240
Šolske stvari.
Letošnja šolska letina
Šolske počitnice so nastopile in na svitlo dana poročila kažejo nam stan šolstva preteklo leto. Naj po poročilih, ki so nam došla, povemo kaj malega.
„Jahresbericht des k. k. Qbergymnasiums zu Laibach"
pričenja se z obširnim člankom gosp. prof. V o duška, ki ima naslov „Beitrage zur praktischen Astronomies in nam kaže pisatelja strokovnjaka v zvezdoslovji. Učilo je letos na tej gimnaziji, kateri vodja je šolski svetnik gosp. Jak. Sniolej, 19 profesorjev, 2 suplenta in en učiteljski kandidat. Kar se tiče slovenščine, omeniti je, da se je v I. b razredu, razen geografije in matematike, vse učilo slovenski, — v II. b. razredu učila se je nemščina in v 2. polletji tudi naravoslovje nemški, — v III. b. razredu bilo je razen veronauka in slovenščine vse nemški in ravno tako tudi v IV. b. razredu. V zgornji gimnaziji učila se je le slovenščina slovenski, vse drugo nemški. Slovenščina bila je obligatna v slovenskih pa-ralelkah in za tiste učence, ki so iz slovenskih para-lelk prestopili v višjo gimnazijo; za učence, kateri so vstopili v I. a. razred, bila je slovenščina le fakultativna, če je bila tudi njihova materinščina. — Učencev je letos v tej gimnaziji bilo v začetku 625, koncem leta 571, tedaj 69 dijakov več od lani; zato so v prvih 3 razredih spodnje gimnazije bile paralelke. Kranjcev je bilo 511, izmed teh 129 Ljubljančanov, iz druzih cislajtanskih dežel 55, — iz Translajtanije 9 in 2 iz ptujih dežel. Materinščina je 434 dijakom bila slovenščina, 131 pa nemščina; materinščina 12 dijakom bili so drugi jeziki. Posebno bogata je ljubljanska gimnazija na štipendijah, kajti štipendistov bilo je 104, ki so uživali štipendij v znesku 7454 gold. 11 kraje. — Profesorji višje gimnazije so na obrtnijski napredovalni šoli podučevali 142 učencev.
,,Programm des k. k. Qbergymnasiums in Rudolfs«
Wert." To poročilo prinaša na čelu slovenski spis proL Franca Breznika: ,,0 Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu'4; s tem člankom hoče profesor Breznik dokazati, kako se da Sokratova epagogična ali induktorična metoda sploh porabiti, da se prispe do najvažnejših toček v pojmoslovji. Ena prvih nalog gimnazijalnega poduka je, da se mišljenje izuri in okrepi, razum razbistri in ojači, v obče da se vzbudi in utrdi samostalno duševno delovanje. — Učilo je na tej gimnaziji, kateri vodja je Jan. Fischer, 14 profesorjev, med katerimi 4 očetje reda sv. Frančiška. — Učencev je štela koncem leta 175; od teh je 154 Slavjanov in 11 Nemcev po materinščini Štipendistov je tukaj bilo le 13. Slovenščina se je kot obligaten predmet učila v vseh 8 razredih , in sicer v spodnji gimnaziji po 3 uri, v zgornji pa 2 uri na teden. Veronauk učil se je na spodnji gimnaziji slovenski, na zgornji gimnaziji nemški po 2 uri na teden. S to gimnazijo je tudi bila zvezana obrtni] ska šola, na kateri podučuje 6 gimnazijskih učiteljev. Obiskavalo je to šolo koncem leta 44 rokodelskih učencev.
Hvalevredno je, da v obeh teh gimnazijskih poročilih nahajamo tudi vprašanja, ki so jih dobili osmo-šolci pri maturi, da vidijo njihovi nasledniki, kakošna vprašanja jih čakajo, ko pridejo do mature.
Radovedni smo, koliko več pravic bode prihodnje leto dobila slovenščina na naših gimnazijah.