Noia dača. V dunajskem državnera zboru snujejo liberalni poslanci novo dačno postavo. Njeni namen je, urediti dačo od poslopij ali biš. (Gebaudesteuer). Ni dvomiti, da bo sprejeta. Nagledimo si njo! 1. V nasib davkarskih zadevah je mnogo nereda. Treba je le pogledati v dačne knjižice! Tako zvane naklade (Zuscblage) presegajo redne davke. Naklade so zopet: redne in izredne, tedaj vse skupaj piecej neredno. Vrh tega davki splob niso več povsodi pravično razdeljeni. Eden posestnik plačuje preveč, drugi pa premalo. Kajti zemljišča in ujib obdelovanje in dohodki so se s časom jako spremeuili. Kder je poprej bila njiva, je morebiti zdaj slabo hrastovje ali borovje. Ali kder je poprej bil slab pašuik, zdaj žlahtno vince zori. Naposled je na tisoče ljudi, ki imajo mnogo in lepib dobodkov,. za dvžavne .troške pa ničesar ne plaoujejo, med tem ko so bišni gospodarji po mestib in gruntui posestuiki na deželi z davki splob preoblo ženi. Tukaj je tedaj krvavo potrebno, da se nalaganje davkov pravim dobodkom prebivalcev prirneino uredi. V ta nanien je izišla že eua postava. in sicer 1. 1869., ki uiavnava dačo od zemljišč (Grundsteuer). Postava pa še ni zvršena, kev še nova cenitev zemljišč in njibovib dohodkov povsodi končaua ni. Tej postavi podobna je nova dačna postava od poslopij ali hiš. Prva bo predrugačila zemljiščni davek, druga pa uredila po mestib in trgih davek od uajemščine pri hišab (Hauszinssteuer) ter dozdajno dauo od hiš na deželi (Hausklassensteuer) nadomestila z novo dačo. Tej postavi bodo potem sledile še druge, narareč: poštava gled6 obrtuiške, obrestne, dobodninske in glavninske dače. (Ervverb-Reuten-Einkommeu und Personalsteuer). Tako bo vse davkarstvo pri nas prenarejeno. 2. Na deželi se splob ne more pobirati dača od najeinščine. Vsaj navadno kmet biše ne daja v najem (štant). Zato so pa za Marije Terezije cenili hiše po njib vrednosti, in skušali zvedeti svoto denarjev ali kapitala, katerega bi kdo dal, ako bi se biša prodala. Od tega kapitala so potem odbili polovico za popravo itd. biše. Od druge polovice so pa račuoili dačo. Ker pa niso vse hiše enako drage, zato so njib razdelili naed 12 vrst. (Klassen). V prvo, drugo itd. vrsto so se postavile najbolj drage, v edenajsto in dvanajsto pa najbolj slabe hiše. Vendar kmalu se je kazalo, da je dačo jemati od polovice kapitala bilo — preveč. Zato je cesar Jožef dal 3/g odbiti in le od 3/5 hišne vredaosti dačo računiti in pobirati. Nova postava pa namerjava ta naciu popustiti in dačne proceute račimiti le od dobička ali baska, katerega vsak bišni gospodar od svoje hiše ima. Z drugimi besedami: prišla bo ceuilna kounisija in bo cenila, koliko bi bišui gospodar najemšSiue (štanta) dobil, ako bi njo komu v najem ali štant dal; ali koliko bi gospodar sam rnoral plačati, ako bi v tuji biši prebival? To je njegov dobicek od lastne biše; in od tega dobička se bode računila nova bišna daea. Za popravo hiše se bode odbijalo 30 procentov. Veudar koliko pvocentov se bode od ostalib 70 procentov računilo za dačo, tega nova postava ue pove. Cenila in dači podvrgla se pa bodo vsa poslopja, vse biše, kdeikoli ljudje prebivajo: od belega gradu na zelenem griču do revne bajtice na visoki planini. Kmetski človek ne bode skoro nikder imel prostora, kamor bi trudno glavo položil. ki nebi bil z dačami obložen. Izvzeta so nekatera poslopja n. p. uradnije, bolenišnice, sole in cerkve. Vendar fajmošter bo imel davka oproščeno le hišo; kder krstne in mrtvaške bukve piše, toda od bise, kder spi ali prebiva bo pa plačeval. Učitelj, ki prebiva v učilnici, je oproščeo, drugod bo pa daco plačeval — sicer ne on, pač pa — okrajno svetovalstvo. 3. Imenitno prašanje pa je: ali se bodo po tej postavi dače pri kmetskih ljudeb povišale ali znižale? Denarni minister je trdil, da bodo dače gotovo znižane. Rekel je, da na primer tisti, ki je dozdaj plačeval bišnega davka 1 gld. 63 kr. bo za naprej imel le 1 gld. 40 kr. v da6nih knjižicah zapisanih — tedaj celih 23 — kolika dobrota — kiajcarjev menje. Vendar komaj je minist.r besedo končal, vstane poprejšni denarai minister — tedaj človek, ki stvar dobro pozna — naoireč poslauec pl. Pleuer in pravi, da se miDister vara: dače se ne bodo znižale, ampak pomnožile iu človek. ki je dozdaj placeval 1 gld. 63 kr. bo po novi postavi dobil naložeuih 2 gld. 80 kr., tedaj ne 23 kiajc. menje, ampak 1 gld. 17 kr. vec. Drugi iu sicer noliberalui poslanci pa so trdili, česar njim niliče iai zaoiogel izpodbiti, da vsa nova postava meri na to, da se bisni davek po mestih iu trgib zniža, in za toliko na kmetske bise preloži. Svojo mneuje so tudi dokaz.vali. Rekli so: ako se pri bišui dači v rnestib in na kmetib euako velik zuesek, namreč 30 proceutov za popravo odbija, poteru pride na kmeta v e č, na mestjaua pa rn e u j e davka. Kajti bm v mest i d'>na*a 50, 100, 500, 1000 gld. in vise najeraš.ine ali štanta, med teui ko kmet od svoje hiše drugega dobička uima, kakor da 8am v njej prebiva. Minister je ugovarjal, da bila v mestu več za popravo poUebuje, kakor na de.eli. No, to je re^ničoo! Vendar mislimo, da od hiše bolj lehko dače plačuje, ki itna ziaven svojega stanovauja v njej še lep dobiček, kakor pa krnet, ki razun stauovanja od svojo bise nima — nič. Očefje novi dačni postavi so liberalci. Liberal pa se reče: radodaren. No, in nova dačna postava je radodarna; kaj ne? Kedar bode nova cenitev his razpisana, tedaj bo ,,S1. Gospodar" zopet o tej postavi spregovoril in kmetskim ljudem povedal, kako se imajo takrat obuašati.