GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul.. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50.— četrtletna din 25.—.
Štev. 17 — Leto II.
Murska Sobota, 27. aprila 1950
Cena 2 din
Praznujemo deveto obletnico
Osvobodilne Fronte
Pred devetimi leti se je na pobudo Komunistične partije ustanovila Osvobodilna fronta, in je združila vse organizacijo, ki so obstojale do 27. aprila 1941 v borbo proti fašističnim okupatorjem. Osvobodilna fronta, pod vodstvom Komunistične partije, se je hitro širila ki zajemala v uporno borbo množice svobodoljubnega ljudstva. Osvobodilna fronta je zajemala v borbi vse napredne organizacije in žela vedno velike uspehe. Takšne organizacije poprej nismo poznali nikjer. Organizirana je bila po načelih marksizma-leninizma. Osvobodilna fronta se je borila v prvih letih za to, kar si je želelo ljudstvo, za likvidacijo in uničenje zatiranja in izdajalcev in zato je žela tako velike uspehe. Razkrinkavala je izdajalske stranke in organizacije in razbijala iluzijo čakanja na osvoboditev ter prodirala povsod z geslom: svobode nam nihče ne bo podaril, moramo si jo izbojevati!
V Sloveniji je uspelo zbrati v Osvobodilno fronto 18 skupin, ki so predstavljale najširše politične nazore tiste dobe. Komunistična partija je v svojem nazoru očistila svoje vrste vseh tistih, ki so prinašali vpliv stare družbe, ki je ljudstvo navajala na pot Zapadne demokracije, Komunistična partija je z Osvobodilno fronto razbila ozkost strank in strankic in stopila na pot organiziranja širokega vseljudskega resničnega demokratičnega gibanja v boju za osvoboditev slovenskega naroda.
Pred devetimi leti Osvobodilna fronta ni nastala nenadoma, kot nekaj novega, temveč je njen nastanek pomenil težnjo vseh naprednih sil slovenskega naroda že iz prejšnje dobe. Njen nastanek je pomenil za slovenski narod revolucionaren prelom s preteklostjo, prvo zmago dolgoletne težke, trde in vztrajne borbe najnaprednejših sil slovenskega naroda. Njen nastanek je pomenil zmago nad vsemi tistimi mračnjaškimi ostanki stare družbe, ki je načrtno vzgajala v našem ljudstvu zavest slabosti in nemoči malega naroda. V svojih interesih le nazadnjaška oblast prejšnjih režimov nakazovala pot vdanosti in prikazovala stvarnost in bodočnost tako, kot da ni rešilne poti za ljudstvo malega naroda. Nastanek Osvobodilne fronte je za naš narod največja zmaga nad nazadnjaštvom in malodušjem. Z nastankom Osvobodilne fronte je bilo mogoče organiziranje narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji v smislu enotne narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije.
Osvobodilna fronta se je med borbo razvijala in utrjevala v borbeno organizacijo ter budila politično zavest pri ljudskih množicah in s tem organizacijsko enotnost v ljudskih množicah. Osvobodilna fronta je bila mobilizator v narodnoosvobodilno borbo in organizator utrjevanja demokratičnih načel. Temeljne točke, ki jih je sprejel Plenum Osvobodilne fronte leta 1941, so se uresničile. Osvobodilna fronta je torej izvršila svojo zgodovinsko nalogo ter pokazala, da se lahko zmaguje samo tam, kjer je ljudstvo enotno in vidi cilje v svojo bodočnost Pokazala je, da mali narodi lahko zmagujejo nad mogočnim sovražnikom na vseh področjih, pokazala je, da ljudstvo lahko zmaguje, če se bori za svoje pravice in za življenje kakršno si hoče samo ustvariti.
Po zmagi je bil delokrog mnogo širši. Izvrševanje gospodarskih nalog in utrje-
vanje ljudske oblasti ter čuvanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe so za Fronto poslej glavne naloge. Njeno delo pa je dobilo po sprejetju petletnega plana še mnogo širši značaj. Zdaj po treh letih načrtnega dela vidimo ogromne uspehe, ki jih je dosegla Osvobodilna fronta pri izvrševanju graditve države z izpolnjevanjem nalog, ki jih narekuje petletni plan.
Fronta se je v vseh teh letih utrdila, zajela najširše množice v organizacijo in dosega vedno večje in pomembnejše uspehe. Moč Osvobodilne fronte se je izrazila in se izraža vedno močneje po informbirojevskem napadu na naše vodstvo in naše ljudstvo. Te uspehe pa dosega zato, ker je bila in je organizacija, ki je vzgajala ljubezen do vseh narodov in jo še vzgaja; tudi do tistih, katerih vodstva nočejo Jugoslaviji nič dobrega. Osvobodilna fronta je po načelih Komunistične partije zavzela pravo pot, pot, s katere so vse ostale organizacije izven naših meja skrenile. Ljubezen do ljudstva vseh držav, ljubezen do vseh narodov, to je glavno načelo Osvobodilne fronte in to je dokaz, da je pri nas internacionalizem ne pa nacionalizem, kot bi nam hoteli dokazati kominformbirojevci.
Prav tako kot je bila Fronta v borbi mobilizator širokih množic za osvoboditev, je zdaj mobilizator delovnih ljudi za neodvisnost, je mobilizator najširših množic za gospodarsko samostojnost in s tem mobilizator v borbi za izvrševanje petletnega plana, za izgraditev težke industrije, za socializacijo kmetijstva, skratka za socialistično graditev.
Ker je Fronta takšna, ima naše ljudstvo vanjo največjo zaupanje in se vse trdneje oklepa organizacije
V setvi so vaške organizacije Fronte
veliko prispevale
Najvažnejša kmetijska naloga, spomladanska setev, je v polnem razmahu. Frontne organizaciji v murskosoboškem okraju so se večinoma zavedale važnosti spomladanske letve. Krajevni odbori sami ne bi bili kos tej veliki nalogi, če jim ne bi priskočile na pomoč tudi množične organizacije po vaseh, predvsem pa Fronta.
V vaseh, kjer frontna organizacija tesno sodeluje s krajevnim odborom in skupno rešujejo probleme in težkoče, ki nastajajo v zvezi s spomladansko setvijo, lahko ugotovimo, da setev dobro napreduje. Tam ni vprašanje, kaj bomo z ogroženim sektorjem, kje bomo dobili semena, kje vprego in slično. Frontna organizacija s pomočjo krajevnega odbora take probleme takoj reši, da ni zastoja pri setvi. Ta je Fronta uspela, da
je kmetovalcem pravilno prikazala važnost spomladanske setve in zato tudi uspehi ne izostajajo.
V Prosenjakovcih, kjer Fronta pri vsaki gospodarski akciji tesno sodeluje s krajevnim odborom, je jasno, da nudi tudi vso pomoč pri setvi. Frontna organizacija je sodelovala pri razbitju plana setve na posamezne kmetovalce, reševala vprašanje semen in da je nedeljski množični pregled setve dobro uspel in ugotovila, da setev dobro napreduje, vidimo pri tem velike uspehe Fronte v Prosenjakovcih. Kdo ne pozna delo in uspehe
 frontne organizacije v Ženavljah in Čepincih. Frontna organizacija v Ženavljah je lahko zato ugotovila pri nedeljskem pregledu, da v njihovem krajevnem odboru ni nobenih problemov v zvezi s setvijo, da setev dobro napreduje in da bi bilo tudi že vse zasejano, če jih ne bi oviralo slabo vreme. In v Čepincih, kjer so že do sedaj pri ovsu presegli plan setve. Ravno tako so posadili nad 90 odstotkov krompirja, 60 odstotkov koruze in v celoti krmno peso. Tudi frontna organizacija v Gornji Lendavi ne zaostaja. Da spomladanska setev tako dobro poteka brez večjih težkoč, je zasluga v precejšni meri ravno Fronte, ki tesno sodeluje s krajevnim odborom. Tudi po ostalih vaseh, kakor v Sodišincih, Tešanovcih, Gradišču, Martjancih, Lipovcih in drugod, se frontna organizacija zaveda svoje naloge v zvezi s spomladansko setvijo.
Ravno iz tega lahko ugotavljamo, da tam, kjer je frontna organizacija sodelovala pri razbitju plana na posamezne kmetovalce, reševala skupno s krajevnim odborom vprašanje ogroženih površin in poskrbela, da bodo iste tudi obdelane, tam ni težkoč pri setvi. Tu je frontna organizacija svojo nalogo izvršila.
So pa tudi frontne organizacije, ki svoje 
naloge niso razumele. Kako naj opraviči svoje delo Fronta v Satahovcih in M. Črncih. Tu Fronta sploh ni sodelovala pri razbitju plana setve. Ali se naj zato čudimo, če so plan setve na 
posamezne kmetovalce dvakrat razbijali in kmetom potem popravljali is dane odločbe, ki so jih prejeli šele 20. aprila. Kje je tu setev po planu in kakšen bo odkup po planu, se Fronta seveda ne vpraša. Ali se naj potem čudimo, če ravno v Satahovcih in M. črncih ne gre nobena gospodarska akcija in tudi odkupa ni mogoče nikdar pravilno in stoodstotno izvesti.
Toda vkljub temu lahko ugotovimo, da je večina frontnih organizacij svojo nalogo v zvezi s spomladansko setvijo zadovoljivo rešita in še rešuje. Prav pravilna in pravočasna izvršitev spomladanske setve bo merilo dela Fronte v vsaki posamezni vasi. Ravno tu bodo lahko frontne organizacije ugotovile, kako uspešna je njihova pomoč pri veliki nalogi, ki stoji pred nami v četrtem letu naše petletke pri dvigu kmetijske proizvodnje.
Beltinski sektor se je
pripravil za proslavo 27. aprila
Posamezne vasi na tem sektorju so se prav lepo pripravile za praznovanje praznika OF, oziroma za proslavo 27. aprila. V Beltincih bo sodelovala godba, telovadno društvo, nastopila bo folklorna skupina, pa tudi pevci bodo izpopolnili program. V Gančanih bodo postavili tri slavoloke, ki bodo ostali tudi za 1. maj. Njihova godba bo prav tako sodelovala pri proslavi, pa tudi harmonikar. V Ivancih bodo prav tako kot v Gančanih zakurili kres in po kresu bodo  izvajali točke programa. Peli bodo partizanske pesmi, a sekretar OF bo nekaj povedal o pomenu tega praznika maše najbolj množične organizacije. V Ižakovcih se pionirji prav izredno pridno učijo zborno deklamacijo »Tlaka«. Tudi starejše pionirke vadijo telovadni nastop s pesmijo. Seveda bodo tudi oni zakurile kres. Pripravili so tudi svojega harmonikarja. V Tešanovcih se pripravlja društvo. Oni so že ustanovili tudi folklorno skupino, ki bo ta dan nastopila v programu, katerega bodo izpopolnili z malim igrokazom. Tudi pevski zbor bo nastopil. V Martjancih prireja društvo igro in nastop svoje folklorne družine. Seveda da imajo tudi deklamacije, kot ostale vasi.
V Beltincih bo centralna proslava za 1. maj. Organizacijo so prevzeli fizkulturniki, množične organizacije in IZUD. Priredili bodo telovadni nastop, dvignili bodo mlaj, imajo tudi dirke v programu, a AFŽ je sklenila, da bo na veselici pogostila ljudi, ki slavijo 1. maj. Najbrž bo tudi sindikalna podružnica državnega posestva letos sodelovala z ostalimi sindikati pri proslavi delavskega praznika, da ne bosta v kraju dve prireditvi
Frontovci v Zgornjih Tešanovcih so izločili Vrinjenca Frontovci v Zgornjih Tešanovcih so na svojem sestanku iznesli, da je Stefan Peček, njihov sekretar nastopal proti koristim skupnosti s tem, da ni izvrševal svojih dolžnosti. Iznesli so, da on več obveznosti do države ni izpolnil. Imel je skrita dva pitana prašiča, katera ni pokazal ob priliki popisa svinj. Imel je prav tako zatajeno površino zemlje. Niti ni izvršil obveznosti. Tovariš Peček na vse to ni našel odgovora za člane Fronte, ki so odgovor od njega zahtevali!  Člani Fronte so torej upravičeno zahtevali, da se ga izključi iz Osvobodilne fronte. Člani Fronte so poudarili, da to zahtevo utemeljujejo s tem, da je sam kot vsi aktivisti, ki so prišli v vas, govorili o tem, kako morajo biti člani Osvobodilne fronte tisti, ki bodo pokazali primer pri izvajanju gospodarskih nalog — da bodo člani Fronte vedno in povsod vzor ostalim.
V Beogradu so izročili v obrat prvi domači Opekarniški stroj velike zmogljivosti, agregat, ki izdela v osmih lirah 32.000 zidakov. S tem se poveča proizvodnja v primeri z ročnim delom za 30 do 40%. Do konca meseca bo obratovalo že devet takšnih agregatov.
V Ženavljah je najboljša frontna organizacija na vasi v soboškem okraju
Vas Ženavlje leži na Goričkem blizu madžarske meje. V lem kraja je že dalj časa znana vaška organizacije. Fronte po svojem vzornem delu. Svoje uspehe so dosegli prav z vstrajnim ideološkovzgojnim delom med članstvom. V študij so vključili tudi vse odbornike ostalih množičnih organizacij svojega kraja. Kot rezultat vztrajnega ideološkovzgojnega dela je revolucionarno delo na vseli ostalih področjih dela. Tako so v Ženavljah prvi v soboškem okraju pomislili na graditev zadružnega doma in ga pričeli takoj tudi graditi. Zadružni dom je končan. V njem je središče kulturnega življenja vasi kot tudi gospodarskega. V zadružnem domu Je našla svoje prostore splošna kmetijska zadruga, v njem so uredili frontni kotiček in prostore, kjer se ob večerih zbirajo in poslušajo predavanja.
Delo, opravljeno pod vodstvom vaškega odbora OF v preteklem letu, je veliko še poleg gradnje zadružnega doma.
Samo pri gradnji zadružnega doma so frontovci naredili 4680 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa so pomagali še pri vseh ostalih gospodarskih nalogah v vasi. V ostalih delih so dali še 870 prostovoljnih ur. Že samo število delovnih ur pove, da je v vasi dobra frontna organizacija. Za uspehe pa moramo dati še posebno priznanje vaškemu odboru Fronte, ki se redno sestaja in razpravlja o problematiki in nalogah v svoji vasi. Za svojo vztrajnost in vzorno delo na področju organizacijske ureditve in v pomoči ljudski oblasti kakor tudi na področju kulturnoprosvetnega dela je prejel vaški odbor in s tem vsa organizacija Fronte v vasi Ženavlje od Zveznega odbora Ljudske fronte odlikovanje kot najboljša frontna organizacija na vasi v soboškem okraju. To priznanje od strani Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je v ponos ne samo Ženavljanom, ampak vsemu okraju.
V Martjancih so pokazali
več aktivnosti
Vaški aktiv Fronte je pokazal svojo sposobnost v času pred volitvami v Zvezno skupščino, saj je pripravil vaščane s politično vzgojnim delom, da so glasovali polnoštevilno. Prav tako je učvrstil sodelovanje z ljudsko oblastjo ob priliki odvajanja zaostankov odkupa
Vse gospodarske plane je frontni odbor skupno z ostalimi odborniki množičnih organizacij do dobra pretresel, preden so bili izneseni na množičnih sestankih. Tako so ugotovili, da sta aktivist s okraja in tajnik krajevnega ljudskega odbora kar po svoje obračunavala zaostanke oddaje mleka za poedine kmetovalce. od katerih so zahtevali maščobo. Pri razbitju je tajnik krajevnega ljudskega odbora pokazal svoje nerazumevanje s tem, da ni hotel dovoliti, da bi vaški odbor kontroliral odmero. Po ponovni zahtevi vaškega odbora Fronte je popustil in vaški odbor Fronte je ob pregledu dognal takšne vrste nepravilnosti: kmetovalec, ki ni oddal 700 litrov mleka, je zadolžen za oddajo 2 kg masti, in kmet, ki ni oddal 90 litrov mleka, prav tako za 2 kg masti. Ob isti priliki je vaški odbor Fronte ugotovil, da krajevni ljudski odbor nima točne evidence o lanski obremenitvi posameznih gospodarstev. Zato je upravičeno zahteval, da ponovno razbije plan. V Martjancih so se s tem strinjali vsi vaščani in tudi izpolnili ponovno odmero.
S takšnim delom je dobil vaški odbor Fronte kot tudi odborniki ostalih množičnih organizacij, ki so v tem delu sodelovali, zasluženo priznanje od vaščanov, a Fronta je pridobila veliko ugle-
da in zaupanja kot zaščitni ca malih kmetov, katere so v tej vasi takšni, kot je tajnik krajevnega ljudskega odbora, nepravilno obremenjevali. Pričakovati je, da bodo frontovci želi še v bodoče podobne uspehe, da se bodo izkazali tudi na ostalih področjih dela.
V vaškem odboru Fronte Borejci
Moč Osvobodilne fronte je videti v izvajanju gospodarskih in političnih nalog. Kjer je Osvobodilna fronta množična in vaški odbor Osvobodilne fronte aktiven, kjer je ideološka vzgoja zadovoljiva, tam izvršujejo vse probleme skupno in pravočasno. Seveda pregledajo najprej naloge in važnost akcije in pravilno razporedijo med se vse naloge. V Številnih vaseh soboškega okraja delo že pravilno teče. V Borejcih pa tega še vedno ni zapaziti. Slabost je vidna že v številu članstva in v organizaciji sami. Iz tega izvirajo vse ostale nepravilnosti. V Borejcih frontni odbor ne razlaga politično gospodarske dejavnosti, nalog in obveznosti svojemu članstva in preko teh vsem vaščanom. O tem najbolj jasno govori zadnja akcija obračunavanja zaostankov. Vaščani so svoje zaostanke v precejšni meri že poravnali, ko se je v vasi oglasil prejšnji predsednik tov. Flisar, ki je dejal v zadrugi, da hi potrebno nositi in oddati, ker so si to baje izmislili na okraju in da je temu kriv krajevni ljudski odbor in vaški odbor Fronte. S tem govoričenjem je naredil v vasi zmedo, da so nekateri mislili, da so po nepotrebnem oddali.
Ta primer nam zgovorno pove, da so posamezniki tisti, ki razbijajo na vasi enotnost ljudstva in to takšni posamezniki, ki so se skrivali za navidezno aktivnost in pomoč ljudstvu, katere pa prav
zaradi tega ljudstvo še do zdaj ni popolnoma spoznalo, da bi jih javno razkrinkalo. Iz tega primera je tudi jasno razbrati, zakaj Fronta v vasi ni močna. Poudariti je torej treba, da je frontna organizacija močna samo tam, kjer je vaški odbor dovolj aktiven in dela za pravice svojih vaščanov in članov.
Vaški odbor Fronte v Prosenjakovcih
se odlikuje po aktivnosti
V Prosenjakovcih, kjer živi madžarska manjšina, je delo Fronte dovolj aktivno, da se vas lahko uvrsti med najboljše v soboškem okraju. Politična zavest frontovcev je tukaj na zelo visoki stopnji. Sosedje, madžarski kominformbirojevci, so pričakovali, da bodo prav med njimi, pripadniki madžarske manjšine, našli svoje pristaše, toda delo frontovcev v Prosenjakovcih pove zgovorno, da so oni za današnjo stvarnost, torej odločno proti klevetniškim kampanjem, od koder koli prihajajo.
Vaški odbor ima popolno zaupanje od strani članov in zato tudi doseže sodelovanje na vseh področjih gospodarske in politične dejavnosti s krajevnim ljudskim odborom. V Prosenjakovcih izvršujejo vse akcije in vse naloge, ki so
postavljene pred vaški odbor Fronte. Vsak plan oddaje, setve in slično, katerega je krajevni ljudski odbor razbil, se odborniki Fronte z odborniki ostalih množičnih organizacij pretresli in ga šele takrat dali v diskusijo na množični sestanek, kjer so dali svoje pripombe še ostali člani, da so se vsi vaščani seznanili z dolžnostmi, ki jih imajo do države. Na tak način so seveda dosegli tudi pravočasno izvrševanje vseh obvez in nalog ki so bile postavljene pred vaščane.
Fronta je sodelovala v vseh vaških akcijah, pa tudi v akcijah okrajnega ali 
republiškega merila. V frontne brigade so šli polnoštevilno lam in tudi letos so 
izpolnili plan, katerega so sprejeli. Ustanovili so kulturnoumetniško društvo. V to društvo je vključena večina odbornikov vaškega odbora Fronte, kot tudi lepo število frontovcev. Kulturno življenje se je v tej vasi zelo razmahnilo, kljub temu, da je v vasi večina pripadnikov
 madžarske manjšine.
Skrb vaškega odbora Fronte za madžarsko manjšino je velika. Za madžarsko manjšino dobavljajo madžarsko časopisje, brošure in razne madžarske knjige, ki so potrebne za kulturni dvig in za dvig politične zavesti članstva. Odlikujejo se tudi na področju dela, kot n. 
pr. pri delu na gradnji zadružnega doma, katerega so pričeli graditi lani in 
so ga v surovem stanju tudi že dogradili. Sami so preskrbeli veliko materiala, potrebnega za gradnje. Svoj zadružni dom bodo kmalu popolnoma uredili.
V pomoči organom ljudske oblasti
je vaški odbor fronte Križevci najboljši
Že v preteklem letu so se v Križevcih v aktivnosti  pokazali kot vzorniki na vseh področjih dela. Frontovci so pokazali v preteklem letu najbolj vidne uspehe prav v vključevanju frontovcev v fronte brigade. Lani so jih dali v frontno brigade 52. To pove, da je vaški odbor zajel pravilen način organizacije. Tudi na področju  kulturnega dviga članstva ne zaostajajo. Velike uspehe so želi z izobraževalnimi tečaji in predavanji v obliki ljudske univerze Naštudirali so tudi nekaj odrskih nastopov in gostovali v bližnjih vaseh. Na vse kulturne prireditve so pritegnili lepo število vaščanov.
Najbolj pa se je odlikoval odbor Fronte v pomoči krajevnemu ljudskemu odboru v vseh gospodarskih nalogah. Tako je vaški odbor Fronte skupno  krajevnim ljudskim odborom sklenil, da bodo v vasi brez pomoči okrajnega aktivista odkupili mast za zaostanke oddaje mleka. Tako so pokazali, da v vasi razen ob potrebnih prilikah ne potrebujejo pomoči od strani okraja. Samostojnost,
ki so jo pokazali ob tel akciji bodo že 
v naprej razvijali in hkrati s tem se bo razvijala tudi demokratičnost oblasti v vasi.
V sektorja ob Muri je najboljša organizacija Fronte na vasi v Gradišču
Prava aktivnost frontovcev se je pokazala v Gradišču šele lani. Frontni odbor je dal pobudo za gradnjo zadružnega doma. Lani so ga zgradili v surovem stanju, v tem letu pa opremljajo notranjost. Pri gradnji so dali 6480 prostovoljnih delovnih ur. To nam kaže, da je Fronta zelo dobro izvedla svoje naloge v tej akciji.
Nekoliko manj pa so vložili truda v organizacijsko učvrstitev Fronte, zato niso vključili še vseh, ki so s svojim delom pokazali, da jim pripada članstvo v Fronti.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. aprila 1950
Fronta je dala iz svojih vrst
borce-vzornike
v  borbi za socialistično vas
V vseh krajih so po osvoboditvi pristopili člani fronte v borbo za obnovo in izgradnje zemlje. Prej partizani, zdaj borci za naprednost v gospodarstvu in v življenju, so tudi po naših vaseh pričeli najrevolucionarnejši kmetje z vztrajnim delom pod okriljem in po načelih Fronte. V Prekmurju, kjer ni bilo partizanskih borb v večjem obsegu, so pričeli prvi borbo za boljše oblike dela, na poti napredka, naši kolonisti v Kramarovcih, Ocinju in Fikšincih. Ti so poznali trdo borbo za življenje in za svobodo že iz prejšnjih časov. Bili so dodobra seznanjeni s smernicami. Fronte in so kaj kmalu pričeli misliti o napredku kmetijstva. Jeli so ugibati, kaj bi storili za napredek kmetijstva in včasih so dolgo o tem diskutirali na množičnih sestankih.
Pogovori so se razvijali živahno in dolgo so trajali, vendar so vdeno končali s prepričanjem: »V združitvi je moč«. Vedno globlje »so prodirali v diskusiji v način in pomen zadružnega življenja. Prisluhnili so vsem novicam in skušali iz vsake vesti o uspehih v zadrugi, ki je nekje v Sloveniji ali pa v drugi republiki zaslovela po delovnem učinku ali po dobri organizaciji, izslediti nekaj koristnega za organizacijo takšne zadruge v njihovi domači vasi. Premišljevali so kaj mnogo o tem in vendar se niso mogli prav odločiti. Vsi so prav dobro čutili, da jim manjka izkušenj za takšno obsežno kmetijsko delo, za takšno obsežno organizacijo in zato se niso kar čez  noč opogumili. Vedeli pa so, da s čakanjem ne dosežejo ničesar. Vedeli so, da bodo domačini do zadnjega čakali. Vedeli so, da so povsod drugje še bolj malodušni in ne verjamejo tako popolnoma v pravilno pot Fronte kot prav oni.
Da bodo prvi in da jim bo sledilo čim več kmetijskih gospodarstev, so se končno le odločili in se združili že spomladi 1946. Vedeli so, da se s to združitvijo začnejo ogromne težave, toda zavest, da so pokazali ljudem pravo pot, jih je vedno hrabrila, čeprav so se včasih omajali v prepričanju, da so storili prav, ko jim je bilo na vseh področjih dela samo. novo in novo. Vse oblike vsakdanjosti, ki so jim bile udomačene doslej, so nadomestile nove posebnosti zadružnega življenja in to njihovo nihanje iz uspehov v neuspehe in zopet v uspehe je vzbujalo nesigumost pri opazovalcih, pri sovražnikih pa rahlo upanje, da bodo propadli.
Zadružniki pa so le navidez nazadovali v kritičnih letih. V resnici pa so zmagovali. Zmagovali pa so zato, ker jih je vodila visoka zavest frontovca, da gradijo boljše in svobodnejše življenje. Da drobijo v prah stare in obrabljene oblike življenja, oblike, ki so jih spenjale v sužnost krpici zemlje in jim niso prinašale  ničesar lepega in ničesar dobrega, razen nekoliko zadovoljstva ob prepričanju: to pa je samo moje. Zadružniki pa so se počasi vživeli v novo življenje, čeprav ni šlo tako lahko obračunavanje s svojo notranjostjo, kot so to obračunali z okoljem, kateremu je ukazoval samo razum.
 Zadružniki so trdo in uporno delali Zemlja je bila razdrobljena na stotine parcel. Pa so v delu zmagovali, čeprav so včasih nekoliko tudi zaostali. Čutili so pa tudi, če ne popolno pa vsaj delno, pomoč okrajnega odbora Fronte. To jim je dajalo tudi del moči. Vse težave pa bi  mnogo lažje premagovali, če jim ne bi delali neprilike nasprotniki zadružništva, če se ne bi našli tudi med njimi omahljivci, ki so včasih, magari nehote prisluhnili govoricam okolice, ki je nameravala samo rušiti. Zadružniki pa so gradili. Postavljali so nove temelje novi  zgradbi, zato je njihovo delo, njihovo zmagovanje za vse napredne ljudi še bolj pomembno, še veliko večje, kot si ga sami lahko predstavljajo, Zadružniki so kot zavedni člani. Fronte veliko storili za Fronto, veliko za razvoj socializma na vasi. 
Kmetovalci, ki so dokaj dolgo stali ob strani, so premišljevali, opazovali in zopet korenito premišljevali, Zadružniki so garali, garali in oni so se gnali kot živina, na svoji posesti. Pravih uspehov ni bilo videti, ne pri zadružnikih ne pri  kmetih. Za svojo privatno posest so prav
dobro vedeli, da se ne bo širila, da bo dosegala iste uspehe kot pred leti, toda o zadrugi so govorili vsi, ki so prišli iz mesta, da bo prinesla na vas veliko novega, veliko napredka dn boljše življenje. Tega privatniki dolgo niso opazili in zato so tako korenito razmišljali, kje je tisto novo in boljše. Dolgo so tako razmišljali in delali ter opazovali Včasih so tudi kakšno neprijazno zinili o zadrugah brez pravega prepričanja, da so povedali prav. Polagoma pa so le opazili, da se poraja v zadrugi nekaj boljšega, kar njihovo drobno posest prekaša: vsi zadružniki so se polagoma združili v eno družino in iz misli vseh je nastajala ena sama misel, kako izboljšati, kar so začeli. Kako doseči več in boljših uspehov, kot so jih dosegali. Kako pridobiti več iz zemlje z manj dela v časovnem merilu in hkrati z boljšim načinom dela. Skratka: prav vsi so se pričeli ukvarjati z mislijo na boljšo organizacijo, ki jih bo privedla do boljših uspehov. Tudi v tem so našli zaslombo v Fronti in so tudi storili tako. kot store dobri frontovci.
Spomladi 1949 so pristopili novi; delo so izkušeno nadaljevali in se okoriščali z vedno novimi izkušnjami. Prepričani so bili, da bodo v tem letu zmagali kot še nikdar nihče na tem področju in so z novim veseljem zagrabili za delo. Uspehe še niso toliko videli, kot so jih predvidevali. O tem, kako bo v kratkem, so pričeli govoriti po ostalih vaseh. Misel na zadrugo se je pojavila marsikje. Mladina mesta, frontovci, žene, vsi so pričakovali, kako bo. Vsi so hoteli vedeti o zadrugi čim več. Obiski v zadrugo so se vrstili. Prišli so oficirji JA, prišla je mladina, prihajali so z okraja. Pri-
našali so zadružnikom tople pozdrave, prinašali priznanja, prinašali tudi pomoč, pripeljali včasih s seboj kakšen strojček. Zadružniki so se čutili zadovoljne. V vsem tem so videli priznanje in zato so voljno nadaljevali začeto.
Frontovci, pošteni ljudje našega okraja, so zanesli misel o zadružništvu tudi
V	ostale predele okraja. Povsod se je
pričelo, govoriti o zadružnem življenju, pa ne samo tako nekako teoretično, ampak podkrepljeno z izkušnjami, z uspehi in načrti. Marsikje so premišljevali, kako in kdaj bi ustanovili zadrugo in tudi v teh krajih, kjer so na to pomislili, je bilo še precej časa kolebanja, toda kmalu so se začele razširjati kot blisk vesti:	»zadrugo so ustanovili v
Tešanovcih, Moravcih, Sebeborcih, Bakovcih, Hodošu, Puconcih ...« Kjer je Fronta imela v frontovcih dobre organizatorje, dobre politične delavce, tam je bil uspeh zadovoljiv.
V tem času je v Kramarovcih bilo zaslediti prve znake zmagovanja. Večletno izkušenost zadružnikov v tej prvi zadrugi v soboškem okraju so koristile stale zadruge in tem je bilo mnogo lažje delati, kljub temu, da so se tudi te borile s precejšnimi težavami in ena bolj druga manj zmagovale. O kramarovski zadrugi v tem času ni težko povedatil v borbi za dvig kmetijske proizvodnje je dosegla lepe in pomembne uspehe. Sledile so ji tudi druge. Tudi puconska in tešanovska imata velik delež v borbi za dvig kmetijske proizvodnje, tudi ostale zadruge so lani dosegle lepe rezultate.
V	tem letu bodo organizacijo dela in sploh notranjo organizacijo še bolj utrdili in dosegli jeseni na tej trdni podlagi še večje in pomembnejše uspehe.
Dvigniti idejno politično zavest ljudstva
je osnovna naloga Fronte
Borba za nadaljnjo graditev socializma v naši državi je borba za svobodo in neodvisnost domovine, za idejno politični dvig širokih ljudskih množic. Osvobodilna fronta kot najširša politična organizacija se vsestransko bori za uresničitev programa Partije, programa graditve socializma z lastnimi silami in proti oviram, ki jih ustvarja nesramna gonja voditeljev SZ in informbirojevskih dežeL
Za izboljšanje našega gospodarskega in družbenega dela se Osvobodilna fronta v našem okraju poslužuje težkih, toda nujno potrebnih metod idejnega pojasnjevanja ter življenjsko obravnava probleme, ki nastajajo pri nas v praksi in okolnostih, v katerih si z lastnimi silami gradimo boljše in srečnejše življenje. Za splošni dvig družbene in politične zavesti se Osvobodilna fronta poslužuje različnih metod ideološko-političnega dela, kot so to bralni krožki, katerih se poslužuje velika večina naših osnovnih frontnih organizacij. Stremi pa še za tem, da bi prešli k višjim načinom študija in organizirali diskusijske krožke ter predavanja, ki so našim ljudem najbolj dostopna. Organizacija raznih tečajev, šol in raznih seminarjev pa zopet s svoje strani daje možnosti in vzpodbuja k samostojnemu individualnemu študiju, ki daje članom fronte osnovo za nadaljnjo izobrazbo.
Zavedajoč se svoje velike naloge: ideološko-političnega dela se je Fronta tudi v soboškem okraju v veliki meri poslužila teh načinov- Vaški odbori OF so se borili za organizacijo izobraževalnih tečajev, kot so to primeri Prosenjakovci, Gornja Lendava in še mnogo drugih, kjer so izobraževalni tečaji pokazali uspešen rezultat. Okrajni odbor OF v Murski Soboti je organiziral 14-dnevne tečaje za funkcionarje Osvobodilne fronte, preko katerih je šlo nad 60 frontovcev, ne vštevši onih, ki so obiskovali tečaj v Mariboru. Kljub uspehom, ki smo jih dosegli na tem polju, pa ne moremo trditi, da smo lahko z uspehom popolnoma zadovoljni, kajti nekateri vaški odbori OF še zmeraj ne razumejo potreb ideološko vzgojnega dela in pri tem delu niso aktivni.
Če pa hočemo zgraditi socializem, moramo zgraditi tudi socialističnega Človeka, dvigniti visoko idejno politično zavest ljudstva, ki pa je vsekakor osnovna naloga Fronte. Brez dvoma nam zagotavlja uspešnejšo izvedbo gornjih nalog neprestani boj na ideološko političnem polju, kajti uspeh tega boja se nam jasno odraža v vsakodnevni praksi, kot nam to dokazuje slab izid volitev v nekaterih ravninskih vaseh, kjer Fronta ni vzgajala ljudi v naprednem revolucionarnem duhu in duhu domoljubi ja. Na drugi strani pa vidimo goričke vasi, posebno vasi madžarske manjšine, kjer je Fronta uspela
v ljudeh dvigniti visoko moralnopolitično zavest in volitve so izpadle dobro.
Študij marksistične teorije in ostalo politično vzgojno delo je izhodišče iz zaostalosti. Zaostali svetovni nazor je mogoče nadomestiti le z boljšim znanstveno pravilnim svetovnim nazorom, ki vključuje vse velike moralne vrednote preteklosti. S spoznavanjem pravilnega svetovnega nazora se članstvo Fronte otresa reakcionarnih vplivov črnomislecev, ki našemu narodu nikdar niso želeli in tudi danes ne želijo dobro.
Z narodnoosvobodilno borbo smo zrušili staro kapitalistično oblast. Partija je povedla narode Jugoslavije v borbo, da se osvobodijo izpod jarma stoletnega izkoriščanja in jih združila v enotno močno Osvobodilno fronto, ki se neprestano bori za uresničitev programa naše Partije, to je za zgraditev socializma v svoji svobodni domovini, v kateri bo živel svoboden socialističen človek.
V zvezi s tem je treba vse gornje naloge na ideološko političnem polju pospešiti posebno tam, kjer je v tem delu največja pomanjkljivost in skrbeti za ideološko vzgojo v duhu socialističnega demokratizma ter sproščenosti širokih ljudskih množic.	B. S.
Fronta organizacija je dolžna odpravljati nepravilnost tudi s kontrolo kmetijskih zadrug
V Kraščih je vaški odbor Osvobodilne fronte v dobri povezavi s krajevnim ljudskim odborom, toda kljub temu ne rešuje pravilno vseh svojih nalog. Tako slabo pazi na to, kako poteka delo v kmetijski zadrugi in kako poteka razdeljevanje kontingentov. V Kraščih se je zato lahko godilo, da so bili posamezni člani upravnega odbora vedno v seznamu razdelilnika. Dogodilo se je tudi to, da poslovodja ni dovolil pregledati poslovanja organom ljudske inšpekcije, tako, da izgleda, da si poslovodja kmetijske zadruge domišljuje, da je ljudstvo v Kraščih zaradi njega in ne on zaradi ljudstva. V takšnem prepričanju bo poslovodja ostal vse dotlej, dokler ne poseže vmes vaški odbor Fronte skupno s krajevnim ljudskim odborom in dokler mu ti ne dopovejo, da je v Kraščih zato, da dela za ljudstvo in da upošteva želje ljudstva.
Te dni s v Zagrebu začeli graditi prvo veliko tovarno sestavnih delov za montažne hiše. Prihodnji mesec bodo pričeli graditi enako tovarno tudi v Splitu. Obe tovarni bosta pričeli izdelovati montažne dele že v začetim septembra. Prihodnje leto bodo gradili še nadaljnje takšne tovarne.
LJUDSKA INŠPEKCIJA
organ Osvobodilne Fronte
Grupe ljudskih inšpekcij, ki so bile v poslednjem času osnovane po vaseh prekmurskih vaseh, so ob sodelovanju vaščanov odkrile in odpravile že številne nepravilnosti, katere so doslej vzbujale dovolj upravičene kritike med ljudstvom. Delo ljudskih inšpektorjev po teh vaseh ni lahko. Saj morajo čestokrat odstranjevati polena, ki jim jih mečejo pod noge ljudje, ki nimajo čiste vesti. Marsikateremu ljudskemu inšpektorju se zgodi tako kot inšpektorjem v Kraščih, katerim je poslovodja Kmetijske zadruge zabrusil, da nimajo nobene pravice vstopiti v poslovalnico in pregledati njeno delovanje. Ljudskim inšpektorjem v Vanečah pa Čevljarji v krajevni čevljarski delavnici sploh niso hoteli prižgati luči, ko so na večer prišli, da bi pregledali njihovo delo. Iz njih so se celo norčevali. No, Osvobodilna fronta ni zaman izbrala za ljudske inšpektorje najboljše frontovce, ki vedo, da morajo svojo delo kljub oviram izvršiti. Zato beležijo grupe ljudskih inšpekcij že v prvih mesecih svojega dela lepe uspehe.
Ko so ljudski inšpektorji pregledovali delo krajevnih ljudskeh odborov, so naleteli na nepravilnosti predvsem pri odmeri davka in pri razdeljevanju živilskih nakaznic. Davčna komisija pri KLO v Gančanih je malim kmetom predpisala večji davek kot velikim. V Martjancih je ljudska inšpekcija preprečila škodo, ki bi nastala, če bi dovolila spravljanje v vasi odkupljeno mast v sode, ki so jih. pripeljali Odkupovalci. Sodi so namreč bili znotraj rjavi in so še imeli duh po benzinu.
Mnoge vaške ljudske inšpekcije so po izvršenih pregledih pohvalile delo upravnih odborov Kmetijskih zadrug, pa tudi posameznih poslovodij. Tako so ljudski inšpektorji našli vzoren red v KZ Gerlinci, Gančani, v Vanečih in drugje. Na
mnogih mestih pa so ljudske inšpekcije prejemale številne pritožbe s strani potrošnikov, katere so se ob pregledu poslovanja KZ pokazale kot popolnoma umestne. V Vadarcih je poslovodja KZ kljub okrožnici, ki je določala 1 kg sladkorja na dojenčka, delil le po pol kg. V razdelilnik so bile vnešene osebe, ki niso niti bolniki, niti starci. Med njimi je bil celo sam referent za preskrbo. Ljudska inšpekcija je skupno z upravnim odborom KZ naredila po pregledu nov razdelilnik. V KZ v Bodoncih se delili blago tako, da so veliki kmetje dobili več, siromašni kmetje z večjimi družinami pa manj blaga. V Puževcih je ljudska inšpekcija na številne pritožbe o nepravilni delitvi blaga v KZ predlagala upravnemu odboru, da je uvedel pri poslovanju zadruge razdelilno knjigo, po kateri bo v bodoče razvidno kdo in koliko blaga je prejel. V Dolnjih Slavečih je ljudska inšpekcija ugotovila, da je od enega kontingenta manjkalo po razdelilniku preko 20 m blaga, 3 delovne obleke, več parov nogavic in čevljev, naglavnih rut itd. Namesto kmetje, so prejemali to blago v KZ tudi osebe iz garantirane preskrbe.
Med najbolj delavnimi je grupa ljudske inšpekcije v Gornji Lendavi, katera je odstranila že marsikatero nepravilnost. Tako so morale matere dojenčkov čakati često po cele ure na mleko samo zato, ker mleka niso ob določeni uri pripeljali z državnega posestva v 500 m oddaljeno zbiralnico, marveč so čakali na avto iz Murske Sobote, ki zbira mleko v tej okolici in pripelje včasih dopoldne, včasih popoldne, da je to mleko odpeljal. Ljudska inšpekcija je uredila, da je sedaj mleko vsak dan ob 8. uri že v zbiralnici. Tudi poslovodja Okrajnega magazina v tej vasi je pred ustanovitvijo ljudske inšpekcije vršil številne grobe napake, proti katerim so
bili ljudje brez moči. Neprijazen do ljudi, jih je pustil ure dolgo čakati pred zaprto poslovalnico, sam pa je opravljal druge posle. Blago ni bilo pravilno tehtano, cene so bile višje, predmete v prosti prodaji, katerih ni bilo dovolj, pa so dobili le njegovi bližnji znanci in prijatelji.
Veliko pomoč so ljudski inšpektorji nudili tudi pri pregledu spomladanske setve, ko so odkrili v mnogih vaseh bodisi zatajene, bodisi ogrožene površine. Tako je ljudska inšpekcija v Markišavcih-Nemčavcih odkrila 4 ha ogroženih površin, v Moravcih 6 ha, prav toliko v Križevcih, v Tešanovcih preko 2 ha itd.
,,Pavlihov večer“ v  M. Soboti
Člani Pavlihovega gledališča v Murski Soboti bodo priredili 30. aprila v okviru proslave 1. maja »Pavlihov večer« v Murski Soboti. Snov za to prireditev je vzeta iz domačega gospodarskega in političnega življenja, pa tudi iz političnega življenja v ostalih deželah. Seveda da ne bo manjkala obligatna kronika, ki bo uvod v večer. Radio Njujork bo n. pr. prenašal nogometno tekmo za sprejem Jugoslavije v VS Pri tem bodo poslušalci imeli priliko slišati.
kako težka borba se je vršila v Njujorku ob priliki sprejema Jugoslavije v VS. »Zgodbica iz Sobote« nam bo pokazala, kakšni ne smejo biti naši nameščenci, a prizor s sodišča v Budimpešti nam razkriva, na kakšen način si SZ zagotavlja vodilno vlogo med demokratskimi državami. Tudi mimo volitev ne bomo šli. »Balada o starem žandarju« nam bo pojasnila, kakšen odnos ima ljudska oblast do tistih, ki jo mislijo zafrkavati. Kratka pesmica o luninem mrka govori o hlapčevstvu Albanije in do kedaj želi SZ sodelovati na gospodarskem polju z ostalimi državami. »Koliko je ura ali težke ure aktivista« nas seznanijo, kdaj in kje vodi aktivist najtežjo borbo v svojem aktivističnem delu. Seveda da bomo nekaj povedali tudi o Švercu, obvezah in davkih. Pri tej točki sodelujejo tudi naši muzikanti. Dotaknili se bomo tudi strašnih posledic padca meteorja v Prekmurju, ki je marsikaterega prizadel.
To bi bile glavne točke sporeda Pavlihovega večera v Murski Soboti. Nastop bo v Mladinskem domu, in sicer v nedeljo, 30. aprila ob 20. uri. Predprodaja vstopnic bo v Državni založbi Slovenije,
Sprejem Jugoslavije v Varnostni svet
1:0 za Jugoslavijo
 Naslednja parodija bo prikazana v »Pavlihovem večeru«, ki ga priredi v nedeljo SKUD »Štefan Kovač«. Zdaj, ko jo boste brali, vam vse ne more biti tako jasno niti tako živo prikazano kot bo na odru. Zamislite si napovedovalca pred mikrofonom, ki ima nalogo komentirati nogometno tekmo. Zamisliti si nekaj, je zelo težka naloga, toda izvedljiva. Napovedovalec bo imel verjetno od začetka se dokaj svečan ali pa mogoče ravnodušen obraz, potem pa, ko bo pričel komentirati potek tekme, ga bo zajemal vedno močneje val splošnega razburjenja in napetosti.
Takšen vtis dobi človek, ko bere; kako bo prikazano v nedeljo, pa bomo videli. Torej malo potrpite.
Pk, pk, pk, pk. Halo, halo! Radio New-York, radio New-York. Govori radio New-York Prenašali bomo tekmo med SZ in Jugoslavijo, ki začenja ob 15 in 30 po našem času. Na igrišču je zelo svečano, toda obenem borbeno razpoloženje. Prekrasen dan imamo. Ogromne množice ljudi so na igrišču. Vsi napeto čakajo začetek tekme, ki bo začela čez nekoliko minut. Od tekme je odvisno, ali bo Jugoslavija naprej sodelovala v tekmovanju v okviru Varnostnega sveta SZ, ki ima namen izločiti Jugoslavijo iz nadaljnjega tekmovanja za pokal VS, se je odlično pripravila za ta nastop. Borba teh dveh moštev bo izredno težka in zanimiva
Ogromno igrišče OZN v New-Yorku lahko sprejme delegate iz vseh dežel sveta, ki so prišli na to tekmo, tako ogromne so dimenzije tega igrišča. Sicer so pri izdelavi načrtov sodelovali
odlični inženirji in mislim, da so vam znana imena: Churchill, Stalin in Roosevelt. Ti slavni inženirji so na svojih sestankih v Jalti, Potsdamu in Casablanci izdelali popolni načrt tega igrišča in kot nogometni strokovnjaki so izdelali tudi pravila za tekmovanje v okviru VS. Sicer je 1948. leta mala Panama, ki sodeluje tudi v tem tekmovanju, predložila tako zvano »Panamsko deklaracijo«, ki naj bi izpopolnila pravila tega tekmovanja, ker veliki inženirji se niso preveč zanimali pri svojem načrtu za majhne države, ki pa imajo vse pogoje za sodelovanje v tekmovanju prav tako, kot predstavniki velikih držav. Edino tov. Višinski je pokazal zanimanje za to deklaracijo in zaradi tega so ga majhne države prav toplo pozdravile.
Zastave krasno vihrajo na lahkem vetrčku. Vreme je divno, prekrasno. Kma-
lu bo začela tekma. Publika je izredno naostrena. Je namreč podeljena v dva tabora. Izgleda, da ima Jugoslavija več navijačev za seboj. Če bo Jugoslavija dobro zaigrala, bo povlekla za seboj še tiste »nevtralce«, ki se ne vedo še opredeliti. Sicer so simpatije tudi teh na strani Jugoslavije. Moštva še niso na igrišču.
Dovolite, da vam serviram nekaj podatkov o moštvih. Igralci SZ 60 stari borci, precej izenačeni, toda v zadnjem času izgubljajo svojo staro formo. Ta tim bi trebalo pomladiti. S tem ni rečeno, da ti igralci niso borbeni ali kaj podobnega, le to je dejstvo, da v zadnjem času zelo grobo igrajo in faulirajo; s tem so izgubili mnogo svojih navijačev. V svojem časopisju so pred to tekmo izredno neokusno napadli Jugoslovane, kar si Jugoslovani niso zaslužili. Celo so povedli kampanjo, da se Jugoslaviji prepove sodelovanje v tekmovanju za VS. S tem so prisilili Jugoslavijo, da se je izredno pripravila za ta nastop, ker hoče dokazati, ne le SZ, temveč vsemu svetu, da tudi mali narodi imajo pravico sodelovanja v tem tekmovanju, oziroma v tekmovanju za VS. Dovolite, da vam omenim nekaj zakulisnih dejstev, ki  jih je organizirala SZ proti Jugoslaviji. Tako je n. pr. pred sodiščem v Pešti nekdanji aktivni igralec madžarske nogometne reprezentance moral dokazati, da Jugoslovani niso vredni, da sodelujejo v tem tekmovanju Mislim, da je to bila nekdanja desna zveza madžarskega moštva minister Rajk. Tudi v Sofiji je neki igralec Kostov bil po-
stavljen pred sodišče. Naučili so ga, kaj mora govoriti proti Jugoslaviji Tudi to ni pomagalo, ker dejstva in dosedanje prepričevalne zmage jugoslovanskega moštva govore, da ima Jugoslavija pravico sodelovanja  tekmovanju za VS, razen tega je ta Kostov dejal na sodišču, da je jugoslovansko moštvo zelo fair. V New-Yorku so prepričani, da bo Jugoslavija zelo trd oreh sovjetskega medveda. Želo težko je premagati to žilavo in borbeno deželico. Prokleto je borbena. Razen tega je SZ izgubila na ugleda s tem, da je leta 1949. glasovala proti predlogu Paname,  katerega je odobravala 1948. leta. Ta nenačelni postopek SZ je presenetil malo Panamo. Pa ne samo njo. temveč tudi vroče igralce latinske Amerike in preračunane Evrope. Neki igralec iz latinske Amerike je ob tej priliki dejal, da je SZ s tem zanikanjem malih držav zaigrala simpatije malih narodov, ki so po vojni bile vse na njeni strani. Pred nekoliko dnevi je vodja napada SZ priredil zakusko za trenerja argentinskega moštva, ki bo danes stranski sodnik na tej tekmi
Publika je že nervozna. Ali slišite, kako ploska? Želi, da se tekma začne. Čez dve minuti bo začetek.
Evo jih! Publika jih pozdravlja. Ali slišite? Zlasti toplo pozdravlja malega vodjo napada Jugoslavije. Sodeč po razpoloženju publike bo današnja tekma zelo živahna. Mogočni vodja sovjetskega napada se zmagoslavno smehlja Elöre Višinski! kričijo Madžari. Seveda oni drukajo za SZ. To so dokazali, kot sem
že prej omenil, s svojim procesom proti Raiku. 
Igralci so na svojih mestih. Jugoslavija ima južno stran igrišča, a SZ severno. Jugoslaviji malo nagaja sonce, toda ti fantje so v tekmah, ki so jih imeli v prejšnjih letih, dokazali, da so vajeni igrati po. dežju in snegu in jim današnje sonce tudi ne bo preveč nagajalo.
Začeli so. Sovjetsko moštvo je, izgleda, prepričano v zmago. Izgleda, da so pozabili na dialektiko, ki je bila do sedaj načelo tega moštva. Žoga gre z noge na nogo. Glej ti Višinskega! Ta je začel s svojimi starimi triki, toda jugoslovanska obramba mu ne dovoli, da bi prišel v bližino jugoslovanskega gola. Izredno dobro ga pokrivajo, kar slabo deluje na tega igralca. Postaja nervozen. Prav sedaj ima žogo in z njo gre proti jugoslovanskemu golu Na njega gre mali vodja jugoslovanskega napada, ki je danes izredno gibčen in požrtvovalen. Gre na vsako žogo in človeka. Glej, glej! Sodnik ne žvižga! Višinski je namreč zelo grobo odrinil malega vodjo napada. Bravo, bravo! Ta se je hitro znašel in odvzel žogo Višinskemu. Publika ploska. Višinski beži za njim. Oj!Višinski je padel kot je dolg in širok. Publika se smeje. Zapletel se je namreč v lastne noge in padel. Sam se je kaznoval za grobo dejanje. Med tem je vodja jugoslovanskega napada predal žogo desnemu krilu, ta desni zvezi, ta zopet nazaj, krilo krasno centrira, na žogo gre desni branilec SZ in leva zveza Jugoslovanov,
strel. Zraven gola. Krasna poteza jugoslovanskega napada. Divno igrajo ti fantje. Nihče ne bi pričakoval tega. Celo sami sovjeti so iznenadeni nad tem dejstvom. Ne, oni se niso tega nadejali. Pričakujemo, da bo tudi sovjetsko moštvo začelo z bolj smiselnimi napadi. To je bil neverjetno lep napad. Vratar je streljal. Žoga je v autu. Aut je vrgel desni krilec Jugoslovanov. Žogo ima desno krilo jugoslovanskega moštva. Krasno igrajo ti Jugoslovani ! Krasno. Ohol Javili so se nam navijači SZ, Madžari, Čehi, Poljaki, Rumuni, Bolgari, celo Albanci, čijih moštvo je dopredkratkim treniral jugoslovanski trener, a Jugoslovani so razen tega oskrbeli Albance z vsemi rekviziti. Drukajo za SZ Nič ne pomaga. Žoga je pri Jugoslovanih. Sedaj vršijo napad po levi strani. Levo krilo beži z žogo proti autliniji, centrira, desna zveza strelja .. mimo. Ponoven dokaz, kako so mali narodi upravičeni sodelovati v tem tekmovanju. Krasna je bila kombinacija, ki so jo pravkar izvedli Žoga je streljana Na njo gre srednji krilec Jugoslovanov in desna zveza sovjetov. Fuj! Tako pa ne! Tako pa ne! Publika se upravičeno zgraža, SZ je grobo vrgla na tla srednjega krilca Jugoslovanov. Publika žvižga. Prosti strel proti sovjetom. Kaj je pa to? Kaj je med publiko? Nekaj ni v redu. Poljaki so namreč vrgli reki predmet med Amerikance in Angleže, a sovjeti branijo ta nekulturni akt Poljakov, zato so ga dobili nazaj. Zdi se, da je neka palica Pri tem kričijo eni in drugi o nekih otrokih. Silno napeto
vzdušje je med publiko. Igra se nadaljuje. Sodnik je pravkar zažvižgal. Desni branilec Jugoslovanov je streljal žogo. Za njo je skočil Višinski. Silno je razburjen. Preti jugoslovanskim igralcem in jih zmerja. Kriči jim, da so fašisti, izdajalci in sluge imperialistov. Zelo nedisciplinirano se vede. Kdo bi si to mislil! Občudujemo mirni stav Jugoslovanov, ki ne reagirajo na ta izzivanja. Izredno so disciplinirani. No, sedaj so mu dobro odgovorili. Ostal je brez žoge. Večina gledalcev je na strani Jugoslovanov, ki igrajo zelo fair, krasno se postirajo, lepo dodavajo in sovjetski gol je neprenehoma v nevarnosti. Žogo ima leva zveza Jugoslovanov, ta jo nosi, dribla desnega krilca sovjetov, dodaja krilu, krilo jo nosi po sami autliniji, centrira. Streli Vratar je komaj obranil. Publika ploska in nagrajuje Jugoslovane za lepo igro. Kaj je zopet med publiko? Nekaj ni v redu pri Poljakih. A, seveda ! Med njih je SZ postavila svojega človeka, ki ima nalogo organizirati drukanje za SZ. Mislim, če prav vidim, da je to prejšnji, znani igralec SZ Rokosovski. Seveda, on je. Glej! glej! Publika kaže tudi na bolgarsko delegacijo. Tudi tamkaj nekaj ni v redu. Med njimi sedi neki sovjetski general. Presneto so sovjeti organizirali navijanje za svoje moštvo. Toda publika se ne da prevariti. Ima odličen nos in dobre oči.
Pozor, pozor! Izredno razburjeni so naenkrat Čehi Vodja jugoslovanskega napada je pravkar ustrelil na vrata SZ. S težko muko je vratar ulovil žogo Ne, korner je. Vidite, kako so nevarni na-
padi Jugoslovanov. Desno krilo se pripravlja za strel. Postavilo si je žogo. Žoga gre po zraku na center. Višinski jo je s težko muko odbil z glavo. Jugoslovani napadajo dalje. Pri njih je Prokleto srce in volja za zmago. Le gola še ni, le gola še ni Napadi Jugoslavije so izredno nevarni. Moštvo se zalaga za zmago z vsemi silami. Sicer je borbenost lastna temu moštvu in je njegovo močno orožje. Gol visi v zraku. Vsak čas publika pričakuje goL
Žoga je v polju. Sedaj pri srednjem krilcu sovjetov. Nosi jo, predal jo je napadu, toda ta nesrečna borbenost Jugoslovanov ne dovoli sovjetom, da se prerinejo v bližino jugoslovanskega gola Žogo je odvzel branilec Jugoslovanov, predal jo je vodji napada, ta jo nosi, predal jo je desni zvezi, žoga je na krilu, krilo driblja. gre proti golu. strelja. Gol!! Ne, ne, ni gol, ni gol. Žoga je tik ob gredi šla v out. Prekrasna kombinacija. Neverjetno, da Jugoslovani vedo tako igrati. Tega ni nihče pričakoval.
Sovjetski igralci igrajo raztrgano, bežijo po igrišču za žogo in dostikrat »plavajo«. Začenjajo tudi s surovo igro. Publiki ne ugaja takšen način igre. Žogo ima vodja napada. Vodi jo sam proti golu, dribla desnega branilca, potem levega, strelja, toda golman SZ, ki je še zmeraj v izredni borbi, odlično brani.
Vratar je poslal žogo v polje. Žoga je pri vodji jugoslovanskega napada O. kako fino driblja. Danes mu celo ni kos niti vodja napada SZ Višinski. Krasno, bravo! Publika ploska. Pravkar je priskočil pred postavljeno nogo levega bra-
nilca in beži z žogo proti golu, Na njega gre srednji branilec. No, no! To je pa surovo. Nismo vajeni gledati tako surove izpade na tem igrišču. Sodnik upravičeno piska. Srednji krilec je namreč podstavil nogo jugoslovanskemu igralcu in ta leži na zemlji. Sedaj vstaja. Nihče od sovjetskega moštva se mu ne opravičuje. Sodnik opominja srednjega krilca SZ. Prosti strel je. Izvaja ga leva zveza Jugoslovanov. Sovjetski igralci protestirajo, a publika žvižga in se smeji na to nesramnost. Vodja napada SZ Višinski preti sodniku, da bo sovjetsko moštvo zapustilo igrišče, če bo prosti strel. Igralci gredo za njim. Ho, ho! Kaj je to! Kapetan sovjetskega moštva ne more sam odločati. Publika žvižga. Glavni trener iz Moskve govori s sodnikom in igralci, ki so hoteli zapustiti igrišče. Vsi morajo nazaj. Torej ni veljal kapetanov poziv, da igralci SZ zapustijo igrišče. Publika se smeje temu dejanju. Prosti strel je. Pravilno. Bravo sodniki Sovjetski igralci postavljajo živi zid. Vsak čas bo žoga streljana. Leva zveza Jugoslovanov jemlje zalet. Ni streljala na gol, temveč je dodala... Gol! Gol! Vodja napada jugoslovanskega moštva je zabil gol SZ. Bravo! Tribune se tresejo. Le nekateri žvižgajo. To so Poljaki, Čehi in ostali sateliti SZ. Klobuki letijo visoko v zrak. Bravo, bravo, Jugoslavija. Publika skandira Ju-go-sla-vi-ja! Dovolite, da vam povem, kako je padel gol. Leva zveza je streljala, toda ne na vrata, kot so to pričakovali sovjetski igralci, ki so postavili živi zid, temveč je dodala žogo vodji napada, ta je zavil
okrog živega zidu, pred njega je skočil veliki vodja napada SZ Višinski, hotel mu je podstaviti nogo, toda spretni vodja jugoslovanskega napada je preskočil podstavljeno nogo in z ostrim strelom po zemlji poslal žogo v desni kot gola. Strel je bil neubranljiv. Jugoslavija vodi v 40. minuti drugega polčasa z 1:0. Tekma Jugoslavija : Sovjetska zveza 1 :0.
Kaj pa je zopet to? Sovjeti ponovno protestirajo. Publika žvižga: fuj, fuj. Padajo klici. Izgleda, da so sovjeti pozabili ali pa ne poznajo pravil nogometne igre. Pravijo, da ni gol, temveč enajstmetrovka, ker je Višinski podstavil nogo. Smešno! Ne vedo, da se tistega, ki je v prednosti, ne sme in ne more ometati.
Sodnik kaže na belo piko v sredini igrišča. Bravo! Živio! Publika si daje duška. Žoga gre na center. Še nekoliko minut in igra bo končana. Sovjetska zveza je začela ponovno s surovimi napadi. Sodnik ne pušča igre iz rok. Žvižgal je prosti strel proti SZ. S surovimi napadi SZ zavlačuje igro. Drukerji, ki so v začetku bili nevtralni, navijajo za Jugoslavijo, ker so se prepričali o zmožnosti jugoslovanskega moštva. Žoga je ponovno pri Jugoslovanih. Oni izvajajo pravo ekshibicijsko igro in igrajo tako, kot bi na igrišču sploh ne bilo igralcev SZ.
Gotovo !
Jugoslavija je zmagala z 1 :0.
1:0 je izid tekme Jugoslavija: Sovjetska zveza v okviru tekmovanja za Varnostni svet.
Novak Ante
Murska Sobota, 27. aprila 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
I. Zmago:
Mi vsi
Tako spokojno je nocoj;
tako spokojno, da ne pomnim kdaj
sem čutil že, kako lepo
človeku je, če čuti bližajoči maj.
Tako mi je, da sam vso noč bi taval; vso noč — spokojen, nasmejan!
Zvezdnati svod in rahle sence bi pozdravljal in miren kot nikdar dočakal dan...
Prijetno diha vame noč,
umirjeno utripa mi srce;
in čutim, čutim v sebi moč,
da dvignil bi ves svet kot grudo na roke...
Veš ti nekdo, ki si zazrl se vame, to nisem jaz; če sem, sem v mislih le — to polne naših so ljudi poljane in mi, mi vsi v življenju dvigamo nov svet!
IZUD Martjanci lepo napreduje
Letos spomladi so v Martjancih ustanovili svoje izobraževalnoumetniško društvo in že dosegajo lepe uspehe. Tako so že dvakrat imeli javni nastop in sicer njihova dramatska in izobraževalna sekcija. Po ustanovitvi društva so se v Martjancih pokazali iniciativni. Ustanovili so v društvu novo sekcijo in sicer folklorno sekcijo, ki je tudi že javno nastopila 27. aprila pripravlja društvo svoj program, v katerem sodelujejo vse sekcije. V jeseni nameravajo ustanoviti Še lutkarsko sekcijo in na ta način bodo zajeli v svoje društvo veliko več ljudi. 1. maja bodo najbrž nastopili v Murski Soboti s svojo folklorno skupino. Na ta način bo OOLP dal priznanje temu agilnemu društvu.
Nekaj pa še ni popolnoma v redu v društvu. Oni imajo tudi svoj pevski zbor, toda ta zbor še ni nastopil Pevovodja, tov. Gyerek bo moral poživeti svoje delo. On je namreč izvoljen na občnem zboru za pevovodjo zbora. Tov. Gyerek ima zmožnosti in verjamemo, da bomo v kratkem Času ob priliki nastopa društvenih sekcij imeli priliko pozdraviti pevski zbor tega društva. Prve dni maja bo društvo priredilo svoj program v Moščancih.
Želimo, da bi društvo nadaljevalo s svojim delom, kot do sedaj in verjamemo, da bo društvo s takim delom doseglo v kratkem času kvaliteto ostalih društev v okraju.
Upokojenci so zborovali
V nedeljo je bil v Soboti občni zbor podružnice Društva upokojencev LRS. Članstvo se je tega zbora udeležilo v lepem številu. Prisoten pa je bil tudi zastopnik društva iz Ljubljane tovariš Bidovec Valentin in tudi zastopnik Okrajnega sveta sindikatov.
Člani upravnega odbora so v jedrnatih besedah podali poročilo o delu podružnice in prikazali poleg pomanjkljivosti tudi uspehe. Upokojenci so kljub svoji starosti ali drugih vzrokov, zaradi katerih so bili upokojeni, na vseh področjih pomagali s prostovoljnim delom. Podružnica sama pa je skrbela za pravilno preskrbo svojih članov in skrbela za članstvo tudi na drugačne načine. Vsekakor pa se najlepše odraža skrb podružnice za svoje Članstvo v tem, da je podružnica oskrbela umrli članici Ahčin Kristini nagrobni spomenik in uredila zelo okusno njen grob.
Govoril je na željo članstva tudi zastopnik društva tov. Bidovec. Pojasnil
je članom zakon o socialnem zavarovanju in orisal pomen organizacije upokojencev z ozirom na posmrtninsko ustanovo. Nekaj besed je spregovoril tudi zastopnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Jurgec Peter. Tajnik OSS je pojasnil upokojencem nekatera vprašanja preskrbe, kot n. pr. težave v dobavi kuriva. Obljubil je, da bo v tekočem letu sindikat skrbel za to, da se podobne napake, kot so se v zvezi s kurivom dogajale, več ne bodo zgodile. Pozval pa je vse prisotne, da s pravilno kritiko in zapažanjem pomagajo odkrivati in odpravljati napake.
Upokojenci so izvolili v svoje vodstvo zopet tiste, ki so dosedaj dali največ za razvoj podružnice. Za predsednika so izbrali zopet tov. Širec Viktorja, ki je že četrto leto presednik, za tajnika tov. Mariča Alojza, ki ima to funkcijo že tretje leto, ostali odbor pa so dopolnili z novimi močmi.
Oblačila iz blaga Mednarodnega dečjega fonda za naše otroke
Poleg hrane, zdravil in drugega materi prejema naša država od Mednarodnega dečjega fonda tudi večje količine tekstilnega blaga, ki služi za izdelavo oblek našim otrokom. Krojaško trgovsko podjetje KLO v Rogaški Slatini je izdelalo. iz blaga Mednarodnega dečjega fonda 4123 hubertus plaščev in 6629 smučarskih oblek za otroke od 7—18 let starosti. Obleka je namenjena socialno šibkim otrokom, med njimi tudi učencem v gospodarstvu. Izdelanih je bilo 528 oblek več kot jih je po normi mogoče izdelati iz razpoložljive količine blaga. S tem je delovni kolektiv pod vodstvom poslovodje tov. Donša kljub težavam, ki obstajajo zlasti v pomanjkanju strojev in delovne sile, dokazal veliko požrtvovalnost in strokovno sposobnost, zlasti če upoštevamo, da je bilo to prvo veliko naročilo, ki ga je prevzel. Delo krojaške-
ga trgovskega podjetja KLO v Rogaški Slatini je pohvalno in posnemanja vredno.	D. I.
Novi rekordi traktorske postaje v Novi Topoli
Mile Furuna, traktorist in udarnik traktorske postaje v Novi Topoli v banjaluškem okraju je presegel dnevni učinek dela znanega traktorista Franje Sajberta. V 14 urah je preoral 18 hektarov zemlje. S tem je planirano dnevno normo presegel za več kot štirikrat V dvajsetih dneh je Furuna prištedil 670 kilogramov goriva. Za Furuno ne zaostaja mnogo v pogledu delovne storilnosti in štednje goriva tudi Branko Samardžija. Ta dva traktorista sta izpolnila svoje naloge v spomladanski sezoni. Svoje naloge v spomladanski setvi je izvršilo še sedem drugih traktoristov traktorske postaje v Novi Topoli.
Cankova pripravlja proslavo 1. maja za svoj sektor
Na Cankovi bodo 1. maja priredili člani LMS prireditev za okoliške vasi. Želijo se prav ugodno pozabavati. Sklenili so, da postavijo mlaj, zakurijo kres, imeli bodo telovadne točke, a predpoldne bodo imeli tudi povorko. Ob tej priliki bo spregovoril sekretar OF. 1. maj je postal praznik vsega delovnega ljudstva tudi na vasi.
LJUDSKA TEHNIKA
Med najboljšimi je Avto-moto društvo v Soboti, a med najslabšimi klub tehnike v Beltincih
Delo Ljudske tehnike v soboškem okraju vedno bolj zadovoljivo teče. V teh mesecih se je tudi organizacija sama razširila dokaj občutno na našo vas. Ustanovljeno je že lepo število klubov tehnike, ki so ali pa bodo v kratkem pričeli z delom. Vsi stari avto-moto krožki, ki so lani zaradi slabega delovanja uprave društva razpadli, so zopet obnovljeni in pod izpopolnjenim vodstvom, ki je z voljo pristopilo k razširitvi in utrditvi društva, izboljšujejo svoje delovanje. Posebno živahno je v Avto-moto krožku v Seboborcih, kjer se zalaga in trudi tov. Franc Gomboši, ki se je obvezal, da bo z lastnim motorjem izšolal tečajnike v krožku.
Preteklo nedeljo, dne 16. aprila pa je 5 motoristov društva imelo kontrolno vožnjo v Rogaševcem kjer so člani krožka že lani pričeli s praktičnimi vožnjami. V tem krožku bo delo kmalu zopet v redu napredovalo kajti najboljši člani društva so jim priskočili v težavah v pomoč.
Nekoliko slabše pa je delo Aerokluba, ki je včasih zajemal v svoje vrste poleg Avto-moto društva največ članstva. Da delo nikamor ne napreduje, je krivda predvsem odbora samega, ki ne išče novih oblik dela pa tudi članstva, ki se ne trudi, da bi klub dosegel kakršne koli uspehe. Videti je, da vsi pričakujejo, da bo delal za njih nekdo drugi in da bodo želi sadove že dovršenega dela. Za Soboto je ta ugotovitev tem slabša zdaj, ko se je pričela sezona letanja in bi prav v kratkem lahko tudi v tem kraju izšolali lepo število letalcev in še lepše razvili letalsko modelarstvo.
še bolj klavrno je delo v klubih tehnike, predvsem na državnem posestvu v Beltincih, kjer so dani vsi pogoji za dober razvoj kluba. Verjetno bo tudi tukaj glavna krivda na posameznikih, ki nočejo uvideti, da si njihova okolica, predvsem mladina želi znanja in strokovne kvalifikacije. Pričakovati pa je, da bodo v teh tednih, ko je vreme ugodno, pričeli z delom in pokazali, da niso zadnji med organizacijami Ljudske tehnike v okraju.		Ks.
Naši bralci
pišejo
Katera cena je prava?
Nedavno Je potujoča trgovina Okrajnega magazina iz Murske Sobote prodajala v Gornjih Petrovcih čevlje po 2800 din, a nekoliko pozneje je v te kraje prispela potujoča trgovina iz Dolnje Lendave, ki je imela na prodaj prav takšne čevlje po ceni 2300 din. Prebivalci se sprašujejo katera cena je pravilna in komu naj verjamejo, da po dovoljeni ceni prodaja, ko je oddaljenost enega in drugega mesta, od koder so prispeli s potujočo trgovino, le nekaj deset kilometrov.
Volivci Adrijanec želijo vedeti, kako je prišlo do tako različnih cen in kdo ima prav. Sklicujejo se na govor maršala Tita, ki je dejal, da je tistim, ki česar dobro ne razumejo, potrebno pojasnjevati tako dolgo, dokler ne bodo končno le razumeli, zakaj in kako je.
V	soboškem okraju so doseženi
že prvi uspehi
V	TEDNU CESTNEGA PROMETA
Že dan pred pričetkom Tedna cestnega prometa so se pokazali v soboškem okraju prvi uspehi. V soboto je okrajno prevozniško podjetje začelo z razvozom gramoza. V tem dnevu 30 razvozili 100 m3 gramoza na republiške ceste.
V nedeljo se je zbralo pred spomenikom Zmage 14 tovornih avtomobilov. Tukaj so se razdelili v skupine in si napovedali tekmovanje. Tudi sindikati, ki so se udeležili akcije, so medsebojno tekmovali v nalaganju gramoza na kamione. Sodelovalo je 13 članov sindikalne podružnice Tovarne mesnih izdelkov, 6 članov s pošte, 35 s kmetijske šole v Rakičanu in 5 članov sindikalne podružnice SAP.
Najlepše uspehe so dosegli mladinci
in mladinke kmetijske šole iz Rakičana Njihova skupina je nalagala tri tovorne avtomobile. V šestih urah so naložili in razložili v razdaljo 10 m preko 70 m3 gramoza. Obenem so presejali v gramozni jami v Bakovcih preko 30 m3 gramoza. Obvezali so se, da bodo se sodelovali in v Tednu cest naredili še vsak po 4 prostovoljne delovne ure.
V teh dneh so pričeli uspešno delati tudi v Moščancih, Petanjcih in Fokovcih; posebej pa so se izkazali še frontovci iz Bokrač in Krnec. Frontovci Murske Sobote pa so že v prvih dneh naredili 480 prostovoljnih delovnih ur pri olepševanju mesta. V vsem soboškem okraju so že v prvem dnevu zvozili čez 300 m3 gramoza po republiških cestah.	Ac.
PO DOMOVINI
IN V TUJINI
Pred kratkim je bil prepovedan Tanjugov bilten v CSR z utemeljitvijo, da je prepoved izdana na podlagi sklepa Okrajnega kazenskega sodišča v Pragi kot tiskovnega sodišča. Dopisništvu Tanjuga je bilo pozneje na zahtevo pojasnjeno, da je izdan sklep na podlagi predloga tiskovnega oddelka pri direkciji državne varnosti v Pragi (direkcija policije) in da je sodišče pozneje samo formalno izvedlo sklep direkcije.
To dajanje je na liniji splošne sovražne politike, ki jo vlada CSR v okviru kominformbirojevske gonje že skoraj dve leti izvaja proti socialistični Jugoslaviji in njenim narodom.
Po uradnih podatkih so se cene na debelo v Italiji zvišale v zadnjih tednih od 0,3 na 3,1%. Tudi cene na drobne so poskočile na okrog 12%. Samo pri živilih so se zvišale za 18%.
V San Felice, v pokrajini Modeni v Italiji, so bile velike demonstracije kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje. Teh demonstracij se je udeležilo 20.000 kmetov. Posredovala je policija s terorjem. Policija je streljala na množico, ki je terjala razdelitev veleposestniške zemlje. V spopadu je bilo ranjenih 15 ljudi, od tega so trije v kritičnem stanju.
Narodnoosvobodilna vojska Kitajske je začela invazijo na otok Hainan. Agencija Nova Kitajska je sporočila, da so enote IV. ljudske operativne armade v dveh močnih valovih prešle 17. t m. v hainansko morsko ožino in prodrle v notranjost otoka. Izkrcale so se 40 do 50 km zahodno od Hojhoua, glavnega mesta na otoku.
V Hrvatskem Primorja in v Dalmaciji so se vključili zaradi skupnega ribolova prej samostojni ribiči v ribiške zadruge, ki spadajo med delovne zadruge. Te zadruge so dosegle doslej lepe uspehe, kajti dobile so vso pomoč od ljudske oblasti v obliki sodobnih ribiških ladij in ostalih naprav. Pred kratkim so te zadruge sprejele načela kmečkih delov, nih zadrug, kar velja zlasti za delitev dohodkov. Nova pravila so sprejele je skoraj vse ribiške zadruge.
V Milanu je v dneh od 12. do 30. aprila velesejem, ki je po številu zastopanih držav največji v Evropi. Na velesejmu sodeluje 34 držav, 6200 razstavljalcev, med njimi 1800 inozemskih. Okrog 1000 razstavljalcev je bilo zaradi pomanjkanja prostora odklonjenih. Izredno uspešno je zastopana tudi Jugoslavija, saj -obsega njen paviljon 800 m2. Naš paviljon je postal že od prvega dne središče pažnje domačih in inozemskih obiskovalcev kot razstavljalcev.
Od domače filmske produkcije smo dobili doslej 9 umetniških, 192 dokumentarnih in 40 poučnih filmov, 193 mesečnikov, 208 žurnalov in več fizkulturnih pregledov, letos pa nam Je zagotovljenih 19 umetniških filmov, 52 žurnalov in več tedenskih pregledov, 14 dokumentarnih filmov in nad 80 mesečnikov.
Letos bo pričetek gradnje proge Split—Livno. Ta proga bo dolga 120 km. S trasiranjem so že pričeli. Hkrati izdelujejo tudi načrte. Izkopati bo potrebno približno 2 milijona m3 zemlje in kamenja, zgraditi več predorov, nasipov in propustov.
z dopisniki
J. S. Ljutomer. Vaš dopis smo prejeli in ga pripravili za tisk. Upamo, da se strinjate s tem, da ga objavimo ob priložnosti, ko bo na razpolago dovolj prostora, kajti ni vezan na čas kot ostali dopisi o dnevnih dogodkih, čeprav zajema važno snov. Predvidevamo, da bo lahko objavljen v prihodnji redni številki. Do takrat pa bi bili zelo hvaležni, če končate in nam pošljete še ostali del. Upamo, 
da boste še v nadalje naš redni dopisnik s področja vaše dejavnosti.
FD. Prosimo vas, da nam pošljete točen naslov, da Vam po objavi dopisov lahko takoj nakažemo honorar. Zelo nam boste ugodili, če nam boste še v bodoče dopisovali z istega področja redno tedensko, kajti prav takšnih dopisov pogrešamo in so nas na to že često opozorili tudi naši kmetovalci. Priporočljivo bi bilo, da zajamete večjo širino in obdelate tudi podrobnosti.
Vsem, ki so nam poslali dopise brez podpisov, sporočamo, da jih ne moremo objaviti, predvsem tiste, ki so kritični Ker sprejemamo dnevno nepodpisane dopise, še enkrat opozarjamo vse, ki nam dopisujejo ali želijo dopisovati, za kar smo jim hvaležni, da moremo objaviti samo dopise, ki so opremljeni s polnim naslovom in lastnoročnim podpisom.
B. A. Adrijanci. Vašega dopisa v celoti žal ne moremo objaviti, ker snov ni aktualna. Z veseljem bi ga sprejeli in tudi v celoti objavili, če bi nam ga poslali pred štirinajstimi dnevi. Morate pač upoštevati, da je za nas bolj kot za koga čas zlato. Upamo, da boste še v bodoče pošiljali dopise iz življenja v Vašem kraju. Prosimo Vas pa, da pohitite in pošljete dopis že takoj naslednji dan po dogodku.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. aprila 1950
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične in vesele
Hitra veza
»France, kam pa s takšno naglico?« »Veš, Lajči, mudi se mi. Ko pridem nazaj, ti povem. Do tedaj ti ravno prideš v mojo pisarno.«
Lajči je premišljeval in premišljeval. Stopal je počasi proti prijateljevi pisarni, a ta ga je kmalu dohitel. Ravno med vrati sta se srečala. Skočil je k telefonu in začel:
»A tam je Fronta. Dobro Lizika, tu
 Franček. Kako je s članarino? Ja... Ja... Ja... Dobro, vse bo v redu.« Odložil je slušalko. Lajči pa ga je začudeno gledal in vprašal:
»Kam pa si tako hitel.«
»Šel sem v telefonsko centralo naročit, naj me zvežejo s Fronto in vidiš, da sem dobil. Zadnje dni namreč po deset minut zvonim, pa se nihče ne oglasi. Če grem peš, pa porabim polovico časa manj.«
Planska setev brez plana »Ti, Pišta, kako pa napreduje pri vas setev?«
»Pri nas v Murskih Črncih je že več kakor polovica posejana.«
»To se pravi, da ste dobro planirali... To se pravi, sem hotel povedati: ste dobili hitro obvestila, kaj naj posejete.«
»Ti pa obvestila Veš, da je pri nas V navadi zamuda. Mi smo posejali, potem smo pa sprejeli od KLO obvestila, kaj naj posejemo. Ta obvestila, veš, pa so kratkoročna. Veljala so samo tri dni. Zdaj imamo nova obvestila in jih hranimo, kdaj jih zopet odpokličejo.«
»Kakšen pa bo potem pri vas odkup? Po obvestilih ali pa kar tako na slepo?« »Za to pa ne vem odgovora. Veš, kaj! Lepo stopi k predsednika ali kateremu 
od odbornikov KLO. Če pa teh ni, pa poišči odbornike OF.  ti bodo gotovo« vedeli, kako bo to šlo.
Začetek brez konca, ali konec 	brez začetka
»Seminar, seminar!«« se oglašajo ob ponedeljkih in četrtkih uslužbenci OLO v Murski Soboti. Vestni so in hočejo več znati. Prvič so šli vsi. Šli so, se zbrali in  čakali, čakali. Pa kaj so čakali! Začetka seminarja so čakali. Pa predavatelja ni bilo še eno aro po določenem času. Udeleženci so torej zaključili, da bodo končali seminar brez začetka.
Drugič: predavatelj se ozira in ozira; po sobi, skozi okno, gre na dvorišče in na cesto. Nikjer njegovih seminarcev. Jih pač ni in ni. Začel bi, pa nima s kom. Pa je začel že s tem, da je prišel s celim predavanjem na seminar. Ker pa ni bilo koga, da bi ga poslušal, je ostal seminar brez konca.
Pa so se dogovorili verjetno predavatelji prav tako kot poslušalci, da bodo storili še tretje. Če je bil že konec brez začetka in začetek brez konca, pa naj bo še nekaj, kar se začne in konča v sredini. Morda bodo naredili pozneje še tako, da bodo začeli s sredino in dokončno seminar le končali. Tu je potrebna samo polovica poslušalcev in namesto dveh vedno samo po eden predavatelj z enournim namesto dveh z dvournim predavanjem, pa bo problem in problematika seminarja kmalu rešena.
Izpiti pa bojo, kot vse kaže, prav tako brez začetka in koncu. Vsaj upamo, da eden ne bo vedel začetka, drugi ne konca in tretji ne sredine. Bo pa gotovo tako: vsi vse vedo, eden pa zelo malo. Toda, kdo bi v današnjem času to upošteval, ko je seminar za to, da bi eden vedel vsaj to, kar je vedeti mogoče, če se držiš reda vsaj nekaj tednov (dokler seminar traja).
KMETIJSKI
SVETOVALEC
Skrbimo za travnike, da bo več sena
Dober gospodarstvenik ne prepušča travnika samemu sebi, ker ve, da se tudi on sam ne more iz prazne sklede nasititi; še manj pa, da bi si okrepil moči.
Travniške rastline žive največ od rudninskih snovi, ki jih raztaplja voda. Zato je potrebno, da na travnike spomladi napeljemo tekočo vodo, zlasti tako, ki donaša mnogo blata in glina.
Premokri travniki povzročajo gnitje, ki seveda ne koristi rastlinam. Pod stoječo vodo se vsaka živa stvar zaduši, tako tudi rastlina.
Na močvirnatih travnikih izkoplje dober gospodarstvenik globoke jarke in požiralnike, ki se vanje nabira voda sama od sebe. Dobre so tudi glinaste cevi, ki odvajajo vodo v nižino.
Spomladi prevlečemo travnike s težko hrano, da izpulimo mah, ki zajeda bilje, ter mu jemlje prostor in svetlobo. Da grmičevja in kamenje ni ravno potrebno na travnikih, ve vsak gospodar, zlasti koseč. Prestare ali nove travnike v jeseni preorjemo, na pomlad pa obsejemo z ovsom in travniškim semenjem. Oves pokosimo predčasno, da se trava ne zaduši. Travniške rastline je kositi tedaj, ko cvete naj lepše, drugače preide dušik v drobno semenje, stebla pa obdrže le malo redilnih snovi in niso dosti boljša od slame. Kdor kosi previsoko, mu naslednja košnja oslabi, ker se rastline ne zarastejo. Prenizka košnja pa rastlinam zopet več škoduje kot koristi. Pravo mero pozna le dober in spreten kosec.
Na jesen travnike zopet namočimo in jih pognojimo z umetnimi gnojili, ki jih voda splavi v zemljo. Na hektar potrošimo 600—700 kg kajnita ali 200—250 kg kalijeve soli,	250—300 kg Tomasove
žlindre ati superfosfata in 100 kg čilskega solitra ali žveplenokislega amonijaka. Tomasovo žlindro m kaj nit trosimo najbolje pozimi po snegu, kalijevo sol v marcu in prav tako žveplenokisli amonijak, čilski soliter pa v aprilu.
Pazimo naj, da voda ne stoji po travnikih, ker pod ledom rastline lahko zmrznejo ali pa se zaduše.
Če bomo delali po vseh gornjih navodilih z našimi travniki, bomo dobili zaželene vozove sena.	F. D.
Ob vsestranski pomoči Fronte se je
vinogradniška delovna zadruga v Presiki razvila v najboljšo
v ljutomerskem okraju
Kakor ob ustanovitvi vinogradniške delovne zadruge tako je še sedaj frontna organizacija v Preseki zelo aktivna. Jeseni leta 1945 ni bilo lahko govoriti o delovnih zadrugah, ker je to bila novost med ljutomerskimi viničarji. Vedeli so, kako se dela tujemu gospodarju, ker so imeli stare izkušnje, ta ukazuje in ukaze moraš brez ugovora izpolnjevati. Toda kdo bo ukazoval v zadrugi, če bodo vsi člani, lastniki nekdanjih veleposestniških vinogradov? Ali kako bodo gospodarili, če ne bo nihče ukazoval? In kako naj pride do izraza, da so lastniki, če pa ne bodo mogli gospodariti vsak po svoje? Kdo bo odgovarjal, če bo  gospodarstvo šlo slabo?
Tako so ugibali in se niso mogli dolgo odločiti. Sovražni, kulaški elementi pa so izmišljali in razširjali še razne druge strašilne parole. Viničarji, ki se pred nekaj leti niso smeli zanimati za drugo kot za svoje borne viničarije in skrbeti, da je delo v gospodarjevem vinogradu bilo dobro opravljeno, ker drugače bi trda predla, se niso mogli takoj odločiti. Razmišljali so in ugibali, ker niso vedeli, komu bi naj verjeli
Zato je frontna organizacija, ki je bila takrat številčno še slaba, imela veliko nalogo, pojasnjevati pomen in delo vinogradniške zadruge članom kakor tudi nečlanom Fronte in jih prepričati, da
bodo od zadružnega gospodarstva imeli koristi, ker jim bo zasiguralo boljše življenje. Po neumornem delu VOOF. katerega sekretar je bil sedanji predsednik KLO tov. Stanko Novak, in ob pomoči OO OF je to uspelo; 12. januarja 1946 je 45 družin iz Presike in dveh sosednjih vasi, ki spadata pod KLO Presika, ustanovilo svojo vinogradniško delovno zadrugo.
Čeprav so se jim kmetje iz Stročje vasi smejali, da bodo viničarji v zadrugi vino spili, potem pa ne bodo znali naprej gospodariti, jih to ni prestrašilo. Nasprotno, čutili, so, da se kmetje skušajo norčevati iz njih in njihove zadruge, zato so še bolj odločno prijeli za delo, da pokažejo, kaj so sposobni. Danes so ponosni, da njihova zadruga ni razpadla, temveč so oni, ki so se jim včasih posmehovali, sami slediti njihovemu zgledu in vstopili v delovno zadrugo.
Frontna organizacija in zadruga sta se vzporedno utrjevali. Dobro delo  Fronte in uspeh zadruge sta pritegnila še ostale viničarje, tako da so razen 4 družin na področju KLO Presika vse članice VDZ. Zadružniki so spoznali vlogo, ki jo je imela pri ustanovitvi in jo še ima pri delu zadruge frontna organizacija.
zato delajo tudi kot frontovci. Vsi volivci so člani OF.
Sedanji sekretar VOOF Presika je tajnik KLO tov. Milko Štampar. Skupno z odborom skrbi, da se frontni množični sestanki vršijo mesečno. Na njih seznanjajo člane z notranjo in zunanjepolitično situacijo, potem pa razpravljajo o tekočem organizacijskem delu ter gospodarskih vprašanjih v zadrugi in izven nje. Po potrebi sklicujejo tudi izredne sestanke in zbore zadružnikov.
Dobra frontna Organizacija je pogoj dobremu vodstvu ih delu v zadrugi. Sicer je to dvoje tesno povezano in bi bilo nepravilno, poskušati jih ločiti, ker je osnovna naloga frontne organizacije, z razširjenjem politične razglednosti in dviganjem socialistične zavesti pospeševati gospodarsko graditev. Frontna organizacija v Presiki to vrši v veliki meri; zato je zadružno gospodarstvo na taki višini, da je najboljša vinogradniška delovna zadruga v ljutomerskem okraju.
Frontovci v Presiki so široko razgledani in vidijo tudi čez ograjo svoje zadruge. Čeprav nimajo preveč delovne sile. je lansko leto bilo na enomesečnem delu v Litostroju 22 zadružnikov; 16 mladincev je gradilo avtocesto; na raznih drugih prostovoljnih delih pa je sodelovalo 112 frontovcev iz VDZ.
FIZKULTURA
Po lepi igri prepričljiva zmaga
Sobota : Miličnik (Ljubljana) 6:1 (4:0)
Po nepričakovanem uspehu, katerega je doseglo moštvo Sobote predzadnjo nedeljo v Lendavi, je bilo pričakovati, da bo tudi v nedeljo dalo vse od sebe in prikazalo res dobro igro. Moštvo Sobote. tokrat ni razočaralo številnih gledalcev.
Takoj po začetnem udarcu, katerega so imeti gostje, je prevzelo iniciativo na igrišču domače moštvo. S tehnično boljšo igro in hitrimi prodori so nevarno ogrožali nasprotnikova vrata. V tretji minuti je Zelko ostro streljal, žoga se je odbila od prečke v polje, kjer se je znašel Vertarič in z glavo porinil žogo v mrežo. Po tem nepričakovanem uspehu so domači zaigrali še lepše, tako, da je imela obramba nasprotnega moštva polne roke dela in je le s težavo odbijala hitre prodore domačih. V petnajsti minuti je Fujs z desne strani, od same autlinije ostro streljal in žoga se je zopet znašla v mreži. Goste ta začetni neuspeh ni zbegal, temveč jih je pripravil do tega, da so pričeli s še bolj premišljeno igro. Toda vse njihove poskuse, da bi dosegli gol, je preprečila ožja obramba domačega moštva. Lepa in premišljena kombinacija domačih je v 29. minuti prinesla tretji gol Ostro streljano žogo Zelkota je vrata Miličnika lepo odbil, toda Fujs jo je takoj ujel in iz bližine poslal v mrežo mimo presenečenega vratarja. Minuto pozneje je Fujs z desne starani ponovno zatresel nasprotnikovo mrežo z ostro streljano žogo.
Moštvo Miličnika je od časa do časa prehajalo iz obrambe v napad. Moštvo se je odlikovalo s prisebnostjo in izkoriščalo vse možnosti da bi doseglo uspeh. Kljub temu pa je rezultat ostal neizpremenjen vse do konca polčasa.
Začetek drugega polčasa je pripadal domačim. Že v tretji minuti je Norčič iz daljave približno 30 m lepo streljal in žoga je obtičala v golu. Ta začetek drugega polčasa, ki je bil po prodornosti enak onemu v prvem polčasu, je dal slutiti še večji uspeh. Gledalce pa je iznenadila kaj kmalu nenadna nepripravljenost domače obrambe, ki je omogočila gostom zadati v 7. minuti časten gol. To je podžgalo domače moštvo k še ostrejšim napadom in v 12. minuti je branilec gostov v kazenskem prostoru odbil žogo z roko in sodnik je prisodil enajstmetrovko. Streljal je Zelko in dosegel šesti gol.
Žoga je hitro prehajala od gola do gola. Vratar gostov je nekajkrat v lepem stilu branil nekaj ostrih strelov. Moštvo Miličnika je vztrajno branilo in napadalo. Tudi domači vratar je pokazal veliko prisebnosti in spretnosti. Rezultat se ni izpremenil vse do konca igre, čeprav je imelo domače moštvo v 15., 40. in 41. minuti lepe prilike za dosego gola, ki so ostale neizkoriščene.
Kljub temu. da kaže rezultat veliko nadmoč domačega moštva, je potrebno
priznati gostom lepo, mimo in požrtvovalno igro. Da niso dosegli večjega uspeha, je zasluga domačega moštva, katero je pokazalo zelo dobro, enostavno in hitro igro predvsem v prvem polčasu. Vsekakor je ta zmaga odraz discipliniranosti moštva, ki se kaže v zadnjih časih najbolj z rednimi treningi. Če bo klub nadaljeval s takšnim delom in ne bo popustil v disciplini, je pričakovati, da bo moštvo doseglo še več pomembnih zmag in tako uspešno poseglo v borbo za boljši plasman v slovenski ligi.	Sfr.
Stanje po VI. kolu mladinske lige
Železničar (Lj)        5   4	 1	0	15:1	   9
Rudar	5	    4   1   0	    14:2  	 9
Branik	5	3	 2	0	   10:5   	8
Kladivar	6	4	 0	2	   13:9   	8
Proleter	5	    3  1     1     3:4	   7
Korotan	5	3	0	2	   13:6  	 6
Odred	6	2	2	     2   11:10 	 6
Sobota	6	1	2	     3    3:10	   4
Železničar	(M)	6	    1  1     4	  7:9   	   3
Krim	6	0	2     	4   4:11	    2
Slovan	6	1	0	     5    3:18	   2
Kamnik	5	1	0	4	2:15  	 2
Ledava (Černelavci): Ljutomer 1:1 (1:1)
V nedeljo dopoldne sta se na igrišču NK »Sobote« srečali moštvi Ledave in Ljutomera. Zaradi dežja je bil teren zelo slab, kar je vplivalo na to, da je bila igra nezanimiva in raztrgana.
Takoj v začetku so prevzeli iniciativo v svoje roke gostje, ki so prišli po krivdi ožje obrambe v vodstvo (autogol). Moštvo Ledave se je počasi otresalo pritiska in pričelo z učinkovitejšo igro. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa jim je uspelo, da so po Kuminu izenačili. V drugem polčasu je ostal rezultat neizpremenjen, čeprav so imeli eni kot drugi več prilik za dosego gola. Rezultat je realen. Sodil je Vezjak.
RAZPORED ZA ČETRTEK, dne 27. aprila 1950:
V	Murski Soboti. Služb. Hakl. Ob 15. uri: Sobota II. : Studenci, sodnik: Kukanja, mejna Vezjak, Andrejek — Čas GO, Sobota, ml. : Slovan, ml., sodnik: GO, mejna: Vezjak, Andrejek
Dol. Lendava. Služb. Lindič. Ob 10.15 uri: Nafta, ml. : Branik II., ml., sodnik: Rafael, mejni: Gerenčer. — Ob 11,15 uri: Nafta II. : Branik II., sodnik: Varga, mejna: Gerenčer, Rafael.
D. Lakoš. Služb. Ambrož Matija. Ob 15. uri: Panonija : Ledava, sodnik: Hari.
Ljutomer. Služb. Pevec. Ob 10 uri: Ljutomer : Ormož, sodnik: Novak, mejni: Prinčič.
RAZPORED ZA NEDELJO, dne 30. aprila 1950:
V	Murski Soboti. Čas GO. Sobota : Proleter, Koper. sodnika odredi GO. mejna: Kukanja, Vez jak
OKLIC
o začetka poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Pince v sodnem okraju Dolnja Lendava.
Z dnem 9. maja se prično poizvedbe zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Pince.
Poizvedbe se bodo vršile v časa od 9. maja 1950 dalje vsak delavnik od 7. do 14. ure v Pincah h. št. 16.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse ostale osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami. Navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu  vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedal že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiške knjižne mape od 24. aprila 1950 do 8. maja 1950 vsak dan od 7. do 14. ure v Pincah h. št 16.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi
Viktor Širec:
Povej po naše
(Nadaljevanje)
»Greva,« je Lajči odvrgel čik in vstal. »Če še nikogar ni, pa pojdeva malo po vasi.«
Roke sta vtaknila v žepe in se lagodno napotila proti gostilni, kjer so imeli v zadnji sobi takšne vrste sestanke. Sole v vasi niso imeli in tudi z gradnjo zadružnega doma so odlašali, pa so se stiskali kar v gostilni. Pa tudi Lajčijev klub tehnike je splaval po vodi. Čeprav je mladina že pričela misliti na to. Pridobil je že sosedovega Pišteka, Lojzeta, celo Nancovo Štefko, pa so se postavili po robu njihovi starši in je šlo vse po gobe.
»Mariška, kaj vi ne pojdete na sestanek?« sta se ustavila na pragu Jančičevega doma.
Gospodinja ju je plašno in negotovo pogledala, potem pa prav tako nesigumo dejala:
»Saj je on tam, pa je tudi za mene. Zenska ni za to.«
Nič nista odgovorila. Nista hotela po nepotrebnem prizadevati žene. Dovolj se jima je zdelo, da jo pred vsakim sestankom opomnita na to, da je tudi njena dolžnost priti na sestanek. Pa nista mislila na to, da bo prišla, ampak sta hotela doseči samo to. da se bo Mariška enkrat le opogumila in sprla z možem zaradi tega. Ona pa je raje molčala in potrpela.
Molče sta stopala skozi vas. Gostilna je bila skoraj na koncu vasi. Lajči in Števan sta šla tako skoraj mimo vseh hiš v vasi, preden sta prišla do cilja.
Mrak je zagrinjal vas in dela so skoraj vsi že dokončali. Samo iz dimnikov se je enakomerno kadilo in v hlevih so ropotali gospodarji ob živini. Zadnja dela bodo kmalu zaključena in družine bodo posedle k večerji. Vse to
jima je bilo tako domače in vsakdanje in vendar sta vsak večer ponovno doživljala v tem nekaj novega in privlačnega. Ob tej uri sta še bolj sproščeno zadihala in mehak zrak z vso svojo toplino kot da bi se prelival v njiju in ju oživljal.
Nasmehnila sta se, ko sta ju prehitela Janči in bledolasi aktivist. Se bolj počasi sta stopala, da se moža nekoliko oddaljita. Zopet sta začutila odpor in iskala besede, da bi ga izrazila. Tako čudno je bilo videti krepkega mladeniča ob Jančiju s taško pod roko. Lajči pa se je dobro spomnil srečanja v pisarni in je vedel, da je ta nekje v vasi; kmečki fant, ki se je pogospodil, kot so to govorili v vasi o takšnih.
»Imenitno se mu zdi, da je postal človek, ki hodi po vaseh učit sebi enake. Same učene besede mu letijo iz ust.«
Števan je molčal. Niti prikimal ni. Zaničljivo je opazoval Jančija.
»Veš, tak vtis imam, kot da bi Janči bil njegov brat,« je čez čas polglasno spregovoril.
»Pa bomo spet poslušali. Jaz sem že itak zaspan,« se jima je priključil Lutar še vedno v rožicah.
Lajči in Števan sta se nasmehnila. Kar predstavljala sta si Lutarja in njemu podobne, ki jih ni malo v vasi, kako bodo z izrazom zanimanja na obrazu sedeli v prvi vrsti in zadrževali spanec, a po nekaj minutah aktivistovega govora le pričeli kimati, kot da pritrjujejo, v resnici pa bodo veledostojno dremali.
»Danes pa boš res lahko spal,« se je zafrkljivo nasmehnil Lajči. »Ta ti ne bo vedel povedati, koliko svinj si že zašvercal, a oddaje nisi izvršil.«
»Ka pa boš« se je široko in samozadovoljno zarežal Lutar. »Posnemati mo-
raš našo oblast. Prosim lepo, naš predsednik je najvišja oblast v vasi. Sam mi je to povedal! Pa neredno oddaja obveznost, in to zato, ker mu Maučec in drugi prinesejo dvojno nazaj.«
Pred gostilno so se jim pridružili še nekateri. Vsak je vedel povedati kakšno smešno na račun Jančija ali Lutarja, pa tudi na račun Lajčija in Števana. Kar živahno bi bilo, če bi se tudi na sestanku tako dajali Prav po tovariško  naj bi povedali o enem in drugem, kot sta si to povedala vsak večer Števan in Lajči in kot so govorili tokrat, toda Lajči je dobro vedel, da se na sestanku zopet ne bo nihče oglasil. Kaj pa če...
Pred gostilno je obstal in sunil Števana v laket Namignil mu je, naj gre z njim in se odtrgal od gruče. Števan je z negotovostjo pogledal po ostalih in čez nekaj časa res stopil za njim. Čudno se mu je zdelo Lajčijevo ponašanje. Tako se je podržal, kot da ima kaj važnega zanj.
»Poskušal bom, če mi uspe ali ne. Če boš še ti pomagal, bomo zganili naše ljudi, da se bodo oglasili in nama pomagali nekoliko obriti tega ponosnega Jančija, pa tudi tega aktivista. Oba imam v želodcu.« 
Števan ga je postrani pogledal, kot da ga precenjuje in potem z negotovostjo prikimal:
»Samo da se ne zaletiš v nepravo smer.«
Lajči se je hotel vrniti, toda Števanu še ni bilo jasno, kaj in kako namerava Lajči, pa ga je zadržaL
»Misliš, da ga boš lahko. Pametnejši je gotovo od tebe...,«je nagrbančil čelo in hotel nadaljevati, pa se je ustavila ob njiju Milika in mu vzela besedo:
»Kaj ne bo sestanka, da gresta proč.«
Vsi so že posedli po klopeh, ko sta vstopila Lajči in Števan ter Milika. Lajči se je približal mizi, za katero je dostojno sedel aktivist in se stisnil na klop med druge. Milika in Števan pa
sta obstala ob vratih. Še nekaj vaščanov je vstopilo, preden so začeli. Milika se je ozirala po vrstah in nekam nerodno ji je postajalo: edina žena je med vsemi...
Janči je s težavo vstal, napol odprl usta in se ozrl po prisotnih. Glas mu je zadrhtel:
»Tovariš iz okraja vam ima nekaj povedati.«
Beseda mu je zastala, nerodno je zakašljal v dlan in se opogumil.
»Tovariš aktivist je z okraja, s Fronte in vam bo nakazal tekoče naloge za aktivizacijo Fronte.«
Malo je pomežiknil m pogledal po obrazih prisotnih, v kolikor jih je bilo videti v medli svetlobi petrolejke, kot da bi iskal na njih izraz priznanja za uporabljeno besedo. Zadovoljno si je pomel roke, ko je opazil, da vsi samo ravnodušno poslušajo in nadaljeval:
»Mi dobro vemo, da so med nami še takšni, ki niso zato, da bi pomagali nam, ki zavestno gradimo socializem...«
 Mimogrede je pogledal bledolasca poleg sebe, ki se je priznavajoče nasmehnil in prikimal in nato je opogumljeno nadaljeval:
»S takšnimi moramo obračunati m zato smo danes poleg drugega tudi sklicali sestanek, da razkrinkamo vse tisto, kar ni dobrega pri nas.«
S pestjo desnice je naredil zaključni krog pred očmi in obstal brez besed. Ko je spoznal, da je povedal vse, kar je nameraval, razen tistega, kar je pozabil, se je dostojanstveno vsedel.
Vstal je aktivist. Najprej je stegnil desnico predse, kot da bi komu ponujal cigareto, pogledal izpod čela po ljudeh, kakor da jim ukazuje, naj molčijo in nato je gromko pričel:
»Tovariši, vi veste, da je naša borba za izgradnjo socializma velika in tudi uspešna. Vi veste, da nas revizionisti na vseh področjih blatijo, vi veste, da mi nismo vzeli marksizma in leninizma kot dogmo, ampak smo našo politiko usmerili po pravilni liniji naše velike Partije.«
Premolknil je, kot da bi čakal odmeva v ljudeh. Pozorno je pogledal po sobi. Nihče se ni oglasil, samo Lutar je priznavajoče zabrundal:
»Tovariš z okraja že to vejo, kak je bilo.«
Lajčija je ob teh besedah posilil smeh in tudi drugim se je zgodilo enako. Aktivist pa je nadaljeval:
»Z velikimi napori premagujemo težave. Glavno vlogo v tem ima kot taka najbolj množična organizacija v državi — naša Osvobodilna fronta, ki združuje v svojih vrstah veliko večino zavednih delovnih ljudi V izpolnitvi petletke smo dosegli že velikanske uspehe. V vsemi, kar smo storili, se jasno vidi, da zavestno gradimo socializem. Če mi ne bi čutili velike potrebe po graditvi socializma, ne bi zmogli takšnih naporov, kot jih zmoremo zato, ker...«
»Dobro govoriš, tovariš, ampak oprosti, mislim da mi tega ne moreš zameriti, jaz sem to vse, kar pripoveduješ, že dostikrat slišal in tudi čital v časopisih ...«se je oglasil Lajči in vstal. 
Zazdelo se mu je, da je pravi čas, ko je izgovoril, da zopet čuti socializem. Ljudje so se s pričakovanjem ozrli vanj, aktivist pa je pordel in migal z ustnicami, kot da mu želi zdaj zdaj vpasti v besedo. Lajči pa se ni dal premotiti:
»O tem, da čutimo socializem, si mi pripovedoval že v mestu in da borno šli vsi, ki čutimo socializem, v gozdno brigado. Jaz sem bil — to se pravi, da sem čutil socializem — ti pa nisi bil. Pravzaprav jaz ne vem, kako sem čutil socializem in zato se mi še zdaj zdi, da nisem nič takšnega čutil. Prosim te torej zdaj, da mi poveš, kako čutiš socializem ti...«
Lutar je ob teh besedah kar zasijal. Stresel je z glavo in pomembno smrknil, kot da bi hotel povedati: »No, zdaj pa boste slišali.« Tako je gledal Lajčija, kot da je izrekel največjo modrost na svetu. Nikdar se ni tako svečano opazoval, kot tokrat; niti takrat, ko je prišel v vas sam poslanec.
(Nadaljevanje sledi)
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.