v ib \ \ ' • : !/ '///; \ . '/ //. c v\ fl /? Tj ‘71 \vfi' f ! v VD ČJTJ ti \v i / >« . aHl ;\ \\\~ \W v Sobota v soncu, orgije zadonijo, ječijo jarmi bronastih zvonov,' ki spet prišli iz Rima so domov, ljudje so praznični in se smejijo. \ w \\\ x s\ - X II/ -> v \i\vv\Xw "• > \N N \)// i, M Sif 'ti \A ¥ U V i . \ s v.. v v /t« * \ o v\ \ \ / A \J , c~V \ w 1 n-r’ 1 MU v,aU>V Pozdravlja znanec znanca: Dober dan, Čebele krožijo okrog ulnjakov, dekliški trop je kakor njiva makov in red žena kot skoraj zreli lan, Možje so zadnji, polje jim leži na duši kakor drago dete, morda izpolni letos jim obete, ozirrdna kot morje valovi.- Med drevje, travo padajo glasovi: Gospod je vstal, Gospod živi! Mauser Karel. /f jr\\ F « L J k> ' ..V klopeh je zbrana vas: kadilo se dviga kot oblak; diši po smoli, kleši pred Bogom srenja, tiho moli. Nad glave sonce je svoj blesk razlilo. Ob Roku. psiček se veselju, čudi, in Jakob mirno gre spet v Kompostelo, z obraza bereš radost mu veselo, a vse zaman se svetec s školjko trudi. 1 ° \ \ i \ ! / !■ l A \ -j - /{ Yw M n šula puščico, /wk rog devic izbranih, - črdX'< V:>^' enedikt s sestrico, Ajbiii I Z Ah I Vu) 'djft!?' H ij| t>/ ,/d■•! i i!: i j !;i ji 'V/tP\'M ;i!.! i| |} j • I Pričakala je Uršula omahnila je v krog pogovor plete Bened^n-u o j Ljudje, narava, svetci in kadilo ViTTmS)A' vse v skupnost blaženo se je stopilo. pomlad pozdravlja vas in vso gorico. •\ vJ^v v# i uk'.: Mausor Karel. Štev. 77. Domači glasovi, 20.IV.1946. Str.2. -"Veselo Alelujo!" S temi besedami stopa pred—t e.znanec in ti vošči veselje in srečo za Veliko noč. "Da* veselo Alelujo!" odgo¬ varjaš nekam brez zanimanja in iskre v očeh. V duhu gledaš rodna krov, domača polja in vrtove, prijatelje in znance v preteklih velikonočnih dneh. Podzavestno ti silijo na jezik pesnikovi stihi o Ubežnem kralju ....• zgubil vojsko, zgubil zemlje svoje, skriva se kot zver po lesu plaha, koča vsaka duri mu zapira, spremljevalca nima pot njegova.... ...Nekaj v grlu te tišči, beseda ti ne gre iz ust. Kljub temu>prijatel j, vztrajam.in ti kličems"Veselo alelujo!" Saj si kristjan, katoličan. Kvišku glavo in srce! Kristus se dviga iz groba, premagana je smrt, trohnoba. Pozabljeno je vse gorje, sra¬ mota, bolečine. Častitljiv in poveličan se dviga iz tesnih okov v no¬ vo življenje, v kraljestvo, ki nima meje, v bogastvo, ki mu ga ni ena¬ kega, v veselje, ki se ne da popisati. Ti pa si žalosten in omahuješ! Cernu? Sel si z njim kakor zvesti njegovi apostoli skozi grozote velikega petka, zgubil si vse kakor on, imetje, svojce, domovino. Prestal si sramoto, rane, prav v grob si legel z njim, ^ Vse to je zdaj za tabo! Čaka te vstajenje!- Ko so padali na- V te najhujši udarci,nisi zdvajal, zdaj pa povešaš glavo, omahuješ, Po¬ doben si učencema, ki sta potovala v Emavs. Kristus je že triumf ir al,' zmaga je bila že dobljena, onadva pa sta mislila, da je vsega konec. Ko boš stopal s procesijo, ti bodo solze silile v oči. Ka¬ kor z učencema na poti v Emavs. bo pred tabo stopal sam Gospodi "Kakšne so tvoje misli, da si tako žalosten", te bo spraševal. Nato ti bo dokazoval, kako je bilo potrebno, da si trpel, da si zgubil vse najdražje. Postal si njemu podobnejši. Nisi spolnjeval svoje volje, ampak voljo nebeškega Očeta, ki se izraža v najvisji avtoriteti na zemlji. Tej si bil pokoren do konca. Kakor Oče Sina ni zapustil, tako - se.je tudi o.d tebe nav. dežno umaknil, da bo tvoja žrtev popolnejša. Danes se ti morda zdi, da sediš kakor Job na kupu gnoja, obdan z ranami, brez vsega, obsojan od prijateljev, zapuščen'od last¬ nih svojcev in sonarodnjakov. Jutri pa bo Gospod stegnil svojo roko, tvoje rane se bodo zacelile in sovražniki se bodo umaknili osramočeni. Zopet boš obdan od svojcev in tvojega premoženja bo mnogo več kot kdaj koli prej. Zaupaj, tvoje vstajenje se bliža! Prenovljen in očiščen boš a postal seme, iz katerega'bo nanovo vzklil naš izkrvaveli narod. Zato ™ pa le krepko mi stisni desnico in poln zaupanja in optimizma zakliči z menoj: "Veselo alelujo!" ' ' i ■ y ctmarjzvi galjolje Stari Jamar je stopil na -prag, preletel z očmi nebo nad Je- .lovco in potegnil čedro. "Salabolt, skupaj se vleče. Pa ne, da bi se kaj skuhalo." Puhnil je dim skoz redke zobe, pobral kamen in ga previdno zakotalil proti vereji. Sobotno jutro. Gospod so pred cerkvijo požegnali ogenj. Zenske v kuhinji so nabrskane. Na ogenj čakajo. Gnjat je pripravljena. Dokler pastir ne prinese gobe, ni moč prijeti za nobeno delo. Marička sitnari in leta iz čumnate v hišo in iz hiše v kuhinjo, Zenske! Jamar zamahne z roko. Pred vsako Veliko nočjo so take. Marička še posebej,. Samo ■,S4u; v 5. Štev-. 77.-Domači glasovi, 20. IV. 1946. Bandera gredo v cerkev. Fantom je vroče. Akrabolt,. sveti Martin je težak, tudi sveti Anton ni kar tako. Se utripljejo rese, ko banderu stoje na svojih krajih. Fantje si brišejo pot. Srenja je na kolenih. Eog se zahvaljuje otrokom, ženam in možem. Orgije bučijo, cerkvene stene se tresejo. Sonce sije skoz barvasta okna. Zgarane kmečke roke počivajo na klopeh, se trkajo na prša. Jamar je tako majhen, da se samemu sebi zdi kakor otrok. Samo za dvoje misli; za svoje tri galjote in za zemljo. Za galjote, da bi jim vsaj črnega kruha ne manjkalo in za zemljo, da bi rodila pšenico za nov kolač. Takrat bodo nemara galjotje že doma. Potlej se cerkev prazni Jamar gre s Potokarjem, Marička s Francem. Za pirhe sta se zmenila. Jamarka vstane še v cerkvi. Tako prijetno diši po kadilu. Bog je ostal sam. Zdaj ima dovolj časa. Vijoličast žarek gre čez zgarane roke, obdrsa klop in se ustavi ob oltarju. Po tem žarku gredo molitve in solze. Jamarka mora biti to Veliko noč pri vseh svojih, vsem mora napraviti križe. Jožetu, Ceni in Matevžu. Vsem trem galjotom za to sveto Veliko noč. VIL a- u MO Kdo nosil letos bo bandera naša, kdo pritrkaval bo na sveti dan, kdo nosil letos nebes bo in sveče, ko tukaj, smo; Franc, Joža in Boštjan? Ko boste šli od cerkve skozi vas, preštejte vrste, nas ne bo med vami, tako smo daleč kot; v globoki jami in zemlja tod ima ves drug obraz. A vendar bomo prišli vsi trij d. pregledati..polje in šli v domove,. poljubili bandera in zvonove, r . ■* 7 šli v gmajne, laze in na vše cestš in vsakega objeli oberoč kot brata, sestro za Veliko noč. Mauser Karel. Štev. 77. --Doma6i glasovi, 20,IV.1946• ? t j-» 6 • 'eh kana epa pisma mrfvtn Morda zadišal ogenj bo do nas. Velika nož je, mi smo sami... , Morda nas pritrkavanje le zdrami, da pridemo 6*ez noc obiskat vas. Naš grob je dalež, sto nas tu leži, sto mladih nas tu v prsti sanja, nad nami divja roža se poganja, ■antena živa, ki vaš krik lovi. Pod bolikov kot d dni te kos kolaža, shranite že za nas kozarec vina! Tako samotna, pusta je dolina, kjer varuje skale zakleta kaža. Ko boste legli in trdo zaspali, prišli bomo domov in vasovali. Mauser Karel. 2- • * NOVI PREDPISI ZA POTNA DOVO, LJENJA BEGUNCEM. Britanske .-vojaške oblasti, so izdale odredbo, po ka¬ teri morajo imeti vsi preseljenci, ki potujejo nad 10 km od svojega stalnega bivališža - taborišža - posebna potna dovoljenja, ki jih izdajajo okrajna glavrstva. Ta do¬ voljenja se bodo izdajala samo v izjemnih služajih. Prošnjo, ki jo je treba vložiti na posebnem o- brazcu, mora pred oddajo na o- krajno glavarstvo UNRRI-no ravna¬ teljstvo potrditi in priporožiti. UNRRA opozarja begunce, naj vla¬ gajo prošnje le v res nujnih slu¬ čajih. VAŽEN SESTANEK. V žetrtek 18. IV.1946 se je v begunskem tabo- rišžu v Spittalu pod vodstvom rav¬ natelja UNRRE za angfesko cono v Avstriji g.majorja Chapman-a vr¬ šil sestanek vseh direktorjev in vseh vodij taborišž angleške cone (C.A.S. direetors and Cdmp ckair- mans conference) z namenom med¬ sebojnega spoznavanja in žim i- boljsega sodelovanja, predvsem glede širše begunske samouprave, ki je v nažrtu. Sestanek je od* ližno uspel. / • - i VELIKONOČNA ŠTEVILKA "CVETJA V TUJINI" je izšla. Tokrat so se naši dijaki še bolj potrudili,da bi njihovo glasilo bilo žim lepše opremljeno in njegova vsebina žim bolj zanimiva. Za naše dija- bo ta številka "Cvetja" pomenila marsikatero prijetno urico branja VSEM NAŠIM CITAIELJICAM IN CITATELJEM VESELO ALELUJO! UREDNIŠTVO IN UPRAVA.