la Slovena-Esperanta ret-vortaro, atingebla per: http://www.termania.net/, kaj kelkaj proponoj por kompletigi kaj plilargigi la vortaron. Odzivi uporabnikov spletnega Slovensko-esperant-skega slovarja na spletišcu Termania so doslej vsi zelo pohvalni. Seveda je bilo nekaj težav pri tistih, ki niso vajeni nacina uporabe slovarjev na tem spletišcu. Najprej se je namrec pametno registrirati, ce želite izkoristiti vecje število opcij, ki jih programi nudijo, a pri ponovnem vstopu vse formalnosti odpadejo, ker si program zapomni vaš IP. Gre tudi brez registracije, a kmalu boste ugotovili, da ni najbolj prakticno. Drugi zacetni korak, ki ga kasneje ni treba ponavljati, je izbor slovarjev. Program lahko išce rezultate za našo iskalno besedo ali besedno zvezo (iskani niz) v vseh svojih slovarjih ali pa le v tistih, ki jih mi dolocimo kot »moji priljubljeni slovarji«. Priporocam izbiro »moji priljubljeni slovarji« in dolocitev cim manjšega števila slovarjev, za obicajne potrebe le Slovensko-esperant-skega slovarja Mice Petric. Dobite sicer lahko prevec rezultatov in postane odgovor nepregleden. Iskalna beseda ali zveza naj bo v osnovni obliki, torej v ednini, imenovalniku, moškem spolu pri pridevnikih itd. Odgovor pozna dve vrsti rezultatov: take, kjer je iskani niz v iztocnicah slovarskih gesel, in pa take, kjer je iskani niz v drugi vsebini slovarskih gesel. V tem zadnjem primeru si morate rezultat podrobneje ogle-dati, za kar zadošca en klik na prikazani rezultat v odgovoru. Na pregled rezultatov se tudi vrnete s klikom na gumb »Vrni se na prejšnjo stran«. Delovanje na pametnem telefonu na platformi Chrome je podobno kot na racunalniku, le da imate pri izbiri slovarjev dodatno opcijo »slovarji iz povezave«, ki pride v poštev ravno pri esperantu. Ker pa vecinoma delam na domacem racunalniku, je uporaba slovarja preko telefona zame le izhod v sili. Ceprav vsebuje Slovensko-esperantski slovar v štartu kar 42.654 gesel, uporabnik kmalu ugotovi, da manjka-jo nekateri modernejši gesla, besedne zveze in pomeni, zlasti s tehnicnih podrocij, informatike, politike itd. Spletni slovar je bil postavljen z zavestno namero, da se dopolnjuje in popravlja. Za vse spremembe slovarja je pooblašcen uredniški odbor, ki ga zaenkrat tvorita Janez Jug in Tomaž Longyka, IO ZES pa ga želi razširiti z dodatnimi kompetentnimi esperantisti, ki so pripravlje-ni sodelovati v tem zanimivem in ustvarjalnem delu. Uporabniki, ki opazijo kakšne napake v slovarju ali predlagajo nova gesla in pomene, naj po elektronski pošti sporocijo predloge sprememb na naslov info@esperanto.si. Uredniški odbor bo predloge pregledal in jih strokovno uskladil. Pooblašceni administrator slovarja bo spremembe vnašal na osnovi sklepov uredniškega odbora. Za vzpodbudo in zgled navajam nekaj primerov po nakljucnem vrstnem redu iz svojega prvega pisma uredniškemu odboru: spletišce (website) retejo odjaviti se (log out) elsaluti naložiti (upload) alsuti povezava (link) ligilo internet (internet, web) interreto, la reto, TTT splet (web) reto, TTT surfati (to surf the web) retumi boor (napaka v geslu) bor logotip insigno, logotipo jabolcni zavitek pomrulajo placa, gaža gago Torej uživajte pri uporabi našega spletnega slovarja, ki prav zadovoljivo deluje tudi pri iskanju slovenskega pomena esperantskih besed. Nikakor pa ne pozabite na list ali pa v racunalniško beležko zapisati ugotovlje-nih pomanjkljivosti ali idej za dopolnila. Skupaj lahko slovar vzdržujemo in ga še izboljšamo. Z veseljem vas bomo obvestili o popravkih in razširitvah, naš prvi cilj naj bo 43 tisoc gesel. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Vesele urice v MC Kranj En la Intergeneracia Centro Kranj komencis nova Esperanta kurso por komencantoj kaj memlernantoj. Oni renkontigas je la 18-a horo la duan kaj la kvaran mardon ciumonate. V medgeneracijskem centru Kranj, Cesta talcev 7, se je 25. septembra zacel ciklus konverzacijskih srecanj za esperanto. V okviru Veselih uric, ki obsegajo še ucenje francošcine, anglešcine, nemšcine rušcine in italijan-šcine, bo esperanto na vrsti vsak drugi in cetrti torek v mesecu. Sprošceno konverzacijo in ucenje s pomocjo raznih racunalniških tecajev in igric vodi naš novi clan Gregor Markic. Prvic nas je bilo pet, štirje izkušeni samouki in en zacetnik. Gregor je pripravil vec vaj od najlažjih do težjih. Najdalj smo se zadržali pri definiranju pomena raznih besed z opisom samo v esperantu. Besede in definicije izvirajo iz Baze korenov Esperantske akade-mije. Zelo uspešno smo tudi uporabljali novi spletni slovensko-esperantski slovar na spletišcu Termania. Na drugem srecanju nas je bilo šest, od tega dve zacetnici. Ura je minila kar prehitro. Ker bi bilo za klasicen tecaj premalo ur, smo se domenili, da bomo poleg ucenja in utrjevanja znanja poskušali novince predvsem nauciti, kako uporabljati literaturo in spletne tecaje. Zavzetost tvorcev in udeležencev tega krožka se vidi tudi v udeležbi kar štirih od njih na nastopu dr. Silferja v Ljubljani, kjer so lahko v živo preizkusili razumevanje govora in uživali v vsebini strokovnega predavanja. Na drugem srecanju sta bili dve novinki (Foto O. K.) Prijetnemu in koristnemu izpopolnjevanju esperanta se lahko pridružite kadarkoli, Gorenjci, Ljubljancani in vsi ostali v bližini, ne glede na starost. Lahko tudi prispevate kakšno vajo ali igro. Urnik srecanj in druge informacije dobite na spletišcu Vecgeneracijskega centra Gorenjske www.vgc-gorenjska.si s klikom na sliko Kranja. O.K. Europa tago de lingvoj en lernejo La 26-an de septembro 2018 mi prezentis Esperanton en la elementa lernejo Trnovo en Ljubljano por tri gru-poj de »plilongigita restado« (2-a kaj 3-a klasoj). Post salutoj, enkonduko pri d-ro L. L. Zamenhof kaj lia laboro, ciu prezentis sin en Esperanto. Poste ni lernis la poemeton pri muso. Ni nomis partojn de homa korpo en Esperanto. Ni ripetis tion kaj poste pupo–mušo al-flugis al iu el infanoj. Ni denove nomis la parton de la korpo kaj la infano montris gimnastikan ekzercon per la korpoparto, kien eksidis la muso. Tiel ni amuzigis kaj lernis. Al gelernantoj mi donis skribitan enhavon de la lecio-no, por ke ili povos rakonti kaj diskuti pri Esperanto ankau hejme. La insruistinoj estis kontentaj, ke mi prezentis Espe-ranton, car gi estis nova temo por ili. Kun granda deziro mi cerbumadas pri tio, kiel ni prezentu Esperanton al ciuj gelernantoj en elelmentaj lernejoj en Slovenujo? Cu iu havas ideon? Kun espero Nika Rožej. Esperanto dum »plilongigita restado« EDJ v vrtcu Viški gaj La Europan tagon de lingvoj oni celebris ankau en la infangardeno Viski gaj en Ljubljano. Dragica Ropret kaj Nika Rožej pluigas la esploradon, kiel la plej efike in-strui infanojn, sciantajn nek legi nek skribi. V enoti Zarja vrtca Viški gaj v Ljubljani smo Evropski dan jezikov obeležili v sodelovanju z Niko Rožej in Andrejem Žumrom Skribasom iz Esperantskega društva Ljubljana. Nika Rožej in vzgojiteljica Dragica Ropret Žumer sta 27. septembra 2018 v skupinah Metuljcki in Cebelice izvedli delavnici Spoznajmo esperanto. Kamišibaj – gledališce za ucenje predšolskih otrok Na delavnicah so otroci od tretjega do šestega leta starosti izvedeli, kdo je oce tega jezika, kdaj in kje je živel, spoznali pa so tudi esperantsko zastavo. Ob ogledu kamišibaj-predstave »Muso«, katere avtorji so Dragica, Nika in Andrej, so otroci na igriv nacin spoznavali jezik esperanto. Spoznali pa so tudi pesem o muhi, ki jim je kasneje pomagala pri razgibavanju in pri poimenovanju delov telesa. Ob koncu so se otroci tudi predstavili in se do naslednjega srecanja poslovili – seveda vse v esperantu. Zapisala: Dragica Ropret Žumer Pocitniško varstvo na Ledini Nika je neumorna pri delu z otroki Med tako imenovanimi »krompirjevimi pocitnicami« smo 29. oktobra 2018 imeli med pocitniškim varstvom na Osnovni šoli Ledina v Ljubljani predstavitev espe-ranta. Naucili smo se besede za dele telesa, pesmico o muhi in telovadili z muho. Napisali smo pozdrave za starejši gospe esperantistki Sonjo in Miro. Mira Lipicar se je zahvalila s pismom v esperantu. V prevodu: "Dragi otroci. Prisrcne pozdrave in najlepša hvala za presenecenje, ki ste mi ga poslali in mi polepšali dan. Veliko uspehov pri ucenju meni dragega jezika espe-ranta vam želim in upam, da se boste odlocili za to. Pozdravljam vas vse, posebej pa vašo uciteljico Niko. Mira Lipicar, Portorož, 3. 11. 2018" Prve esperantske besede otrok, gotovo ne zadnje… Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Predavanje Vinka Ošlaka v Slovenj Gradcu En la biblioteko en Slovenj Gradec Vinko Ošlak prelegis pri justa komunikado. Ceestis kaj multaj lokaj kleruloj kaj geesperantistoj el Slovenj Gradec kaj Mariboro. Vinko eksplikis la kvar dimensiojn de la Schulz-kvadrato kaj argumente konstatis, ke Esperanto bone plenumas la postulojn de justa komunikado. Raporto de Zdenka Rojc. »Vabimo vse, ki vam ni vseeno, ali se pogovarjamo iz oci v oci na isti ravni ali pa od zgoraj navzdol, kjer smo Slovenci navadno tisti spodaj, da se udeležite predava-nja Komunikacija in vprašanje pravicnosti dne 20. 9. 2018 ob 17. uri v knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu.« S takšnim vabilom sta prireditelja knjižnica Ksaverja Meška in Sekcija esperantistov pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec pritegnila lepo število domacinov in tudi trije esperantisti iz Maribora (Kokanovic, Rojc, Vetrih) smo prišli. Slika iz vabila na predavanje Predavatelj Vinko Ošlak nas je v obširnem predavanju najprej poucil, kaj sploh je komunikacija in o strukturi komunikacije z razlago ”komunikacijskega kvadrata“, v katerem vsaka od stranic pomeni poseben vidik ali znacaj poslanega sporocila. Na osnovi tega modela pa o modelu štirih jezikov, ne v smislu slovenšcine, angle-šcine itd., ampak jezikov, ki sporocilo s štirimi razlicni-mi vidiki izrekajo, in o komunikacijski kibernetiki, ki vpliva na komunikacijski (ne)red na vseh nivojih, od lokalnega do mednarodnega in svetovnega. In tako do osrednje teme – v kakšnem razmerju so razni modeli mednarodnega sporazumevanja do vprašanja pravic-nosti in kakšen vpliv ima dosežena (ne)pravicnost na komunikacijski proces med posamezniki in narodi. Dalje o tem, kaj je svetovni in kaj mednarodni jezik, kako v jezikih vse bolj opažamo zmešnjavo v pojmih in besedah, ki so izgubile svoj izvirni pomen, o nepremiš-ljeni uporabi tujk, o kontaminaciji slovenskega in dru-gih jezikov na svetu z angleškimi izposojenkami oz. popacenkami. Pa še o cem in nazadnje o esperantu z razlago, zakaj je to edini model, ki temelji na komuni-kacijski pravicnosti in o moralni razliki med koncepto-ma svetovnega in mednarodnega jezika. Proti koncu je predavatelj izrazil dvom v uspeh Za-menhofove zamisli v svetu, kakršen je, ko namrec ne temelji na normi pravicnosti, ampak zgolj funkcionalnosti, pa tudi zaradi neenotnosti znotraj mednarodnega in tudi slovenskega esperantskega gibanja, saj bomo postali za tiste, ki s to idejo še niso seznanjeni ali pa imajo do nje pomisleke, verodostojni pricevalci šele tedaj, ko bomo imeli “skupni jezik“ najprej med seboj in se bomo znali vesti drug do drugega nazorsko in versko nevtralno in spoštljivo, ne da bi se odrekli svojega nazora in vere. Omenil je tudi knjigo Zlatka Tišljarja Esperanto bo zmagal kljub esperantistom, s pripombo, da ne gre za zmago esperanta, ampak za zmago pravicnosti na komunikacijskem podrocju. Da pa ima vsekakor prav v tem, kar nam njegova knjiga pove v celoti, da namrec tudi najbolj ubogo stanje današnjih privržencev med-narodnega jezika ne more spodnesti tako velikega dela, kot ga pomeni Zamenhofov Esperanto. In da obstajajo razlogi za upanje – upanje, s katerim se je definiral in pod svojo prvo knjigo pred 131 leti podpisal Zamenhof. Esperanto je s svojo temeljno idejo in normo pravicnosti in s svojo konkretno obliko pre-prostosti in jasnosti antiteza komunikacijske nepravic-nosti in dekadentnosti, ki vlada v svetu, in je veliko vecji pojav, kakor bi ga lahko presodili po številu, še dosti bolj pa po (ne)kompetentnosti in (ne)doslednosti njegovih protagonistov danes, torej mednarodnega in nacionalnega esperantskega gibanja. Povedal je še, da je v tem esperantski pojav analogen Kristusovi cerkvi in ne gre evangelija presojati po teh, ki ga oznanjajo in ga javno priznavajo, pac pa po Jezusu, iz katerega izhaja in ki je edino zagotovilo njegove resnicnosti. In za konec je Vinko Ošlak ponovno poudaril pravic-nost kot bistveno komponento uspešne komunikacije. Uresnicuje se (po Schulzovem komunikacijskem kva-dratu) na ravni stvarnega porocila, da je to resnicno; na ravni samopredstavitvenega sporocila, da v njem ni poudarjen ego tistega, ki kaj sporoca; na ravni odnosa, da ta izraža enakovrednost, enakopravnost in dobro-hotnost v odnosu do sogovornika; in na ravni apelira-nja, da to ni ukazovanje ali prepovedovanje, razen za posebne primere, kadar je to primerno, ampak za predloge, želje, sugestije ob spoštovanju svobode tistega, ki mu je sporocilo namenjeno. Vse te ravni pa je mogoce le okrnjeno uveljavljati, dokler partnerja v komunikaciji nista postavljena na enako izhodišce in nimata enakih možnosti. Tako enakost pa omogoca samo rešitev z nevtralnim, preprostim, a izrazno boga-tim, slušno in pisno selektivnim, se pravi jasnim jezi-kom, ki ni posebna last nikogar in nobenega naroda ali druge cloveške skupnosti. Tak jezik je Zamenhofov esperanto. Kdor se danes, 131 let po rojstvu in življenju tega jezika še vedno pritožuje nad težavami zaradi tega, ker ne razume mnogih drugih in ker mnogi ne razumejo njega, nad neurejenimi in krivicnimi razmerji med jeziki, nad pacenjem materinšcine zaradi vdiranja besed ali nacinov izražanja trenutno najmocnejšega jezika, nad verjetnostjo, da bo njegova materinšcina v konkurenc-nem boju med narodnimi jeziki kmalu onemela, pa se vendar ni pripravljen potruditi, da bi se naucil medna-rodnega jezika, ceprav gre tu le za nekaj mesecev in ne let ucenja, ta je v svojem pritoževanju neverodostojen, sicer pa tudi povsem neuspešen. Uspešna komunika-cija je lahko le pravicna komunikacija, ta pa poleg resnicnosti sporocila, poleg svobodnosti v apeliranju, zahteva tudi nevtralnost v rabi skupnega jezika med pripadniki raznih maternih jezikov. Na mizici pred predavateljem so bile nevsiljivo raz-stavljene in vsem na razpolago zgibanke Vabilo k uce-nju in rabi esperanta ter Esperanto – mednarodni jezik – v minimalnem obsegu, ob njih pa še dobrih 750 strani obsežna knjiga Historio de la esperanta literaturo. In predavanje je bilo le uvod v razmišljanje o poveda-nem in razpravo ob pogostitvi, ki so jo pripravili slo-venjegraški esperantisti. Zdenka Rojc Prelego de d-ro Silfer Jaude, la 25-an de oktobro 2018, je la 18-a horo Espe-ranto Societo Maribor kaj Literatura domo, mastrata de la poeto, kolumnisto kaj kultura organizanto Marjan Pungartnik, invitis la urbanojn de Mariboro, partopreni la prezentadon de pli ol 750-paga grandformata libro elplume de prof-o Carlo Minnaja kaj d-ro Giorgio Silfer kun la titolo Historio de la esperanta literaturo. Tio estas trarigardo de la beletra literaturo, do de liriko, prozo, dramoj kaj eseoj, kiu komencigis en la unua tago post la naskigo de la internacia lingvo de d-ro L. L. Zamenhof en la jaro 1887 en Varsovio. La komuna verko, kiun la autoroj inter si dividis lau la literaturaj genroj, estis finita per la jaro 1993, sed prof-o Minnaja lau sia propra iniciato kontribuis ankau la trarigardon de la plej nova literaturo en la internacia lingvo ek de la jaro 1993 gis niaj tagoj. La libro gis nun atingis kvar postpresadojn kaj du eldonojn kun aldonoj. D-ro Giorgio Silfer, cetere tre bone konata al la slove-naj PEN-anoj, car regula gasto ce la konferencoj de PEN internacia en Bledo, kaj guste per lia merito antau 20 jaroj la internacia PEN rekonis Esperanton literatura lingvo kaj akceptis memstaran esperantan PEN-on, en Esperanto prezentis unue bazajn informojn pri la estigo de la libro kaj gia strukturo, poste li per pli ampleksa parolo resumis la historion de la esperanta literaturo kun aparta emfazo de la »metropoloj« de tiu literaturo, kiel ili sinsekve aperis: Varsovio, Parizo, Budapesto, poste Londono kaj ankau aliaj centroj de la esperanta kultura kaj literatura vivo. La komenco de la budapesta »skolo« estis la vivo de la militkaptitoj dum la unua mond-(granda) milito en la kampadejoj en Sibirio (kiujn oni ne komparu kun la mortigajn koncentrejoj el la komunisma epoko de Ruslando), kie kelkaj hungaraj militkaptitoj organizis kursojn de Esperanto, ja la kaptitoj el pluraj etnoj bezonis komunan lingvon. Tie formigis ankau la verkisto Julius Baghy, kiu surbaze de la travivajoj tie verkis gis nuntempe popularan ra-konton La Verda Koro, aparte konvena legajo por la komencantoj kiel unua pli longa legajo en la internacia lingvo. La tablorondo en la Literaturo domo (Foto M.Vetrih) Post la elcerpa prezentado, kiun en la slovenan lin-gvon tradukis Vinko Ošlak, sekvis diskuto, demandoj de la partoprenantoj kaj denove elcerpaj respondoj de d-ro Silfer. Tiel ampleksa kaj gisfunda verko estas ankau por la plej obstinaj skeptikuloj pruvo, ke Esperanto ne estas »ludilo kabineda«, sed viva lingvo, kiu invitas novajn kaj novajn autorojn, en lasta tempo ec el Afriko. La trezoro de la origina esperanta literaturo sengene kreskas, dum la betonitaj antaujugoj de la kontrauuloj de la ideo kaj realo de la internacia lingvo retenas sian durecon kaj nekapablon sin serioze konfronti kun la realo – sed la aferoj klare demonstras, ke la betono kaj la asfalto nur dum certa tampo povas sufoki la kreskon, car pli-malpli frue la forto de la vivo trabatas la tavolon betonan au asfaltan super la lomo, montrante la potencon de sia esto. V.O. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Kongres IFEF 2018 Jubilejni 70. kongres IFEF 2018 je bil Vroclavu na Poljskem. Organizatorji so zagotovili bogat strokovni in kulturni program. Kot obicajno je bila 23. maja 2018 tudi javna seja komiteja IFEF, žal brez udeležbe iz Slo-venije. Podroben opis dogodkov in slikovno gradivo ter zapis seje so na razpolago v dvomesecnem glasilu IFEF Internacia Fervojisto št. 2018.4. Prihodnji kongres bo v Malagi (Španija) od 3. do 9. maja 2019. O.K. Maistrov pohod od Maribora do Zavrha Letošnjega XI. Maistrovega pohoda od Maribora do Zavrha se je udeležil tudi predsednik ŽED Maribor. Pohoda, ki zahteva 5 ur zmerne hoje po Slovenskih goricah, se je udeležilo okoli 100 oseb. Predhodno je vodstvu pohoda in proslave predal nekaj listkov s sledeco vsebino: Ob Tradicionalnem Maistrovem pohodu na Zavrh 20. 10. 2018 »Kaj bi lahko dejali o vzporednicah delovanja dr. Henrika Haasa, advokata in esperantista v Mariboru, ter bojem za severno slovensko mejo?« Ceprav še najbrž nikjer ni zapisano, bi lahko z gotovostjo trdili, da je uspešno zastopanje slovenskih strank na sodišcu prvic v slovenskem jeziku (v takrat nemškem Mariboru) imelo dolocen vpliv na narodno zavest in samozavest v slovenskih krogih tega mesta z okolišem. Trdimo tudi, da komuniciranje v nevtralnem medna-rodnem jeziku med pripadniki razlicnih narodov in narodnosti pri ljudeh, zaradi obcutka pravicnosti in enakopravnosti, dviguje zavest in samozavest.« To je uvodni del clanka »100 let slovenske severne meje in vloga Henrika Hasa – poskus prikaza sinergij teh dveh fenomenov« na spletni strani www.fes.si, Železnicarsko esperantsko društvo. S predlogom, da se obcinstvo v sklopu proslave nekako seznani s tem, so se strinjali. Dramski igralec Bojan Maroševic je kvalitetno predstavil lik generala Maistra in tisti cas, v nekaj stavkih pa je podal tudi bistvo tega našega sporocila. K.K. Iz zgodovine gibanja El la movada historio Almanah UEA pred 60 leti La autoro flugrigarde tralegis la UEA-Jarlibron 1958 por trovi spurojn de tiamaj slovenaj kaj jugoslavaj geesperantistoj kaj organizoj. Almanah UEA za leto 1958 (Jarlibro 1958, unua parto) mi je prišel v roke, ko sem prevzel del zapušcine pokojnega esperantista Maria Roosa iz Kranja. Knjižica vsebuje na skoraj 400 straneh med drugim tudi razne podatke o slovenskem in jugoslovanskem esperant-skem gibanju. Jarlibro 1958 je bila jubilejna številka, saj je prvi skromen almanah izšel pred pol stoletja leta 1908 med svetovnim kongresom v Dresdenu. Leta 1958 je bil predsednik UEA dr. Giorgio Canuto, generalni sekretar pa dr. Ivo Lapenna. Almanah vsebu-je poleg splošnih organizacijskih podatkov še ogromno podrobnosti, imen in naslovov, ki bi jih danes morda sploh ne bi smeli objaviti – takrat pac še ni bilo infor-macijske paranoje. V uvodu je tudi resolucija UNESCO IV.1.422 iz Montevidea leta 1954 – v esperantu. V seznamu clanic UEA je navedena Jugoslavia Espe-ranto-Federacio z naslovom Miklošiceva 7, Ljubljana, predsednik Peter Zlatnar, sekretar Otmar Avsec, blagajnik Anton Sterle, clanov 5400, ustanovitev 1947, glasilo La Suda Stelo. Kot opazovalske organizacije so iz Jugoslavije navedene Esperanto-Ligo de Bosnio kaj Hercegovino, Kroatia Esperanto-Ligo, Serbia Esperan-tista Ligo in Slovenia Esperanto-Ligo. Za to zadnjo je naslov Miklošiceva 7, Ljubljana, predsednik Peter Zlatnar, sekretar Marinko Gjivoje, blagajnik Mira Lipicar, clanov 600, ustanovitev 1946. V seznamu doživljenjskih clanov UEA so 3 iz Jugo-slavije, nihce iz Slovenije. Clanarine UEA so navedene tudi v jugoslovanskih dinarjih, zbirala pa jih je zastop-nica Emilija Lapenna iz Zagreba. Med clani Esperantske Akademije, ki ji je predsedo-val J.R.G. Isbrucker (podpredsednika A. Cseh in dr. E. Privat), sta bila tudi Rudolf Rakuša iz Maribora in aka-demik Ivo Rotkovic iz Zagreba. V mednarodni komisiji Esperanto in sociologija je bil tudi Marinko Gjivoje iz Ljubljane. Vidno vlogo so igrali Jugoslovani tudi v Mednarodni znanstveni esperantski zvezi (ISAE): generalni sekretar prof. B. Popovic iz Sarajeva, blagajnik dr. D. Brkic, clan Komiteja dr. I. Lapenna. V mnogih pridruženih organizacijah UEA so bili zastopani predstavniki iz Jugoslavije. Slovenski espe-rantisti so bili zlasti aktivni pri organiziranju krožkov za mladino Grajnoj en vento. Enega je organiziral Svobo-dan Zlatnar iz Ljubljane, enega pa Mladinska esperant-ska sekcija iz Celja (Lucka Uzmah, Uciteljišce). Med nacionalnimi kongresi in drugimi pomembnej-šimi esperantskimi dogodki je navedeno Mednarodno srecanje esperantskih društev v Ljubljani maja 1958. Med novo esperantsko literaturo so navedeni med drugim: - Instrumetodo Rudolfa Rakuše, izdala SIEL, Ljubljana, 1957, 95 strani - Sonetkrono por la esperantistaro Svetoslava S. Petrovica, izdala Serbia Esperanto-Ligo, 1957, 32 strani - Esperanto II Rudolfa Rakuše, izdala SIEL, Ljubljana, 1956, 158 strani - v pripravi Retoriko Iva Lapenne, druga dopolnjena in popravljena izdaja, izdajatelj avtor. Med izhajajocimi revijami sta med 4 jugoslovanski-mi tudi mesecnik Jugoslovanski esperantist izdajatelja Jugoslavia Esperanto-Federacio, zacetek izhajanja 1957 ter dvomesecnik La Suda Stelo, zacetek izhajanja 1932. Naslova obeh uredništev sta Miklošiceva 7, Ljubljana. Pri esperantskih radijskih oddajah v letu 1957 sta navedena Radio Ljubljana in Radio Zagreb. Ljubljana je imela vsako sredo popoldne 10-minutno na dveh valovnih dolžinah, Zagreb pa vsak cetrtek zvecer 15-minutno oddajo na eni valovni dolžini. Glavna zastopnica (Cef-Delegito) za Jugoslavijo je bila Emilija Lapenna iz Zagreba. Zastopniki in strokovni zastopniki iz Slovenije pa so bili: Ivan Jazbec in Franc Klec iz Celja, Franc Klevišar iz Crnomlja, Franc Korenc iz Zg. Logatca, gdc. M. Budau iz Kamnika, Danilo Herkov iz Kopra, L. Slabe iz Kranja, Tone Logar, gospa O. Topolo-vec, Marinko Gjivoje, Peter Zlatnar, Marko Dobcnik, gospa L. Poženel, Otmar Avsec in Jernej Jelenic iz Ljubljane, Priska Haas iz Maribora, Jože Srebrnic iz Nove Gorice, Vitomir Furlan iz Postojne, Josip Domanjko in Marija Kukovic s Ptuja ter Martin Tovornik iz Rogaške Slatine. V celoti je bilo iz Jugoslavije 96 zastopnikov, za katere je v almanahu navedeno poleg imen še naslov in stroka. Med esperantskimi založbami je iz Jugoslavije nave-dena le ena, namrec Eldona sekcio de SIEL, Miklošiceva 7/I, postfako 275, Ljubljana. Kot zanimivost naj povem, da je v almanahu objav-ljena tecajna lista za esperantsko denarno enoto »stelo«. V tistem casu je 1 stelo veljal 0,30 DEM, 0,30 CHF, 0,07 USD, 2,- ATS, 42 ITL itd. Leta 1954 je 1 stelo veljal 20,- jugoslovanskih dinarjev (vir: Almanako 1954 de la Universala Ligo). Po podatkih Wikipedie je stelo prenehal kot esperantska menjalna valuta leta 1993, po tem pa je ostal zanimiv le še za zbiratelje-numizma-tike. Almanah iz leta 1958 ima na koncu seznam litera-ture, ki jo je prodajala Libroservo de UEA. Na primer Plena ilustrita vortaro (PIV), 4. izdaja, je stal 46,- steloj. Od jugoslovanskih in slovenskih izdaj so na seznamu tudi naslednje: - Bibliografio de internacia lingvo en Jugoslavio, M. Gjivoje, 6,40 steloj - Retoriko, I. Lapenna, 44,- steloj - Martin Krpan, F. Levstik / J. Kozlevcar, 24,- steloj - Biografio de Tito, V. Dedijer / M. Stuttard, 44,- steloj - Gorenjsko dum paco, sufero, lukto kaj libero, S. Smolej, 48,- steloj - Jugoslavio kaj giaj popoloj, SIEL, 31,60 steloj - Morfologia atlaso de homa dentaro, Mušic / Zlatnar, 15,- steloj. Naj zakljucim ta prispevek z mislijo, da je bilo vredno prelistati arhivski almanah in si izpisati utrinke, ki kažejo na odmevnost delovanja slovenskih in jugo-slovanskih esperantistov pred 60 leti. O.K. Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Propono de Slovenia Esperanto-ligo je la Rezolucio pri lingva politiko de Slovenujo Pli ol unu jaron jam dauras preparoj kaj diskutoj pri la Nacia programo por la lingva politiko de Slovenujo dum la periodo 2019-2023. Tiucele la kompetentaj ministerioj de Slovenujo en la lasta mandatperiodo komisiis laborgrupon por pretigi taugan parlamentan rezolucion. Slovenia Esperanto-ligo (SlEL) tial en julio 2018 sendis al la Ministerio de kulturo siajn propo-nojn esprimante sian pretecon kunlabori en la labor-grupo. La eksa kulturministro verkisto Anton Peršak skribe dankis al SlEL, certigante en sia letero, ke la ministerio zorgeme trastudos la materialon kun la proponoj de SlEL kaj ke li kalkulas je plua fruktodona kunlaboro de SlEL, kiam la malneto de la preparata Rezolucio estos lancita al publiko por pridiskutado. Predlog za Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023 Uporaba maternega jezika za sporazumevanje znotraj jezikovne skupnosti in uporaba esperanta za sporazu-mevanje med jezikovnimi skupnostmi: najucinkovitej-še jamstvo za ohranitev vseh maternih jezikov in za vzpostavitev pravicnega mednarodnega jezikovnega reda. (V primeru Slovenije: slovenšcina in esperanto) Uvod Slovenija je primer države, v kateri je jezikovni režim relativno dobro urejen z Ustavo in zakoni (Zakon o javni rabi slovenšcine (ZJRS), 2004, in posamezne dolocbe drugih zakonov), vendar je izvajanje jezikovnih predpisov v javnem in zasebnem sektorju nezadovolji-vo – slovenšcina je v praksi bistveno premalo zašcitena. Tudi Evropska unija, ki predpisuje, da so uradni jeziki držav clanic enakopravni, te enakopravnosti v praksi ne izvaja in ne omogoca – vecina uradnih jezikov držav clanic je zapostavljena, tudi slovenšcina. Na mnogih podrocjih in v mnogih organih EU so v rabi le nekateri jeziki vecjih držav clanic (anglešcina, francošcina, nem-šcina). Podobno je v Združenih narodih – tam ima privi-legije šest jezikov (anglešcina, arabšcina, francošcina, kitajšcina, rušcina in španšcina; od januarja letos objav-lja Unesco svoje mesecno glasilo tudi v esperantu). Na podlagi pravkar zapisanega in sprico obce znanih jezikovnih sporov v Sloveniji v zadnjih letih (dileme o rabi slovenšcine na slovenskih univerzah) je mogoce trditi, da je nadaljnji razvoj slovenšcine kot polno-vrednega jezika ogrožen. Kdo ogroža slovenšcino? Na eni strani so to najbolj vplivne anglosaške države (zlasti ZDA in Velika Britanija), ki že desetletja nacrtu-jejo in ukrepajo, da bi anglešcina postala edini jezik mednarodnega sporazumevanja: *»Anglija bo dominantna sila v mednarodni politiki …, vodilna država v svetu … Potrebujemo novo službo uciteljev anglešcine, vojsko jezikovnih misijonarjev, ki jo bosta ustvarjala izobraževalni center za podiplomski študij in raziskave in centralni urad v Londonu, od koder bodo ucitelji odhajali na vse konce sveta. Nova služba mora položiti temelje svetovnega jezika in kulture, katerih podlaga bosta naš jezik in naša kultura.« (R. V. Routh, Razširjanje angleške kulture zunaj Anglije. Problem povojne obnove, Cambridge University Press, 1941) *»Cez eno generacijo bi anglešcina lahko že bila svetovni jezik – to je, univerzalni drugi jezik v tistih deželah, v katerih ni že zdaj materni ali primarni jezik.« (Britanska vlada, Porocilo o poucevanju anglešcine v tujini, 1956) *»Naš narod je izbral Bog, pooblastila pa zgodovina, da bi dal svetu vzgled.« (George W. Bush, 2000) *»Za preostali svet je najbolje, ce ZDA še naprej uveljavljajo svoje lastne interese, saj so ameriške vrednote univerzalne.« (Condolezza Rice, 2000) *»V ekonomskem in politicnem interesu Združenih držav je zagotoviti naslednje: ce je svet na tem, da izbere skupen jezik, naj bo to anglešcina; ce namerava dolociti skupne standarde za telekomunikacije, varnost in kakovost, naj bodo to ameriški standardi; in ce želi postaviti skupne vrednote, naj bodo to vrednote, ki so pogodu Americanom… Americani ne bi smeli zavracati dejstva, da je od vseh narodov v zgodovini sveta njihov narod najpravicnejši, najstrpnejši in najbolj voljan samega sebe vedno znova ocenjevati in izboljševati – zato je najboljši vzgled za prihodnost. (David Rothkopf, svetovalec ameriških predsednikov, Foreign Policy, 1997) *»Anglešcina bi morala biti edini uradni jezik Evropske unije.« (direktor Britanskega sveta v Nemciji, Frankfurter Allgemeine Zeitung, 26/02/2002) Pravkar ilustrirano ogroženost slovenšcine, ki posledicno vedno bolj ogroža suverenost naše države, bi lahko strnili v stavku slovenskega pesnika: NA SLOVENSKEM SMO MI GOSPODAR. Na drugi strani ogrožamo slovenšcino Slovenci sami. Po merilih za ugotavljanje vitalnosti jezikov, ki jih je postavil Unesco, je slovenšcina zlasti ogrožena na dveh podrocjih: a) Vedno bolj je ogrožena njena polna funkcionalnost (mocan trend pojemajoce rabe slovenšcine v visokem šolstvu, v znanosti in tehniki, v gospodarstvu in drugje) in b) Odnos velikega dela odlocujocih govorcev slovenšci-ne (politikov, strokovnjakov, znanstvenikov, šolnikov, staršev in še koga) do svojega maternega jezika se krha in rahlja v prid anglešcine in tone v vedno vecjo brez-brižnost in omalovaževanje. Še posebej nevarno je tu vedno bolj razširjeno sta-lišce, da slovenšcina ovira ekonomsko mobilnost, ucinkovitost in konkurencnost Slovenije in da je pravzaprav cokla razvoja naše države. Drug slovenski pesnik je to samoogrožanje zajel v slavnem heksame-tru: Kdor zanicuje se sam, podlaga je tujcevi peti. Ta druga ogroženost je veliko usodnejša kot tista, ki nam preti od anglosaške anglešcine. Saj v svoji zaslep-ljenosti zaradi kratkorocnih koristi (zlasti) vplivnih posameznikov kar tekmujemo med sabo, kdo se bo veckrat in »bolje« izrazil v anglešcini namesto v slovenšcini. Ce bomo tako nadaljevali, bomo svoj jezik sami pokopali, zraven pa še svojo kulturo, na katero smo lahko upraviceno ponosni. Iz sposobnih, visoko eticnih in ponosnih Slovencev se bomo v dveh, treh generacijah prelevili v hlapce ZDA, postali bomo tretjerazredni Jenkiji. Ce nocemo, da bi se nam zgodila pravkar napovedana prihodnost, moramo Slovenci jezikovno politiko, ki je naš jezik pripeljala in ga vse odlocneje pelje še globlje v zagaten položaj, da bo kmalu uporaben le še za obujanje spominov na dobre stare case, ce torej tega nocemo, moramo jezikovno politiko temeljito spremeniti. Mednarodno jezikovno sporazumevanje Problem mednarodnega jezikovnega sporazumevanja cloveštvo že od nekdaj rešuje z uporabo sporazumeval-nih jezikov med raznojezicnimi osebami. Zato je danes, ko to funkcijo domala monopolno opravlja anglešcina, okoli 94% svetovnega prebivalstva v mednarodni komunikaciji frustriranih, preostalih 6% (domacih govorcev anglešcine) pa privilegiranih. Za sporazumevalne jezike je znacilen omejen domet gledano teritorialno, stvarno (glede na namen) in casovno. Anglešcina pa danes skuša iz sporazumeval-nega jezika postati t. i. mednarodni jezik (MJ), ki ga stroka (interlingvistika) definira takole: Mednarodni jezik je jezik, ki je namenjen izkljucno za sporazumeva-nje med pripadniki razlicnih jezikovnih skupnosti v svetovnem merilu, kar pomeni a) da vloge MJ ne more igrati etnicni jezik, b) da ima MJ vesoljni domet (v svetovnem merilu, na vseh podrocjih clovekovega udejstvovanja in za nedolocen cas) in zato drugacne lastnosti kot jezik, namenjen za sporazumevanje znotraj posamezne jezikovne skupnosti (etnicni jezik). V poštev za vlogo MJ potemtakem pride prilagojen oživljen etnicni jezik (na primer latinšcina) ali preizku-šen konstruiran jezik (na primer esperanto). (Podrobno o mednarodnem jezikovnem sporazume-vanju, o sporazumevalnih jezikih, o definiciji in lastnostih mednarodnega jezika ter o primernosti anglešcine za vlogo mednarodnega jezika glej študijo Tomaža Longyke pod naslovom Je lahko anglešcina globalni esperanto?, objavljeno v prevajalski reviji Mostovi, letnik 42, št. 1/2 (2009/2010), str. 9–37). Mednarodni jezikovni red Kakšen jezikovni red mora vladati v mednarodni skupnosti oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bo ta v resnici urejena po nacelu enakopravnosti vseh jezikov? To bo takrat, ko bodo resnicno izpolnjene jezikovne pravice vseh ljudi, ko bodo vlade držav in mednarodna skupnost v celoti izpolnjevali svoje jezi-kovne dolžnosti do svojih ljudi, ko bo torej doseženo takole stanje: Karkoli kdo izrece ali zapiše in je name-njeno (tudi) pripadnikom druge jezikovne skupnosti, to stori tako, da bo prejemnik njegovo sporocilo dobil v svojem jeziku ali v nevtralnem mednarodnem jeziku, ki ga razumejo vsi ljudje. Da bi vsakdo vedno lahko dobil vse sporoceno v svojem jeziku, bi bilo možno doseci le na en nacin – z ažurnim prevajanjem vsega v vse jezike, kar je neizvedljivo. Pac pa je možno, da bi bilo vsako-mur vse dostopno v nevtralnem jeziku. Zato bi se bilo treba v mednarodnem merilu dogovoriti za skupen mednarodni jezik. Interlingvisti predlagamo esperanto kot lahko naucljiv (ce za dobro obvladanje etnicnega jezika porabimo pet do deset let, je za esperanto dovolj eno leto), izrazno neizcrpen in v vec kot 130-letni uspešni praksi v svetovnem merilu preizkušen konstru-iran jezik. Esperanto predlagata med drugimi tudi profesor François Grin z ženevske univerze, strokov-njak za ekonomijo jezikov, v obsežni študiji L'enseigne-ment des langues étrangčres comme politique publique (Pouk tujih jezikov kot javna politika), in ekonomist ter interlingvist Reinhard Selten, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, ki je že leta 2007 v Evrop-skem parlamentu izjavil: «Jezikovne ovire so velike – potrebujemo rešitev, a prevlada enega ne more biti odgovor. Sprejemljiv je le jezik, pri katerem nihce ne bi bil prikrajšan. Jezik, kot je esperanto, bi to omogocil. … Le nekaj držav bi moralo na zacetku skleniti pogodbo o poucevanju esperanta, potem bi se to širilo. Podobno, kot je to bilo postopno pri Schengenskem sporazumu ali pri evroobmocju.« Kratko o jezikovnih clovekovih pravicah Jezikovne clovekove pravice kot posebne clovekove pravice so v notranjepravnih in mednarodnih aktih urejene neustrezno. V glavnem se v njih poudarjata (1) prepoved razlikovanja (= razlicnega obravnavanja) ljudi glede na jezik in (2) enakopravnost vseh jezikov (socio-loško imenovana tudi mednarodna jezikovna demokra-cija), vendar se v vsakodnevni praksi kaže, da taka, zla-sti mednarodna, pravna ureditev ni dovolj, ker je pre-vec medla. Zato jo vlade in mednarodna skupnost vse prelahko jemljejo le deklarativno, ne zavedajoc se pri tem svojih dolžnosti v zvezi z omenjenima naceloma. Mednarodni jezikovni red, ki bo teoreticno in v vsako-dnevni praksi v celoti ustrezal nacelu enakopravnosti vseh jezikov, je mogoce vzpostaviti po metodi obravna-vanja clovekovih jezikovnih pravic. Odlicen zgled, na podlagi katerega bi lahko to vprašanje zaceli mednaro-dno urejati, je Splošna deklaracija o jezikovnih pravi-cah, ki jo je na pobudo mednarodnega PEN in ob mo-ralni ter tehnicni pomoci Unesca junija 1996 v Barce-loni sprejelo nad 140 mednarodnih ustanov, organiza-cij, PEN centrov in posameznikov. (V slovenšcini Deklaracijo lahko dobite pri izdajatelju, Slovenskem PEN Centru, v anglešcini pa je v dokumentu Universal Declaration on Linguistic Rights). Predlog Združenje za esperanto Slovenije (ZES) ugotavlja, da Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno poli-tiko 2007–2011 (ReNPJP0711) v 7. cilju Za smotrnost pri ucenju in rabi tujih jezikov, tocka c) Uravnoteženje razmerij med tujimi jeziki kot šolskimi predmeti o tej problematiki predvideva dve nalogi: (a) ZMANJŠANJE SAMOUMEVNOSTI ANGLEŠCINE KOT PRVEGA/EDINEGA TUJEGA JEZIKA V JAVNEM ŠOLSTVU in (b) PREMISLEK O ESPERANTU. Za izvedbo teh dveh nalog sta bila zadol-žena Ministrstvo za šolstvo in Vlada RS. Proracunska sredstva v ta namen niso bila predvidena. Leta 2009 je po narocilu Urada za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo (MK) Tomaž Longyka izdelal elaborat z naslovom Pregled stanja jezikovnih pravic po svetu danes. S tem je bilo sodelovanje MK z esperan-tisti in interlingvisticno stroko koncano. Nobena od obeh nalog iz ReNPJP0711 ni bila izpolnjena. Naslednja resolucija za obdobje 2014–2018 omenjenih dolocb iz prejšnje resolucije ni vsebovala. Sodelovanje med interlingvisticno stroko in MK je zamrlo. Nadaljuje se šele letos v casu priprave nove resolucije. ZES predlaga, da se v Resolucijo o nacionalnem pro-gramu za jezikovno politiko 2019–2023 na ustrezna mesta vnese besedilo, ki bo na primeren nacin izražalo zgornje ugotovitve in stališca. Besedilo bi moralo v smiselni povezavi na ustreznih mestih opozoriti na naslednjo problematiko: 1) jezikovni predpisi v Sloveniji so dobri, vendar pa se slabo izvajajo; 2) v EU se predpisi o enakopravnosti uradnih jezikov ne izvajajo; 3) v OZN ima privilegije šest jezikov; 4) nadaljnji razvoj slovenšcine je ogrožen od zunaj in od znotraj – od zunaj ga ogrožajo velike anglosaške države, ki nacrtno vsiljujejo anglešcino kot edini jezik mednarodnega sporazumevanja, od znotraj pa slovenšcino ogrožamo Slovenci sami, zlasti na dveh kljucnih podrocjih (pojemajoca raba slovenšcine v visokem šolstvu, v znanosti in tehniki, v gospodarstvu in drugje ter omalovaževalen ali brezbrižen odnos velikega dela odlocujocih govorcev slovenšcine do svojega maternega jezika v prid anglešcine). Obenem pa bi bilo treba v resolucijo vkljuciti projekt raziskave o uporabi esperanta pri ohranjanju maternih jezikov in pri uvajanju pravicnega mednarodnega jezikovnega reda. Financiranje raziskave bi morala zagotoviti država. Slovenski esperantisti in interlingvisti smo v okviru Združenja za esperanto Slovenije v sodelovanju z interlingvisti in esperantisti iz drugih držav ter z drugimi ustreznimi strokovnjaki pripravljeni prevzeti projekt. Zato predlagamo, da Združenje za esperanto Slovenije vkljucite v delo skupine, ki bo pripravljala resolucijo za obdobje 2019–2023. Pripravil: Predsednik: Tomaž Longyka mag. Janez Jug Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Milan Jarnovic (1948 – 2018) V 71. letu starosti je po hudi bolezni umrl aktivni clan ED Maribor Milan Jarnovic. Po izobrazbi ekonomist in po poklicu carinik je službeno kariero zakljucil kot direktor Carinskega urada Maribor leta 2009. Poleg esperanta je bil njegov konjicek zgodovina carinske službe v našem prostoru, bil je tudi prizadeven sodelavec službenega glasila Carina. V esperantskem gibanju je postal širše znan zadnja leta s prevodom romana Blejski zvon iz esperanta v slovenšcino. Pokopan je na pobreškem pokopališcu v Mariboru. O.K. Esperanta kurso en Koper Jam dek jarojn okazas ciujare kurso de Esperanto en la elementa lernejo Anton Ukmar en Koper. Ci-jare dek lernantoj vizitas la nedevigan kurson de Esperanto kaj ciuj pli grandaj gelernantoj scias pri Esperanto kaj gia celo. Ankau ci tiun jaron Esperanto estas instruata uzante la anglan lingvon per la aplikajo Duolingo. Ciu lernanto havas au sian propran postelefonon au lerne-jan tabuleton kaj ciu lernanto mem elektas kion li/si volas lerni, la kvanton da lecionoj kaj la tempon. Por pli efike lerni Esperanton la lernantoj povas pruntepreni preskau 30 Esperantajn librojn en la lerneja biblioteko. La kursgvidanto estas Peter Grbec. P.G. Novaj libroj en la stoko de SIEL Ob obisku dr. Silferja v Sloveniji smo izkoristili prilož-nost za nabavo dveh novih knjig za našo strokovno knjižnico in tudi za prodajo (posredovanje). To sta nova cetrta in posodobljena izdaja znanega ucbenika za izpopolnjevanje znanja jezika Pasoj al plena posedo Wiliama Aulda (LF-koop, 2018) ter Historio de la esperanta literaturo Carla Minnaje in Giorgia Silferja (LF-koop, 2017). Za morebitni nakup prostih izvodov pišite na e-naslov info@esperanto.si, da se dogovori-mo o placilu in dostavi knjig. O.K. Vikipedio en Esperanto atingas sian 250-milan artikolon La 18-an de septembro 2018 Vikipedio en Esperanto atingis sian 250-milan artikolon. La koncerna artikolo estas "Livaie", pri komunumo en Francio, kaj verkis gin kontribuanto Dominik. La Esperanto-lingvan version de Vikipedio fondis Chuck Smith la 6-an de novembro 2001. Kun la helpo de Jerry Muelver kaj Stefano Kalb, li publikigis la unuan version la 2-an de januaro 2002, kun pli ol 300 pagoj. La artikoloj estas libere redakteblaj kaj lastatempe pli ol 300 uzantoj redaktas Vikipedion en Esperanto ciu-monate. Volontuloj de Vikipedio daure aldonas novajn artikolojn kaj samtempe pligrandigas kaj plikvalitigas jam ekzistantajn. En la enciklopedio estas krom teksto ankau fotoj, videoj, sonajoj kaj ec 3D-objektoj. La tuta projekto estas ebla nur danke al tuja kunlabora reviziado per interreto -- kaj multaj volontuloj. La Esperanta Vikipedio tenas la 32-an pozicion inter Vikipedioj lau nombro de artikoloj. Proksimaj estas la euska (45 mil pli), la bulgara (5 mil malpli) kaj rapide proksimigas la armena. Sed kvanto de artikoloj ne estas cio -- gravas ankau kvalito de ili. Konsiderante kvaliton de la 1 000 plej gravaj artikoloj, la Esperanta Vikipedio estas en tre bela 16-a loko. En la tutmonda Vikimedia movado gi estas pozitive taksata, car gi fondigis tre frue, kunigas signifan komunumon kaj ec estas oficiale reprezentata de la organizo Esperanto kaj Libera Scio (ELiSo). Vikipedio ebligas aliron al artikoloj pri plej diversaj temoj kutimaj en enciklopedio, el ciuj fakoj, sed por la Esperanto-komunumo gi havas kroman valoron, nome registri artikolojn pri Esperanto-aktivajoj kaj iniciatoj, kun fotoj kaj ilustrajoj pri multaj faktoj kaj homoj, kiuj konsistigis la evoluon de nia lingvo laulonge de pli ol 130 jaroj. La artikoloj de Enciklopedio de Esperanto (1934) estis enretigitaj kaj (ankau) vi povas daure gran-digi kaj plibonigi ilin. Specife utila gi estas por fakaj asocioj, kiuj per gi povas facile disvastigi informojn de sia fako. Dum multaj jaroj de sia ekzisto Vikipedia medio multe sangigis. Komence redaktado okazis per speciala kodo, ne tre malfacila, sed neintuicia por netehnikemuloj. Nuntempe vi povas redakti kaj formatigi tekston simile kiel en retposto. Aldone, progresaj tehnikaj iloj nun faras plurajn monotonajn laborojn, do vi povas fokusigi pri la vera kerno -- bonkvalita teksto. Ec, ciam pli da homoj faras simplajn redaktojn (ekz. korektado de mistajpoj) per postelefona aplikajo. Por helpi al Vikipedio, komencu per https://eo.wikipedia.org/wiki/Vikipedio:Bonvenon_al_Vikipedio Car Vikipedio estas utila al la Esperanta komunumo, pluraj organizoj jam helpis kaj plu helpas gin. Inter ili estas UEA, TEJO, E@I kaj novfondita Esperanto kaj Libera Scio, specife fokusiganta pri Vikimedia agado. Sen tiuj organizoj Vikipedio ne estus tiom bunta, kiom gi estas nun. Statistikajojn pri ciuj pli ol 200 versioj de Vikipedio oni trovas ce https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias#Detailed_list UEA kaj ELiSo varme gratulas -- kaj kore dankas -- tiom da aktivuloj, kiuj praktike anonime, sed plenanime kaj volontule laboras por libera scio en Esperanto. Gazetara komuniko de UEA N-ro. 757 (2018-9-20) Montkabana renkontigo La 29-a MKR okazis inter la 20-a kaj la 23-a de sep-tembro en Erjavceva koca (1525 m) montkabano sur la trapasejo Vršic en Slovenujo. La arangon partoprenis 16 partoprenantoj el 5 landoj, migrantoj vizitis pinton Prisojnik (2547 m) kaj ankau promenis tra bela cirkau-ajo de la kabano. Cu estas montgrimpantaj esperanti-stoj en Slovenujo? La renkontigo ce Erjavceva koca Ora jubileo de ESF La jaro 2018 estas speciala jaro por ESF: ni festas nian oran jubileon! ESF estis oficiale fondita la 23-an de sep-tembro 1968. De tiu dato gis hodiau ESF laboris senin-terrompe por lingva justeco kaj por Esperanto - kiel rekonis Universala Esperanto-Asocio per speciala diplo-mo en la Universala Kongreso en Lisbono ci-jare. Tio estas rekono ankau al ciuj, kiuj kunlaboris kaj subtenis ESF-on tra la duonjarcento. Ni esperas, ke vi estas same fieraj pri tiu rekono, kiel ni! Sub la sildo “Por lingva justeco en multkultura mon-do”, ESF subtenas programojn en edukado kaj esplora-do kiuj enigas lingvan justecon kaj lingvan egalecon. Ni celas krei mediojn en kiuj lingvoj estas traktataj kiel egalaj, kaj komunikado okazas en etoso de nediskrimi-nacio. Tra 50 jaroj, ni subtenis la Esperanto-Movadon kaj enigis “esperantikajn” solvojn al lingvoproblemoj: solvojn en kiuj neniu etna lingvo guas avantagon super alia. La pasinta jaro estis aparte rica je projektoj, kiujn ni subtenis (vidu sube). Nia sukceso ne eblis sen malavara subteno de niaj donacantoj. Ni elkore dankas al ciuj, kiuj helpis nin! Ni invitas vin kunfesti kun ni la oran jubileon de ESF per via donaco. Tiel vi ebligos kaj fortigos nian agadon ankau en la venontaj jardekoj! Humphrey Tonkin, ESF-prezidanto ESF-agado en 2017-2018 Ni subtenis plurajn el niaj longdauraj projektoj: • Lernu.net: multlingva reta Esperanto-lernejo • Edukado.net: plej ampleksa retejo por Esperanto-instruantoj kaj lernantoj • Superaj Studoj pri Interlingvistiko kaj Esperantologio en Poznano (Pollando) • Tekstaro.com: reta korpuso de skriba Esperanto • NASK: Nord-Amerika Somera Esperanto-Kursaro Ni okazigis plurajn proprajn arangojn: • La serio de Prelegoj Tivadar Soros en Novjorko • UN-simpozio en Novjorko • Nitobe-simpozio en Lisbono (“Esperanto kaj Universitatoj) Ni eldonis publikajojn: • Ni subtenis publikigon de biografio de Zamenhof (bazita sur la libro Homarano de Aleksander Korjenkov) • Ni daurigis publikigon de IpI (Informilo por Interlingvistoj) kaj lancis publikigon de gia anglalingva versio: IfI (Information for Interlinguists) Subtenis multajn organizojn, bibliotekojn kaj eventojn: • Universala Esperanto-Asocio • Esperanto-USA • LKK de la UK en Montrealo • Esperanto-kolektoj en la bibliotekoj: en Usono (Princeton, la Universitato de Masacuseco); en Europo (la biblioteko Hector Hodler de UEA kaj la Austria Nacia Biblioteko) • Poliglota konferenco en Slovakio • LangFest en Montrealo • Lingvistika simpozio en Kostariko • La grupo Lingvo kaj UN • SES: Somera Esperanto-Studado • KAEST: Konferenco pri Aplikoj de Esperanto en Scienco kaj Tekniko • Esperanto-katedro en la Universitato de Amsterdamo kaj individuojn (esploroj, konferencoj, publikigo, ktp.), interalie: • Xavier Alcalde (Hispanio): biografio de esperantista veterano de la Interna Milito Eduardo Vivancos • Guilherme Moreira Fians (Britio / Bra zilo): etnografia studo de la Esperanto-movado • Ariadna García Gutiérrez (Kubo): trejnado pri terminologia evoluigo. Pliajn detalojn vi trovos en nia retejo www.esperantic.org kaj en nia jarraporto por 2017. Objave v slovenskih medijih Delo 7. julija 2018 in Dnevnik 10. julija 2018 – Drugi tuj jezik že drugic išce domaco pamet? Objava zelo tehtnega clanka Janeza Zadravca o sedanji zgrešeni jezikovni politiki in o poucevanju tujih jezikov v sklopu zadevne javne debate. Zavod za šolstvo, Komisijo Unesco in javnost je treba vedno znova opozarjati na možnost drugacnega sistema uporabe in poucevanja tujih jezikov, zlasti glede upoštevanja esperanta. Radio Slovenija 3 – ARS je oddajo Jezikovni pogovori 16. oktobra posvetil ob 100. obletnici smrti franciškana Stanislava Škrabca njegovemu umetnemu jeziku evlalija. Oddajo je pripravil in vodil Aleksander Cobec. Gost oddaje je bil dr. Kozma Ahacic. Oddaja traja dobrih 21 minut. Vsebina oddaje je povezana z espe-rantom in kaže zanimive ugotovitve in stališca vidnega slovenskega jezikoslovca. Veliko argumentov pro in kontra za evlalijo bi lahko uporabili tudi za esperanto. Oddajo lahko poslušate s povezavo https://ars.rtvslo.si/2018/10/jezikovni-pogovori-171/. Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Do novega leta še cas za donacijo Ponovno vas prosimo, da podarite delcek svoje dohodnine v korist esperantskega gibanja v Sloveniji. Naša davcna zakonodaja omogoca podariti do 0,5 % odmerjene dohodnine obcana izbrani upraviceni organizaciji v javnem interesu. Ce obcan – davcni zavezanec tega ne naredi, gre ta znesek v državni proracun za splošne namene. Darovalca ta donacija ne stane nic, le sredstva usmeri po svoji izbiri. Zahtevo za podaritev dela dohodnine mora obcan vložiti do konca koledarskega leta in velja do preklica ali spremenjene zahteve v prihodnjih letih. Ce ste že kdaj prej vložili zahtevo, bo nova zahteva staro avtomatsko razveljavila. ZES poziva vse esperantiste in prijatelje esperanta ter druge naklonjene osebe, da namenijo zadevni del dohodnine v dobro naše organizacije. Za to plemenito gesto naj nagovorijo tudi svojce, prijatelje in znance, zlasti tiste, ki sodijo med tisti dve tretjini dohodnin-skih zavezancev v Sloveniji, ki sploh nikomur ne na-menijo tega dela svoje dohodnine. ZES bo tako zbrana sredstva gospodarno uporabila za izvedbo programa in projektov v korist vseh slovenskih esperantistov. S temi sredstvi bomo podprli tudi projekte naših kolek-tivnih clanov EDL, EDM in ŽEDM. Kako vložiti zahtevo za podaritev dela dohodnine? Na voljo sta dve poti: izpolnitev obrazca »Zahteva za na-menitev dela dohodnine za donacije« ter dostava tega na obmocno enoto FURS ali pa izvedba zahteve po elektronski poti preko spletišca e-davki, ce imate digi-talno potrdilo. V obrazec vpišete poleg svojih podatkov še naslednje podatke o upravicencu: Združenje za esperanto Slovenije, d. št. 93737777. odstotek: 0,5. Prosimo vas torej za 5 minut casa, da izpolnite obrazec in napišete na ovojnico naslov financnega urada, ter za eno znamko vrste A. Za uporabnike spletišca e-davki pa je postopek še krajši in ga v celoti opravijo s pomocjo racunalnika, saj je vecina podatkov že napisanih in samo vnesejo podatke za ZES in podpišejo zahtevo z digitalnim potrdilom. Opravite to skromno formalnost takoj, da ne pozabite. Cas do novega leta bo ob množici drugih opravkov in skrbi minil v trenutku. Ce morete pridobiti še druge donatorje, boste veliko prispevali za našo stvar. Izvršni odbor ZES Celebrado de la Zamenhofa Tago 2018 Mariboro – la 15-an de decembro je la 12-a horo, Meljska-strato 37, pli vidu ce http://esperanto-maribor.si/napovedi-2018/ Triesto – la 16-an de decembro je la 10:30 horo, Via del Coroneo 15. Graco – la 6-an de decembro je la 19-a horo, Mariatroster-strato 93, kontakto: heinz-paul.kovacic@aon.at. Vieno – la 8-an de decembro, en la Pola Instituto, Am Gestade 7, 1010 Wien, pli vidu ce http://www.esperanto.at/neuigkeiten/ Kion oni legos en la sekvanta numero? Por la numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de februaro 2019, ni antauvidas raportojn pri interesaj okazajoj dum la vintraj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artikoletojn pri la agado en Esperantujo: - Zamenhofa Tago en Mariboro – raporto - propono de la oficiala insigno de SIEL - antausciigo pri la jaraj kunvenoj - inventaro kaj arango de la faka biblioteko de SIEL - komentario pri lingva politiko - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri via agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tio ci… Cu Zamenhof sentis sin Litovo? El Parolado pri patriotismo, Guildhall, Londono 1907 (Fonto: Auld W.: Pasoj al plena posedo, 2-a eldono 1984, pago 151 au 4-a eldono 2018, pago 124): ….Vi staras nun antau miaj okuloj, mia kara Litovujo, mia malfelica patrujo, kiun mi neniam povas forgesi, kvankam mi forlasis vin kiel juna knabo. Vi, kiun mi ofte vidas en miaj songoj, vi, kiun nenia alia parto de la tero iam povos anstataui en mia koro, vi atestu, kiu vin pli multe, pli kore kaj pli sincere amas: cu mi, idea espe-rantisto, kiu revis pri frateco inter ciuj viaj logantoj, kvankam mi devis bedaurinde forlasi vin, simile al mul-taj centoj da miloj da aliaj viaj filoj – au cu tiuj perso-noj, kiuj deziras, ke vi apartenu nur al ili, kaj ciuj aliaj viaj filoj estu rigardataj kiel fremduloj au sklavoj! Ho, patriotismo, patriotismo, kiam fine la homoj lernos kompreni guste vian sencon! Kiam via sankta nomo cesos esti armilo en la manoj de diversaj malhonestu-loj! Kiam fine ciu hmo ricevos la rajton kaj la eblon algluigi per sia tuta koro al tiu peco da tero, kiu lin naskis!.... INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0