Eliza in Fiorello bosta julija na Velikem trgu spodbujala k darovanju krvi /9 Primorski Nizkoten napad na špetrsko šolo Dušan Udovič O težavah špetrske dvojezične šole, ki je morala pred par meseci zaradi negativne ocene tehnikov o statiki zapustiti poslopje, v katerem je uspevala vrsto let, pišemo kar pogosto, odkar je nastal problem. Osebje šole, starši, levo-sredinski parlamentarci, deželni svetniki, Zavod za slovensko izobraževanje, krovni in druge organizacije so že par mesecev intenzivno na delu, da se žgoče vprašanje začasnih prostorov na zadovoljiv način reši pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Za rešitev je bila angažirana videmska prefektu-ra, pozitivno sta se o tem izrekla tudi predsednik dežele in pristojni odbornik. Gre skratka za to, da ostane dvojezična šola v Špetru, saj je po vsebinskem in organizacijskem konceptu nedeljiva celota, kar je treba upoštevati tudi pri začasni rešitvi, v pričakovanju, da se dosedanje šolsko poslopje ustrezno popravi. Obenem je bilo, žal, ves čas tudi mnogo znakov, da nastajajo pri iskanju rešitev ovire, za katere si nekateri tudi očitno prizadevajo, da bi postale nepremostljive. V ozadju šušmarskega rovarjenja proti dvojezični šoli so ves čas predstavniki krajevne desnice, ki njenega dolgoletnega uspešnega vzpona niso nikoli prebavili, kot tudi sicer ne sprejemajo slovenskega jezika, pa naj se ta pojavlja na javnih napisih, v šoli ali kjerkoli v organiziranem življenju Beneških Slovencev. Špe-trski župan ves čas megleno opozarja na težave in ovire, ki naj bi bile »tehničnega in birokratskega značaja«. A sedaj ga naenkrat najdemo v družbi kolegov iz občin Srednje, Sovodnja, Dreka in Po-dutana, ki so na pobudo špetrske-ga koordinatorja Ljudstva svobode izročili dokument nič manj kot ministru za zunanje zadeve Frattini-ju, ko je zaključeval kampanjo za občinske volitve v Čedadu. Dokument, baje na hitro sestavljen ob gostilniškem šanku, je nizkoten napad na krajevne, deželne in mednarodne institucije, ki da se s »čudno mobilizacijo« zavzemajo za rešitev dvojezične šole, medtem ko naj za druge pereče krajevne probleme ne bi bilo primerne pozornosti. Obenem se desničarski župani zavzemajo za spremembo tistih členov zaščitnega zakona, ki zadevajo videmsko pokrajino. To so torej »tehnični in birokratski problemi«, za katere se je skrival špetrski župan. No, sedaj javnost vsaj jasno ve, pri čem je. Na pristojnih deželnih in državnih oblasteh pa je sedaj velika odgovornost, da ne klonijo pred lažmi, zavajanjem in pritiski ter zagotovijo dvojezični šoli obljubljeno primerno rešitev. dnevnik ČETRTEK, 27. MAJA 2010_ Št. 124 (19.831) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Premier skupno z gospodarskim ministrom Tremontijem predstavil varčevalni paket Berlusconi: Nujni ukrepi Sindikat CGIL: Splošna stavka Bersani: To je zgrešen zaključek dvoletne zgrešene politike DOBERDOB - Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev Poudarek na sodelovanju in odgovornem upravljanju DOBERDOB - Varčevalne, pro-tikrizne strategije in z njimi povezana reorganizacija pristopov k ljubiteljski dejavnosti so bile glavne teme 44. občnega zbora Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bil v torek na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Občni zbor je nakazal precej jasne smernice, predsednik ZSKD Marino Marsič je v svojem poročilu pozval k sodelovanju, združevanju in odgovornemu upravljanju sredstev, izpo- stavil pa je tudi potrebo po reformah na vseh področjih. Z varčevalno politiko je Zvezi ob soglasju nadzornega odbora uspelo nekoliko znižati primanjkljaj. Na 12. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je sinoči skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem na tiskovni konferenci predstavil zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi, ki ga je vlada odobrila v torek za stabilizacijo javnih financ v dvole-tju 2011-2012. Poudaril je, da gre za »nujne in uravnovešene ukrepe«, ki jih od Italije zahteva EU. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je varčevalni paket negativno ocenil, češ da gre za »zgrešen zaključek dvoletne zgrešene politike«. Sindikalna zveza CGIL pa je napovedala 4-urno splošno stavko predvidoma za 12. junij. Na 5. strani Državni zbor razdeljen ob arbitražnem sporazumu Na 2. strani Zakaj se Slovenija ne izjasni o tržaškem pristanišču? Na 7. strani Tržaško operno gledališče predstavilo simfonično sezono Na 12. strani Strateško leto za goriški Informest Na 14. strani V goriškem zaporu najslabše razmere Na 14. strani »Krst« obnovljenega marketa v Štandrežu Na 16. strani špeter - V pismu italijanskemu zunanjemu ministru Frattiniju Župani petih beneških občin obtožujejo dvojezično šolo »nelojalne konkurence« ŠPETER - Zavod za slovensko izobraževanje je na svojem zadnjem občnem zboru za novega predsednika izvolil Igorja Tulla, sprejel pa je tudi poseben dokument o dvojezični šoli v Špetru, v katerem z zaprepadenostjo obravnavajo odprto pismo italijanskemu zunanjemu ministru Frattiniju, ki so ga napisali župani Špetra, Podutane, Dreke, Srednjega in Sovodnje v zvezi s špetrsko dvojezično šolo. Gre za zahrbten udarec lokalnih upraviteljev dvojezični šoli, ki jo obtožujejo nelojalne konkurence italijanski šoli, očitajo pa ji tudi, da prejema preveč denarja za delovanje. Očitno je, da jim šola predstavlja trn v peti, zato jo hočejo razbiti in preprečiti, da bi šola našla svoje prostore v Špetru, in sicer v dijaškem domu Paola Diacona (na posnetku), ki bi ga bilo treba le deloma preurediti. Na 2. strani F SLOV I K ...ali sploh potrebujemo izobražen kader? sodelujejo: Boštjan Žekš,Walter Bandeu, RudiPavšičin drugi gostje. DANES, 27.5.2010, ob 19.30 Kbcenter, GORICA 2 Četrtek, 27. maja 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Izredna seja državnega zbora o arbitražnem sporazumu Vladna koalicija in opozicija še naprej vsaka na svojem bregu S 43 glasovi za in 31 proti sprejet sklep, da se je DZ spet seznanil z okoliščinami razpisa referenduma LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po včerajšnji deveturni razpravi na izredni seji sprejel sklep, da se je ponovno seznanil z informacijo o okoliščinah razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu. Sklep so sprejeli s 43 glasovi za in 31 proti. Proti so bili vsi navzoči opozicijski poslanci, ker naj od vlade ne bi dobili odgovorov na po njihovem mnenju še odprta vprašanja. Poslanci opozicije so glasovali proti, ker - kot so pojasnili pred glasovanjem - niso dobili odgovorov vlade, med drugim tudi na vprašanje, zakaj ni že pred devetimi meseci ukrepala zaradi zapisanega v hrvaškem zakonu o ratifikaciji sporazuma. Predsednik SDS Janez Janša pa je premiera Boruta Pahorja obtožil, da od njega tudi ni dobil odgovora, kdaj mu je hrvaška premierka Jadranka Kosor obljubila, da bo Slovenija dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Tudi po deveturni razpravi so namreč nasprotniki in podporniki sporazuma ostali na nespremenjenih stališčih. Za razliko od opozicije je bila vlada prepričana, da je uspela zavrniti vse dvome opozicije, tudi glede hrvaške enostranske izjave, še posebej potem, ko sta veleposlaništvi Švedske in ZDA včeraj oziroma v torek za STA potrdili, da Slovenija s Hrvaško ni skupaj seznanila s to izjavo švedskega predsedstva EU in ZDA. Janša je to označil za "nova dejstva", pogrešal pa je odgovor na vprašanje, zakaj Slovenija ali pa ZDA in Švedska niso reagirale že ob sprejemu hrvaškega zakona o ratifikaciji sporazuma, ki vsebuje hrvaško enostransko izjavo. Zato je ocenil, da je bila izjava veleposlaništev namenjena zgolj slovenski javnosti. Kljub temu je na podlagi prav omenjenih izjav slovensko vlado pozval, naj odstopi od sporazuma. Glede na zanikanje Švedske in ZDA je po njegovi oceni namreč očitno, da je Zagreb v ta sporazum vstopil z goljufijo. To pa v skladu z 49. členom Dunajske konvencije o pogodbenem pravu pomeni, da ne velja več, je dejal. Zunanji minister Samuel Zbogar je to odločno zavrnil. Nasprotno, sporazum ni mrtev in ne ničen, vsi pogovori, ki so potekali med državama v pripravi sporazuma, so bili odkriti in so potekali v dobri veri, je poudaril. Trditve o ničnosti sporazuma pa so po njegovem "osnovane na nepoznavanju mednarodnega prava ali pa na namernem zavajanju". Kot je pojasnil, Dunajska konvencija o pogodbenem pravu določa upravičene in neupravičene razloge za uveljavljanje ničnosti mednarodne pogodbe, nobeden od teh razlogov pa nima zveze z arbitražnim sporazumom. Kot je poudaril minister, sta se "Slovenija in Hrvaška o arbitražnem sporazumu pogajali v dobri veri, brez skritih dogovorov, torej ni nobene goljufije", obe stra- ni pa se tudi strinjata, da se spor o meji rešuje na podlagi sklenjenega arbitražnega sporazuma. Vse enostranske izjave pa so se zgodile po podpisu sporazuma, ki je edino relevanten, je dodal. Pahor, ki je v predstavitvi stališč vlade nasprotnike sporazuma pozval, naj predstavijo alternativo sporazumu, je menil, da z njimi danes niso postregli - z izjemo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, ki je konsistenten pri vztrajanju pri mednarodni mirovni konferenci o mejah nekdanje Jugoslavije. Argumentacijo so le "obrnili na glavo". Opozicija je namreč na seji začela trditi, da je arbitražni sporazum ničen, ker naj bi bil na Hrvaškem ratificiran v "slabi veri", kar pa po Pahorjevih besedah ne drži. Nasprotniki po njegovi oceni tudi niso odgovorili, ali bo Slovenija v primeru zavrnitve sporazuma blokirala Hrvaško na poti v EU, ali bodo nova pogajanja in na katerih podlagah. Zeli pa si, da bi slovenska javnost razumela dragocenost sporazuma, ki bi ga lahko obe državi sprejeli kot razumno za rešitev spora o meji. "Zdaj je samo še na ljudeh, da se odločijo," je dejal. Upa pa, da se bodo odločili za prihodnost, za pravično mejo, potrditev pa bi Sloveniji omogočila tudi v mednarodni skupnosti ohranitev ugleda. Z vrnitvijo v preteklost pa bi se vrnili tudi v čas incidentov in nemirnih razmer, je dodal. (STA) koroška - Predsednik Fischer v Selah »Čas za izpolnitev 7. čl. ADP več kot zrel« Predsednika so prisrčno pozdravili tudi v ljudski šoli v Selah CELOVEC - Na predsedniških volitvah pred dobrim mescem dni so ga volivci in volivke pretežno slovenske občine Sele na južnem Koroškem potrdili z rekordnimi 89,6 odstotka glasov, včeraj jih je zato nagradil. Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je za nekaj ur obiskal po številu prebivalcev sicer najmanjšo koroško občino, ki mu pa je pri volitvah dala največjo podporo od vseh 132 občin na Koroškem. Fischer je spregovoril tudi o vprašanju dvojezične topografije oziroma 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP). Dejal je, da sicer posamezne emocije iz preteklosti lahko preprečijo »bliskovito uresničitev« obljub, kakršne je dala Avstrija z državno pogodbo slovenski in hrvaški narodni skupnosti, vendar pa 55 let po podpisu ADP ne moremo več govoriti o bliskovitosti. Fischerja je sprejel socialdemokratski župan Engelbert Wassner, gost z Dunaja pa je obiskal tudi ljudsko šolo Sele, kjer je bil sprejem še posebej prisrčen - in dvojezičen! Avtor in vodja založbe Kitab v Celovcu, Wilhelm Baum, pa je predsedniku izročil knjigo z naslovom »Buch der Namen« (knjiga imen), v kateri je - skupaj z drugimi -skušal zajeti vse žrtve nacizma inb tudi 13 selskih obglavljenih žrtev. V drugi svetovni vojni je namreč prav ta kraj v boju proti nacizmu dal veliko žrtev. Tako je na pokopališču v Selah pokopanih 13 koroških Slovencev iz Sel in okolice, ki so jih nacisti 9. aprila leta 1943 na deželnem sodišču v Celovcu obsodili na smrt in 29. aprila 1943 obglavili v »Sivi hiši« na Dunaju. Šele letos je avstrijska država uradno razve- ljavila sodbe nacističnega sodstva in rehabilitira obsojene koroške Slovence ter jim tako končno vrnila čast in spoštovanje. Ivan Lukan špeter - Danes ob 20.30 Krstni nastop novega harmonikarskega orkestra ŠPETER - Glasbena stvarnost Benečije je v zadnjih letih dobila velik elan in je z delom ustanov in prizadevnih pedagogov prišla do izraza z vidnimi dosežki. Danes bo v Špetru še posebej praznično, saj bo imel svoj krstni nastop novi harmonikarski orkester, ki nadaljuje poslanstvo špetrskega harmonikarskega orkestra Glasbene matice. Ustanovitelj in mentor skupine je tudi v tem primeru Aleksander Ipavec, nova glasbena pustolovščina pa izhaja iz volje bivših članov špetrskega orkestra, ki so izrazili željo po nadaljevanju skupne poti. Uradno sta orkester in istoimensko društvo nastala l.ja-nuarja letos, prvi z imenom Arpit, drugi pa z neobičajnim, a za strokovnjake har-monikarske organologije razumljivim imenom 4-8-8-16. Vaje potekajo s sodelovanjem nekaterih glasbenikov z večletnimi pedagoškimi izkušnjami, kot so Paola Chiabudini, Matej Spacapan in Enrico Fabris. Višješolci novoustanovljenega harmonikarskega orkestra so za prvi javni nastop izbrali skladbe pretežno nemških avtorjev, na programu pa so tudi de- la iz opusa samega Ipavca in slavnega harmonikarja ter skladatelja Richarda Gal-lianoja. Koncert bo povezoval igralec Franko Korošec. Gost večera bo harmonikarski orkester glasbene šole Tolmin, ki ga sestavljajo v glavnem osnovnošolci in katerega Ipavec vodi od septembra lani. Koncert bo uvedla predstavitev likovnih izdelkov oz. fresk špetrskih srednješolcev. Koncert s spodbudnim naslovom Harmonika brez meja bo danes v večnamenski dvorani v Špetru, začel pa se bo ob 20.30 . ROP Slovenija in Srbija krepita sodelovanje LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Ljubljani sprejel predsednika srbske vlade Mirka Cvetkovica. Strinjala sta se, da so odnosi med državama prijateljski, politični stiki pa intenzivni. Ob tem sta se zavzela za okrepljeno sodelovanje na področju gospodarstva, v ta namen pa so se na posebnem srečanju zbrali tudi srbski in slovenskih gospodarstveniki. Slovenski premier je na novinarski konferenci izrazil tudi podporo Srbiji pri njenem približevanju EU. "Z naše strani ima Srbija zagotovo zaveznika, ko opozarja na potrebo po nadaljnji širitvi EU po Hrvaški," je dejal Pahor, ki sicer ne verjame, da bi lahko Srbija in Hrvaška v EU vstopili hkrati. V zvezi z iskanjem nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica - njegova aretacija je predpogoj za nadaljnje približevanje Srbije EU - je Cvetkovic povedal, da Srbija v rešitev tega problema vlaga veliko energije, iskanje pa bodo nadaljevali kljub zahtevi odvetnikov Mladiceve družine, da se ga razglasi za mrtvega. Pahor in Cvetkovic sta se nato udeležila srečanja srbskih in slovenskih gospodarstvenikov na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Srbskega premiera sta v sredo sprejela tudi predsednik DZ Pavel Gantar in predsednik republike Danilo Turk. Blagovna menjava med državama je lani znašala 793,7 milijona evrov oziroma 27,3 odstotka manj kot predlani. Izvoz iz Slovenije v Srbijo je znašal 532,6 milijona evrov oziroma 24,8 odstotka manj kot leta 2008, medtem ko se je uvoz iz Srbije glede na predlani znižal za 31,8 odstotka na 261,1 milijona evrov. Poziv NSKS Avstriji, naj uporabi enaka merila kot za Južno Tirolsko CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je bo smrti nekdanjega dolgoletnega deželnega glavarja Južne Tirolske Silviusa Magna-ga, »očeta južnotirolske avtonomije«, pozval avstrijsko državo, da za koroške Slovence uporabi enaka merila, ki so jo vodila pri izboritvi avtonomije za Južno Tirolsko. V tiskovni izjavi NSKS poudarja, da je južnotirolska avtonomija »zgledna za pravično in v prihodnost usmerejno ureditev manjšinskih vprašanj«. Silvius Magnago ostaja zgled vnetega in neomajnega borca za pravice lastne narodne skupnosti, njegova smrt pa pomeni tudi hudo izgubo za vse evropske narodne skupnosti, so ob Magnagovi smrti še poudarili pri NSKS. (I.L.) ŠOLSTVO - Odbornik potrjuje sklepe deželne vlade V FJK se bo šolsko leto začelo 13. septembra Molinaro: Ni razlogov za preložitev na oktober TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se bo šolsko leto, kot napovedano, redno začelo 13. septembra. To potrjuje pristojni deželni odbornik Roberto Molinaro, ki torej odklanja predlog šolske ministrice Mariestelle Gelmini, da bi se šolsko leto pričelo konec septembra. Preložitev začetka pouka, pravi ministrica, bi prispevala k razvoju turizma, ker bi lahko družine mesec september izkoristile za počitnice. Tega sedaj ne morejo storiti, ker morajo otroci v prvi polovici septembra v šolo. Molinaro pravi, da je Dežela pri sestavi šolskega koledarja 2010-2011 vnesla kar nekaj pozitivnih novosti. Šolam je prvič dala možnost dodatnih zimskih počitnic in tudi nekaj več prostih dni ob pustnem obdobju. Gre za ukrepe, meni odbornik za šolstvo, ki na nek način že sami na sebi spodbujajo turizem, čeprav v zimskem času. Molinaru se zdi čudno, da po eni strani rimska vlada govori o federalizmu, po drugi pa šolska ministrica Ministrica Mariastella Gelmini meni, da bi morali o šolskem letu odločati v Rimu, medtem ko sodi sedaj to vprašanje v izključno pristojnost deželnih uprav. Prav to je eden od razlogov, da je Severna liga takoj rezko zavrnila predlog šolske ministrice iz vrst stranke Ljudstva svobode. Ministrica govori o več počitnicah, kaj pa tiste družine, ki si septembrskih počitnic ne morejo privoščiti, sprašujejo šolski sindikati. Podobno razmišljajo tudi v strankah leve sredine, predlog ministrice pa je doživel hladne Odbornik FJK Roberto Molinaro odzive tudi v njeni stranki, tako da bo vse skupaj ostalo le pri predlogu in polemikah. Gelminijevo je včeraj vsestransko podprl Daniele Galasso, vodja Ljudstva svobode v deželni skupščini FJK. »Naša dežela v precejšnji meri živi od turizma, zato ne vidim nič slabega, če bi se pouk pri nas začel 30. septembra,« pravi Galasso. Pri tem navaja dejstvo, da so septembrske počitnice za družine cenejše od julijskih in avgustovskih. Zapozneli začetek šolskega leta bi torej koristil Gradežu, Lignanu in tudi gorskim turističnim krajem severne Furlanije in Karnije. Pri nas se bo šolsko leto, kot potrjeno, torej začelo v ponedeljek, 13. septembra, pouk pa bo trajal do sobote, 11. junija 2011. Efektivnih šolskih dni bo skupno 207, v vrtcih in otroških jaslih pa bo pouk trajal do 30. junija 2011. Deželni šolski koledar upošteva vse državne praznike, pouka prost dan bo tudi drugega novembra. Božične in novoletne počitnice bodo od 23. decembra do 8. januarja 2011, velikonočne počitnice pa od 21. do 26. marca 2011. Novost so počitnice od 7. do 9. marca (pustno obdobje) ter trije dodatni prosti dnevi, ki jih bodo določile posamezne šole. S tem naj bi tudi pri nas postopno uvedli zimske počitnice po zgledu Slovenije, Avstrije in Nemčije. Deželna vlada je prepričana, da tako zasnovani šolski koledar spoštuje avtonomijo FJK na šolskem področju, istočasno pa tudi upošteva želje in potrebe družin. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 27. maja 2010 3 ŠPETER - V odprtem pismu županov Špetra, Podutane, Dreke, Srednjega in Sovodnje ministru Frattiniju Zahrbten udarec krajevnih upraviteljev špetrskemu dvojezičnemu šolskemu centru Šolo obtožujejo nelojalne konkurence italijanskim šolam - Zahvala Zavoda za slovensko izobraževanje staršem otrok ŠPETER - Zavod za slovensko izobraževanje je na svojem zadnjem občnem zboru, ki je bil tudi volilnega značaja (novi predsednik je Igor Tull), sprejel poseben dokument o dvojezični šoli v Špetru, ki jo je pred petindvajsetimi leti sam ustanovil. V prvem letu njenega obstoja je šolo, ki so jo nato v okviru državnega zakona št. 38 iz leta 2001 podržavili, obiskovalo pet učencev. Z leti je postopoma rasla, se razvijala in privabila otroke ne samo iz slovenskih, temveč tudi iz italijanskih družin iz Nadiških dolin ter okolice, obenem pa postala zgled na državni in tudi mednarodni ravni. Sam deželni predsednik Ren-zo Tondo je pred kratkim dejal, da je za Furlanijo Julijsko krajino dvojezična šola, ki jo danes obiskuje 221 učencev in dijakov, cvet v gumbnici. Zato so predstavniki Zavoda za slovensko izobraževanje z zaprepadenostjo prebrali odprto pismo italijanskemu zunanjemu ministru Frattiniju, ki so ga napisali župani Špetra, Podutane, Dreke, Srednjega in Sovodnje v zvezi z dvojezično šolo, ki se je v središču pozornosti znašla, ko so bili 5. marca njeni prostori razglašeni za neskladne z varnostnimi predpisi in so jih morali učenci, dijaki in osebje zato zapustiti. Župani petih občin Nadiških dolin dvojezično šolo med drugim obtožujejo nelojalne konkurence italijanskim šolam, češ da prejema večja finančna sredstva. S tem zavajajo javnost, saj dobro vedo, da italijansko ministrstvo za šolstvo in druge javne uprave dodeljuje prispevke državnim šolam po točno določenih kriterijih. Poleg tega so župani Ti-ziano Manzini, Marisa Loszach, Mauro Veneto, Giuseppe Sibau in Tarcisio Donati, ki bi morali v enaki meri podpirati vse svoje občane, podprli dokument, v katerem predstavnik politične stranke kritizira politiko in inštitucije na deželni, državni in mednarodni ravni zaradi izrednega zanimanja, ki so ga namenile problemu dvojezične šole. Podpisani župani, ki očitno ne poznajo ciljev, metodologije in rezultatov dvojezičnega izobraževanja, opozarjajo še predstavniki Zavoda za slovensko izobraževanje, špetrsko šolo povezujejo s kulturnimi društvi, ki si na avtonomen način prizadevajo za promocijo slovenske kulture na teritoriju, medtem ko dvojezična šola deluje v skladu s cilji, ki jih določajo italijanski zakoni. Po drugi strani pa se Zavod za slovensko izobraževanje želi zahvaliti staršem, ki so v teh težkih trenutkih stali šoli ob strani in tudi v sozvočju s predstavniki šole predlagali konkretno rešitev za naslednja šolska leta, s tem da bi preuredili dijaški dom Paola Diacona. Dijaški dom Paola Diacona v Špetru bi z manjšimi posegi lahko nudil gostoljubje celotnemu dvojezičnemu centru, če bi bila zato potrebna politična volja nm Njihov predlog pa ni prodrl, usoda šole je še nejasna, po zadnjih vesteh pa naj bi vrtec ostal v Špetru, medtem ko bi se osnovna šola in nižja srednja šola morali preseliti v Sovodnjo oziroma Podbonesec. Zavod za slovensko izobraževanje vsekakor upa, da bo na koncu vendarle prevladal čut za odgovornost in da bodo tisti, ki so za to pristojni, sprejeli odločitve predvsem za dobrobit otrok in njihovih družin, a tudi celotne skupnosti Nadiških dolin. (NM) DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it Do 2- junija 301D H 4 HUJŠAJO Prednost ugodnostim Pivp MQRfTTl O.Sfl+'.'Hírl ^ i TE1 Pri nas si v družinskem krogu- RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Sreda, 26. maja 2010 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Draž poklica zgodovinarja Jo2e Pirjevec V torek sem sklenil na koprski Fakulteti za humanistične študije letošnji ciklus predavanj. Kot vedno sem zadovoljen, ker imam za sabo veliko dela in ker smo na pragu poletja, nekoliko pa tudi otožen, ker se poslavljam od študentov, na katere sem se na vsakotedenskih srečanjih navezal. Letošnje slovo je imelo še dodaten kanec pelina, ker se s tem semestrom poslavljam tudi od svojih šestdesetih let. Čeprav se mi zdi, da sem prav tako življenjski, kot sem bil pred štiridesetimi leti, ko sem začel predavati na Fakulteti za politične vede v Pisi, se zavedam, da po sili razmer to blagoslovljeno stanje ne more dolgo trajati. Ceremonija odhajanja je pač v teku in čeprav jo skuša človek opraviti tako dostojanstveno kot je mogoče, ni prav prijetna. Če računam, da sem od leta 1970, ko sem prvič kot profesor stopil v predavalnico, do danes imel letno najmanj 100 predavanj, da o kongresih, konferencah in simpozijih ne govorim, moram reči, da sem kar precej dociral. Ali sem tudi povedal kaj pametnega? Na začetku verjetno bolj malo, ker sem se držal kot pijanec plota zapisanega in prepisanega besedila, saj je bilo moje znanje o zgodovini vzhodne Evrope, da povem po pravici, dokaj skromno. Na univerzo sem prišel zaradi vrste srečnih naključij, od katerih je bila pač odločilna ta, da sem Slovenec. Znanje slovenščine in z njeno pomočjo drugih slovanskih jezikov mi je dalo možnost, da se soočam s problematikami, ki so bile mojim kolegom tuje. Pomembna pa je bila tudi študentska revolta iz leta 1968, ki je odprla vrata na humanistične fakultete mladim brez klasične izobrazbe. To je imelo za posledico, da je na omenjene fakultete navalilo ogromno število ljudi, ki jim redni profesorji in njihovi asistenti niso bili kos. Treba je bilo najti nove didaktične moči, kar se je dogajalo brez posebnega preverjanja njihovih zmožnosti. Jaz sem sicer imel za sabo Normalko v Pisi in Diplomatsko akademijo na Dunaju, toda na razpis za »poverjenega« profesorja sem se razen s svojimi diplomami pojavil samo z enim znanstvenim člankom. In še ta je bil komaj v tisku. Toda, kaj bi razpredal zgodbo o svoji karieri, ki je bila pogosto kar trnova. Naj raje razložim, kakšen je moj odnos do zgodovine, kajti pred kratkim sem imel priliko, da o tem razmišljam. Zgodilo se je namreč, da je nek eminenten kolega tehnične smeri, menil, da je zgodovina eksaktna veda, kot je lahko medicina ali matematika. Takemu pristopu sem se uprl, ker je moja polstoletna izkušnja drugačna. Po mojem ni slučaj, da so stari Grki prištevali Clio, zaščitnico zgodovine, med eno od sedmih muz. Močno je namreč v sorodstvu z muzo književnosti, ker jo pogojuje ena od bistvenih značilnosti in nagonov človeka: da pripoveduje o sebi in drugih resnične ali izmišljene zgodbe. Zgodovinarji, v nasprotju s pisatelji, nimamo svobode, da bi poustvarjali življenje, kakršno bi lahko bilo, a ga ni bilo. Mi smo kirurgi, ki zarežemo v živo tkivo preteklosti in na podlagi raziskave virov kličemo v življenje sence iz Hade-sa. Ni nam treba, kakor Odiseju zaklati za to žrtvene živali in se spustiti v kraljestvo mrtvih, dovolj je da gremo v arhive in se spopademo s pričevanji, zabeleženimi na papirju, ter jih po svojih zmožnostih oblikujemo v pripoved, ki pa ostaja vedno subjektivna. Mogoče jo je preveriti, ne pa ponoviti kot znanstveni eksperiment. Posel je vreden Orfeja toda prav tako nevaren, kakor je bila njegova pot iz podzemlja. Ker je preteklost intimno povezana s sodobnostjo, se ti lahko na vsakem koraku zgodi, da poveš resnico, ali tisto, kar si prepričan, da je resnica, in s tem raniš ljudi drugačnega mnenja. Gre za riziko, ki se mu ni mogoče izogniti, če vzameš svoj poklic resno. V tem pa je tudi njegova draž. VREME OB KONCU TEDNA Popoldanska nestanovitnost se bo postopno povečala, sledila pa bo vremenska fronta Darko Bradassi Z okrepitvijo anticiklona se je vremenska slika v zadnjih dneh občutno izboljšala in oto-plila. Marsikje smo namerili najvišje temperature v tekočem letu, živosrebrni stolpec se je ponekod povzpel nad 28 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju namerila 13,4 stopinje Celzija, kar je za skoraj 5 stopinj Celzija več od dolgoletnega povprečja. V zadnjem tednu se je torej ozračje v povprečju segrelo za okrog 9 stopinj Celzija in smo se naenkrat znašli skoraj sredi poletnih temperatur. Nič-ta izoterma se je povzpela nad višino 3700 metrov, kar je za skoraj kilometer višje od dolgoletne normalnosti. Zahodna advekcija toplejšega višinskega zraka je bila izrazita in je pozitivno vplivala tudi na vremensko stanovitnost, v zadnjih dneh skorajda nikjer ni bilo popoldanskih ploh, na Primorskem in v Furlaniji Julijski krajini pa že več dni ne pade niti kaplja dežja. To je bil eden med najbolj občutnimi pozitivnimi vremenskimi vali v tekočem letu, ki pa se bo kmalu zaključil. Vremenska slika se namreč letos pogosto in dosledno spreminja in se bo verjetno spreminjala še vsaj v bližnji prihodnosti, morda pa tudi dlje. Nad nami se vrstijo, kot na tekočem traku, anticiklonski višinski grebeni z izboljšanji in otoplitvami ter višinske doline s hladnimi vdori in poslabšanji. Vzroke gre verjetno iskati v izrazitem valovanju in dinamičnosti zahodnih tokov, ki ne dopuščajo dolgotrajnejših okrepitev enega ali drugega vremenskega stanja. Zato doslej ni bilo nad nami niti solidnejših anticiklonov, prej bi lahko rekli, da so bila letos vztrajnej-ša poslabšanja. Anticiklonski val se zaključuje zaradi spusta obsežnega območja hladnega severnega zraka, ki bo dosegel Alpe, predvsem pa zahodno Sredozemlje. Tam se bo poglobilo ciklonsko območje, ki bo proti nam z jugozahodnimi tokovi občasno preusmerjalo bolj vlažen zrak. V nedeljo zvečer ali v noči na ponedeljek bo naše kraje dosegel tudi hladnejši zrak. Nestanovitnost, ki jo bomo pri nas občutili predvsem v popoldanskih urah, bo naraščala postopno in bo iz dneva v dan nekoliko večja. V popoldanskih urah bo nastajala kopasta oblačnost, predvsem od jutrišnjega dne pa bodo možne tudi posamezne popoldanske plohe ali nevihte. Verjetnejše bodo, kot kaže jutri, predvsem pa v soboto in v nedeljo, četudi bo glavnina poslabšanja v notranjosti Slovenije in bodo pri nas bolj obrobnega značaja. Zlasti v nedeljo pa kaže na nekaj več padavin in na dodatno poslabšanje v popoldanskih ali večernih urah, ko se bo proti nam začel spuščati hladnejši zrak. V noči na ponedeljek bodo možne tudi močnejše nevihte in krajevni nalivi, ni izključeno, da bo lahko nastalo tudi kakšno krajevno neurje. Vetrovi se bodo ob vdoru mrzlega zraka okrepili in naglo obrnili od severovzhoda, prehodno bo zapihala močna burja, ponekod lahko močan severni veter, ozračje pa se bo občutno ohladilo. V ponedeljek kaže na še nestanovitno in nekoliko hladnejše vreme, od torka pa se bo od zahoda predvidoma spet začel krepiti anticiklon. Na sliki: hladnejši severni zrak je že dosegel osrednjo Evropo PISMA UREDNIŠTVU Uvodniki v PD Spoštovano uredništvo! Glede problematike arbitražnega sporazuma popolnoma spoštujem stališče, oziroma mnenje gospoda Grudna, pa čeprav jaz mislim drugače. To sem v svojem prejšnjem pismu tudi napisal. Glede vloge uvodnika pa mislim, da le ne more biti upoštevan samo kot mnenje tistega, ki ga je napisal. Smatram, da glede na prostor in smisel, ki ga ima ta del časopisa, odraža tudi določeno stališče uredništva, pa čeprav ga podpiše točno določena oseba. V drugačnem primeru bi potemtakem dnevnik moral poskrbeti, da objavi še uvodnik, ki odraža tudi drugo stališče (seveda glede arbitražnega sporazuma). To seveda, če ne želi biti pristranski, čeprav je tudi to popolnoma legitimna pravica. Julijan Čavdek PRIPIS UREDNIŠTVA: Uvodnike v Primorskem dnevniku pišejo člani redakcije in občasno dopisnik iz Celovca. Kdo ga bo napisal, je sad dogovora na redakcijski seji, nikakor pa jih ne pišemo po naročilu, češ, če je že Peter zašel v eno smer, naj takoj naslednji dan Pavel napiše nekaj obratnega. Doslej je bilo v Primorskem dnevniku objavljenih že veliko uvodnikov, o katerih v uredništvu nismo imeli vsi enakega mnenja. Hvala bogu, da je tako, saj imamo vsak svojo glavo, ki je ne nosimo samo na sprehod, ampak z njo tudi mislimo. Prepričani smo, da je enako z bralci Primorskega dnevnika, ki si na podlagi našega poročanja sami ustvarjajo svoje mnenje. Zato ponovni očitek o pristranskosti še enkrat vračamo avtorju pisma in zaključujemo nepotrebno polemiko. (Uredništvo) Arbitražni sporazum Spoštovani gospod Julijan Čavdek Nič manj kot ste Vi v Vašem pismu uredništvu PD glede članka Rada Grud- na razočarani, ker med drugim omenja, da je slovensko-hrvaški arbitražni sporazum "še edina preostala možna rešitev" dolgoletnega mejnega spora med obema sosedama in hkrati "verjetno tudi edini način, da Slovenija pride do ustreznega stika z odprtim morjem", sem lahko presenečen nad takim stališčem do omenjenega članka in arbitražnega sporazuma osebno tudi jaz kot stalni bralec PD. Presenečen zaradi tega, ker za utemeljitev Vašega negativnega stališča ne navajate nobenega argumenta, ki bi potrdil Vaše odklonilno stališče, da bi ga zato rade volje upošteval. Dodatno pa se poslužujete zgolj odklonilne ocene nasprotnikov arbitražnega sporazuma v Sloveniji. Dovolite mi, da Vam s tem v zvezi predstavim okvirno, kaj je pravzaprav vsebina in smisel tega arbitražnega sporazuma. In citiram, da ne navajam svojih stališč. Boris Šuligoj (Delo): Dragi slovenski "pomorski pravniki vseh barv in provinienc: to je šele sporazum, ki določa postopek! Če bi sporazum res že vseboval rešitev, o kateri tako prepričljivo arogantno, samozavestno, nasmihajoče se in vsevedno pridiga naša holivudska politična smetana, potem razsodnikov sploh ne bi potrebovali." Nasprotniki ZA na podlagi sporazuma o postopku reševanja že vedo, kakšna bo rešitev. Arbitražni sporazum, tako kot je napisano, ne določa nobene rešitve "v škodo slovenskega interesa", tako kot neprestano zavajajo znani nasprotniki, marveč celo nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. Žalostno je, da se mora slovenska javnost neprestano v referendumski kampaniji soočati z lažmi in zavajanjem namesto z resničnimi dejstvi in argumenti! Ko pa na koncu Vašega pisma omenjate zahvalo prof.Borisu Pahorju, da se je v zvezi z referendumom "suvereno in odločno javno zavzel za slovenske interese" mu njegove zavzetosti za njegovo poslanstvo in slovenske interese nihče ne more osporavati. Žal je bil v omenjenem primeru - po mojem mnenju - napačno pritegnjen k sodelovanju, ki je delovalo manj z argumenti bolj pa s čustvenimi naboji. Tak je bil večinski odziv na izjavo Hribar-Bučar. Končno tudi Primorskemu dnevniku ne bi bilo moč osporavati, če se v primeru arbitraže zavzame za pravično rešitev, saj je njegovo poslanstvo od vsega njegovega začetka pred 65. leti prav to uveljavljeni cilj! Dušan Fortič, Koper Odgovorček Jolki Milič Najprej se opravičujem za zamudo; Jolka si lahko predstavlja, kateri so vzroki zanjo. Te naše slovenske zemlje je res še za eno samo prgišče, tako da ni pretirano, če rečemo, da v njem utriplje naše srce z vso silo in ljubeznijo, kolikor je zmore samo tisti, ki jo obdeluje. V naslovu gre tudi za močan čustveni poudarek. Srce za prgišče zemlje, kot ga predlaga Jolka, mi daje mrzel vtis gole formalnosti. V italijanskem prevodu sem se skušal izogniti namigom podobnosti nekemu znanemu naslovu nekega nepriljubljenega filma, ki so ga pred nekaj leti vrteli tudi na prvem sporedu italijanske nacionalne televizije. Po posvetovanju s sodelavci, ki so mi pomagali pri nastajanju knjige, sem se odločil za obliko, kakršna je tudi natisnjena. Vsebinsko se mi zdi, da povsem ustreza, saj je srce »sedež« ljubezni; torej Srce v prgišču zemlje - L'amore per una manciata di terra; italijanski naslov naj bi povzemal tudi čustvene primesi, kakor jih želi sproščati slovenski naslov. Z ozirom tudi na dejstvo, da je v italijanščini cuore pogosto sinonim za amore, in obratno. Priznam, da sem si za prikaz trde in garaške vsebine, kakor jo predstavlja burna šestdesetletna zgodovina Kmečke zveze izbral dokaj pesniški naslov. To sem na predstavitvi v Državnem svetu utemeljil tako-le: »To prgišče zemlje, v katerem utripa naše srce, ni samo podlaga našim snovnim (materialnim) pridelkom, temveč tudi naši kulturi. Naša zemlja nam daje hrano za preživetje in prostor za bivanje, obenem pa sprošča v nas tudi navdih za književne, slikarske, fotografske in glasbene vsebine na umetniškem področju.« Kar pa zadeva pripis o delovanju Združenja književnikov Primorske, lahko samo rečem, da odgovarjam za čas, ko sem mu bil (prvi) predsednik in za delo, ki sem ga (po zaslugi odličnih sodelavcev) opravil. Verjel sem v Združenje, v njegov pomen in v njegovo poslanstvo na tem prostoru slovenske zemlje v obeh državah. Vendar ni dovolj samo verjeti, moraš tudi garati, se razdajati, hoteti skupno korist, žrtvovati se. Delati. Lahko zatrdim, da je bil moj čas takšen. Sicer pa stari, modri kmečki pregovor pravi: vsak sod da tisto, kar ima notri. Lep in prisrčen pozdrav! Boris Pangerc Spomni se - ne pozabljaj! Spominjamo se starejši, slišali so od njih mlajši: »Tito je naš - mi smo Titovi« z velikimi črkami pisano po zidovih, po hišah, vsepovsod. Od takrat so minila leta, dolga leta in marsikaj drugega. Vrstile se generacije. Normalno je, da se po zidovih več ne piše. Proslavili smo dan spomina, dan svobode, praznovali dan prvega maja. Značilen dan tudi zaradi tega, ker smo osvobodili Trst, Tržič in Gorico. Slovesno smo obiskali spomenike našim padlim partizanom, imeli smo ra- zna srečanja. Pevski zbori so peli pesmi iz NOB. Ljudje so bili ganjeni in si tudi brisali solze. Marsikdo si je želel, da bi se govorilo nekaj tudi o Titu. Ob nekih prilikah so tudi to storili, a ne tako kakor bi moralo biti in ne povsod. Tito je bil živi simbol borbe proti fašizmu in nacizmu, je bil dejavnik, ki nas je vodil v svobodo skozi dolgoletno borbo, polno gorja in junaštva. Saj to v naših krajih vsi vedo. Ali danes so tudi taki, ki ga obsojajo. Medtem so mu tisti, ki so delali v ilegali in se borili v gozdovih, tisti ki niso nikoli mislili, da bodo kdaj živi prišli na svoje domove, verno sledili do konca. Ti pričakujejo od svobodnih ljudi, da ga malo bolj počastijo. Te dni, 8. maja, sem v Reškem »Novem listu« prečital nekaj stavkov pisatelja in novinarja Čiče Senjanoviča, ki v svoji rubriki »Kvadratveza Druga« med ostalim piše, kako moramo v človeku vagati dobro in zlo, ki je v njem. Piše dalje: - Kissinger je »zgazil« Noriego ali zato ima Nobelovo nagrado za mir. - Miloševič je ubil Stamboliča ali je zato dal možnost sinu, da se obogati. - Tudman je razgnal Srbe in požgal jim domove, ali je zato dobro igral tenis. - Tito je dal ubiti Hebranga, zapreti Dilasa in dal pobiti zločince, brez da se jim sodi, ali je zato ustvaril Jugoslavijo, socialno čustveno partijsko diktaturo, ki ni dala da pride do mednacionalnega klanja. Ne smemo pozabiti, da je Senja-novič veliki »zajebant«, ali zelo čustven človek. Alojz Briščik / ITALIJA Četrtek, 27. maja 2010 5 VARČEVALNI PAKET - Premier in gospodarski minister Tremonti predstavila finančni manever Berlusconi: Gre za težke, a nujne un uravnovešene ukrepe Bersani: To je zgrešen zaključek dvoletne zgrešene politike - CGIL napovedal 4-urno splošno stavko RIM - »Varčevalne ukrepe za stabilizacijo naših javnih financ zahteva Evropska unija. Nahajamo se v težavah, kakršnih še nismo imeli. Krizo je povzročila špekulacija, a zdaj so potrebne žrtve za obrambo evra. Rešiti evro pomeni rešiti tudi našo državo: to je sedanji izziv.« Tako je povedal premier Silvio Berlusconi, ko je sinoči skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tre-montijem na tiskovni konferenci v palači Chigi v Rimu predstavil zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi za dvoletje 20112012, ki ga je vlada odobrila v torek. Berlusconi je dejal, da odgovornost za sedanje stanje italijanskih javnih financ nosijo vlade, ki so se zvrstile od osemdesetih let dalje, še posebej vlade levice. Slednje naj bi s svojo »noro ustavno reformo« posredno povzročile »eksplozijo« stroškov za javno zdravstvo. Premier je dejal, da finančni manever obsega »nujne in uravnovešene« ukrepe. Poudaril je, da ne bo povišanja davkov in da znižanje davčnega pritiska slej ko prej ostaja eden glavnih dolgoročnih ciljev vlade. Manever se po njegovih besedah ne dotika pokojninskega sistema, razen v marginalni obliki, saj od upravičencev zahteva le nekajmesečno odložitev upokojitve. Varčevalni ukrepi prizadevajo predvsem javne uprave in ustanove ter politiko, poleg tega pa po-ostrujejo boj proti davčnim utajam. Premier je opozoril, da ta dosega nesprejemljivo stopnjo zlasti na jugu, saj je v Ka-labriji 85-odstotna, na Siciliji pa 63-od-stotna. Berlusconi se je zahvalil predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki je pozval vse družbene in politične sile k odgovornosti, in dejal, da je vlada pripravljena sprejeti predloge opozicije, če bodo res veljavni. Minister Tremonti pa je na tiskovni konferenci menil, da se je italijanska vlada odločila za »prave ukrepe ob pravem času«. Omenil je pozitivne ocene predsednika Evropske komisije Barrosa, Svetovnega denarnega sklada (IMF) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Izrazil je upanje, da bodo javni uslužbenci sprejeli žrtev triletne zamrznitve svojih plač, sicer pa je izpostavil nekatere inovativne ukrepe, ki jih prinaša manever, npr. možnost, da evropska podjetja, ki prihajajo delovat v Italijo, ohranijo davčni sistem izvorne države. Berlusconijeva in Tremontijeva izvajanja so izzvala raznovrstne reakcije. Voditelj Demokratske stranke Pier Lui- ISTAT - »Nedorasleži« Nespodbudna slika o Italiji in njeni prihodnosti RIM - Število »nedorasležev« (v italijanščini so to »bamboccioni«), kakor v Italiji imenujejo osebe, ki po 30. letu še vedno živijo s starši, se je od leta 1983 do danes po podatkih zavoda Istat potrojilo. Trenutno živi s starši 30 odstotkov Italijanov med 30. in 34. letom starosti. Zaskrbljujoč porast gre pripisati tudi slabšim ekonomskim razmeram, ki mladim ne zagotavljajo gotove prihodnosti, pa tudi stabilne sedanjosti ne. Italijansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju upehano (v letih 2000-2009je letni porast znašal 0,1 odstotka), nazadnje pa je doživelo eno hujših kriz v zgodovini. Dolgoročne posledice bo v naslednjih letih in desetletjih občutila zlasti delovna sila, ki bo morala vzdrževati vse težje breme upokojencev. V letnem obračunu zavoda Istat izstopajo mladi, pa tudi vojska ljudi, ki svoje družine vzdržujejo z dopolnilno blagajno (v letu 2009jih je bilo 300 tisoč več kot prej). Zavod Istat opozarja tudi na zaskrbljujoče podatke o mladih med 15. in 29. letom, ki se ne ukvarjajo z ničemer. Več kot dva milijona mladih namreč ne dela in se niti ne izobražuje. gi Bersani je zavrnil premierjevo zvra-čanje krivde na prejšnje vlade. »Sedanji finančni manever je zgrešen zaključek dvoletne zgrešene politike sedanje vlade,« je dejal. Opozoril je, da zdaj prihajajo na dan problemi, na katere so demokrati že dolgo opozarjali, po njegovem pa so sedanji vladni ukrepi nepravični in nezadostni, saj ne bodo spodbudili gospodarske rasti. Odločno proti vladnim ukrepom se je izrekel tudi prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro, medtem ko jih sredinci UDC še preučujejo. Različne ocene se pojavljajo tudi v sindikalnih vrstah. Če sta sindikalni zvezi CISL in UIL previdni, pa je voditelj CGIL Guglielmo Epifani že napovedal 4-urno splošno stavko proti finančnemu manevru. Stavka bo na sporedu predvidoma 12. junija. iTS 11 v F4 Gospodarski minister Giulio Tremonti In premier Silvio Berlusconi ansa VARČEVALNI PAKET - 24 milijard evrov v dvoletju 2011-2012 Glavni ukrepi RIM - Finančni manever za stabilizacijo javnih financ v letih 20112012, ki ga je vlada odobrila v torek, je skupno težak 24 milijard evrov, po 12 milijard za vsako leto. Ukrepi predstavljajo 1,6 odstotka BDP, z njimi pa naj bi Italija do leta 2012 zmanjšala svoj primanjkljaj do dovoljene meje 3 odstotkov BDP. Lani je proračunski primanjkljaj Italije znašal 5,3 odstotka BDP. Glavni ukrepi po navedbah tiskovne agencije Ansa so naslednji: - do leta 2013 bodo zamrznjene plače javnih uslužbencev; - ministrstva bodo bodo na splošno imela za 10 odstotkov manj sredstev na razpolago, varčevati bodo morala predvsem pri strokovnem izpopolnjevanju, službenih potovanjih, pa tudi pri službenih avtomobilih; - stranke bodo prejele za 20 odstotkov nižja povračila volilnih stroškov; - v gotovini bo dovoljeno plačati največ 5 tisoč evrov; - občine, ki bodo sodelovale v boju proti davčni utaji, bodo imele pravico do 33 odstotkov tako povečanega davčnega priliva; - v Rimu bodo turisti plačali davščino po 10 evrov na glavo za financiranje proračuna italijanske prestolnice; - višji davčni pritisk na nagrade in »stock options« menedžerjev in bančnikov; - poenostavitev in pospešitev postopkov proti davčnim utajevalcem; - gradbeni odpust za zgradbe, ki niso vpisane v katastre (rok za vpis bo zapadel 31. decembra); - pravico do invalidnine bodo imeli najmanj 80-odstotni invalidi, in ne več najmanj 74-odstotni kot doslej, povečane pa bodo kontrole upravičencev; - dežele južne Italije bodo imele možnost, da z uvedbo alternativnih davščin ukinejo davek na proizvodne dejavnosti IRAP; - davčne ugodnosti za podjetniške mreže in za poenostavitev birokratskih postopkov pri ustanavljanju novih podjetij; - v javnih upravah je za dve leti podaljšana prepoved nadomeščanja upokojenega osebja (univerze so izvzete); - plače sodnikov in drugih visokih javnih funkcionarjev bodo zmanjšane za 10 odstotkov, če bodo presegale 80 tisoč evrov; - plače javnih menedžerjev bodo zmanjšane za 5 do 10 odstotkov, če bodo presegale 90 oz. 130 tisoč evrov; - zamrznjeno bo število podpornih učiteljev; - od leta 2011 dalje bo 500 milijonov dividend javnih podjetij namenjenih nižanju javnega dolga; - predsedstvo republike, senat in poslanska zbornica bodo znižali režijske stroške in s privarčevanimi sredstvi financirali dopolnilno blagajno; - do starostnih upokojitev bo prišlo 6 mesecev po izpolnitvi upokojit-venih pogojev, predčasno se bodo smeli upokojiti le tisti, ki bodo imeli 40 let delovne dobe, od leta 2016 (in ne 2018) se bodo ženske upokojile pri 65. letu; - ukinjenih je kakih 20 javnih ustanov (med temi Ispema, Pespel, Ipost), medtem ko ni bila potrjena ukinitev 9 manjših pokrajin (Biella, Massa Carrara, Ascoli Piceno, Fermo, Rie-ti, Isernia, Matera, Crotone in Vibo Valentia); - strožji nadzor nakupovanja zdravil; - deželne uprave bodo morale v dveh letih privarčevati 10 milijard evrov, občine in pokrajine pa 3 milijarde; - cestnine bo mogoče uvesti tudi na hitrih cestah. PARMALAT Tanziju deset let MILAN - Milansko prizivno sodišče je za nekdanjega gospodarja družbe Parmalat Calista Tanzija potrdilo prvostopenjsko obsodbo: deset let zaporne kazni. Obsojen je bil zaradi ažiotaže (špekulativnega izkoriščanja padanja in dviganja cen na borzi) in oviranja nadzornih oblasti. Ob tem bo moral Tanzi, skupaj z me-nedžerjema Giovannijem Bonicijem in Lucianom Silingardijem, plačati odškodnino v višini 105 milijonov evrov, kar predstavlja približno 30 odstotkov škode, ki so jo utrpeli potrošniki. Državno tožilstvo je za človeka, ki je vodil Parmalat v prepad, zahtevalo enajst let in en mesec zapora. Tanzijev odvetnik je napovedal priziv na kasacijsko sodišče. Silin-gardi je bil obsojen na tri leta, Boni-ci pa na dve leti in pol zapora. Trije funkcionarji Bank of America so bili spet oproščeni. Do Parmalatovega stečaja, vrednega 15 milijard evrov, je prišlo decembra 2003. ORVIETO Nagrada Barzini tokrat novinarju Robertu Savianu RIM - Pisatelj in novinar Roberto Sa-viano je letošnji dobitnik novinarske nagrade "Luigi Barzini". Nagrado, 21. po vrsti, bodo dobitniku izročili na slovesnosti, ki bo v soboto, 29. maja, v kongresnem centru (Palazzo del popolo) v Orvietu. Nagrado so ustanovili leta 1990, podeljujeta jo občina Orvieto in časnik Corriere della Sera, pokrovitelja sta Ludina Barzini in Guido Barlozzetti. O dobitniku je odločala 21-članska žirija, v kateri je bil tudi novinar in politik Mitja Volčič. Slovesnost se bo v soboto začela z nagovorom Milene Gabanelli, ki je to nagrado prejela leta 2009. V nadaljevanju bodo, kot so sporočili z občine Orvieto, predstavili knjigo risb, delo Luigija Barzinija st. v sodelovanju s Skladom Corriere della Sera. Nato se bo s Savianom pogovarjala znana televizijska novinarka in političarka Lilli Gruber. Žirija je nagrado podelila Savianu »za njegov civilni angažma pri dokumentiranem in osebnem pričevanju, predvsem o pojavu ca-morre, ki jo popisuje v vsej njeni grozoviti kompleksnosti, pri njenem vsakdanjem delovanju in perverzni prepletenosti ekonomije in družbe«. ■ EVRO 1,2309 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. maja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 26.5. 25.5. Seznam domnevnih davčnih utajevalcev »tehta« 7 milijard dolarjev MILAN - Na seznamu italijanskih lastnikov bančnih računov v banki HSBC, ki je od prejšnjega tedna v rokah finančne straže, je skoraj šest tisoč ljudi, skupni zaklad domnevnih davčnih utajeval-cev pa znaša kar sedem milijard dolarjev. Seznam naj bi italijanskim oblastem poslal računalniški tehnik in nekdanji uslužbenec švicarske banke Hervé Fal-ciani. Seznam vsebuje podatke za leti 2005 in 2006, zabeleženih je 6936 računov in 5728 različnih osebkov, podjetij pa je, kot kaže, samo 133. Na 132 najbogatejših računih je shranjenih več kot deset milijonov dolarjev. Finančna straža je medtem v ločeni preiskavi spet pre-rešetala banke, ki poslujejo s San Mari-nom. Duhovnik naj bi spolno zlorabil dečka MILAN - Policija je aretirala 73-letnega duhovnika Domenica Pezzinija iz Lodi-ja. Osumljen je, da je pred tremi leti spolno zlorabil 13-letnega dečka. Med hišno preiskavo so policisti našli videoposnet-ke s pedofilsko in pornografsko vsebino. ameriški dolar japonski jen 1,2309 111,35 1,2223 109,53 ruski rubel 8,4059 38,2885 8,3495 38,5050 58,3200 danska krona 7,4403 0,85470 7,4404 0,85205 švedska krona 9,6990 7,9775 9,8275 češka krona 25,550 25,647 estonska krona 15,6466 15,6466 280,38 poljski zlot 4,1090 4,1642 1,3204 avstralski dolar 1,4780 1,9558 1,5047 romunski lev 4,1711 3,4528 4,1839 3,4528 latvijski lats 0,7082 2,2600 0,7074 2,3236 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2715 7,2733 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. maja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,34525 libor (eur) -libor (chf) 0,04500 euribor (eur) 0,426 0,50969 0,71625 - 0,15000 0,26167 -0,697 0,987 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kq 1 f 31.978,46 € +271,88 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. maja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,39 -2,06 KRKA 64,84 -4,84 +1,08 MERCATOR 152,90 -1,37 TELEKOM SLOVENIJE 279,53 96,52 +0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,00 AERODROM LJUBLJANA 25,25 DELO PRODAJA - -2,73 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,18 +0,72 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 21,09 9,59 -2,36 -4,58 SAVA 422,42 156,84 -5,05 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 18,92 -2,42 MILANSKI BORZNI TRG 26. maja 2010 ftse mib: +2,15 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,14 78,63 +2,41 -0,48 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,36 +5,56 BCA POP MILANO EDISON 0,86 3,29 +2,81 ENEL 0,92 3,61 +2,73 +2,41 FIAT 8,33 +2,84 GENERALI 8,56 14,29 +1,56 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,03 +0,37 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,98 +3,94 +3,38 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,84 6,00 +0,94 +1,61 PIRELLI e C 0,40 +1,17 +2,68 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,87 +8,56 +4,50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,22 6,24 -0,08 +3,22 TENARIS TERNA 0,92 14,91 +2,21 +7,65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,01 0,11 +2,28 UNICREDIT 1,63 -0,35 +1,88 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 70,71 $ -1 ,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. maja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 874,21 3.539,40 +0,15 -0,80 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.972,95 +1,25 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 265,31 1.656,13 -0,55 +0,00 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.437,15 +0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.974,45 1.796,47 -0,69 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.067,95 1.048,52 5.758,02 -0,57 -1,46 +1,55 CAC 40, Pariz 5.038,08 5.038,08 3.408,59 2.339,28 +2,32 +2,00 PX, Praga 1.135,0 2.530,34 +3,46 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.522,66 2.696,02 19.196,45 2.625,79 16.387,84 +0,66 +1,71 +1,11 +0,12 -2,28 6 Četrtek, 27. maja 2010 KULTURA / SEVERNA IN JUŽNA KOREJA - Še vedno napetost po potopitvi južnokorejske ladje Severna Koreja prekinja povezave z južno sosedo V Seulu vztrajajo pri svojem - Clintonova pozvala Pjongjang, naj prekine politiko izzivanja in groženj SEUL/PJONGJANG - Potem ko je Severna Koreja v torek zagrozila s prekinitvijo vseh odnosov z Južno Korejo, je slednja včeraj vztrajala, da bo severno sosedo, ne glede na njene grožnje, kaznovala za potopitev vojaške ladje. Na obisku v Seulu se je medtem včeraj mudila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Napetosti na Korejskem polotoku, ki jih je sprožila potopitev južnokorejske vojaške ladje konec marca in kasnejše poročilo mednarodne skupine preiskovalcev, da je bil za potopitev kriv napad s torpedom s severnokorejske podmornice, se še naprej zaostrujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Severnokorejska vojska je tako včeraj med drugim zagrozila, da bo južni sosedi zaprla dostop do skupnega industrijskega parka Kaesong, če bo ta začela oddajati propagandna sporočila po velikih zvočnikih, ki jih je namestila ob meji. Pjongjang je ponovil tudi grožnjo, da bo na zvočnike streljal. Že v torek zvečer so iz Pjong-janga sporočili, da zaradi obtožb Seula prekinjajo vse povezave z Južno Korejo ter njenim ladjam in letalom prepovedujejo vstop v svoje ozemeljske vode in zračni prostor. Kot so pojasnili včeraj, sta dve povezavi med državama že prekinjeni, povezava do Kaesonga, kjer kakih 42.000 Severnih Korejcev dela v 110 z južnokorejskim denarjem financiranih podjetjih, pa je zaenkrat še odprta. Kot so v torek še zatrdili v Pjongjangu, bodo odnosi med Kore-jama ostali zaostreni, vse dokler bo v Seulu na oblasti predsednik Lee Myung-Bak. Leeju, ki je severno sosedo med drugim razjezil že s tem, ko je pomoč svoje države pogojeval z ukinitvijo njenega spornega jedrskega programa, se predsedniški mandat sicer izteče leta 2013. Na obisku v Seulu se je medtem včeraj mudila Clintonova, ki se je sestala z Leejem in južnokorejskim zunanjim ministrom Yu Myung Hwa-nom, pogovarjali pa so se seveda predvsem o razmerah na Korejskem polotoku. Clintonova je na novinarski konferenci v Seulu Severno Korejo pozvala, naj prekine "s politiko izzivanja in groženj". Poudarila je, da se svet mora odzvati na severnokorejsko potopitev južnokorejske vojaške ladje. "Ne moremo si zatiskati oči pred izzivanji. Z vami smo zdaj in z vami bomo vedno," je Južnokorejcem dejala Clintonova. (STA) Severnokorejski predsednik Lee Myung-Bak in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton ansa JEDRSKO OROŽJE London prvič razkril obseg svojega arzenala LONDON - Velika Britanija je včeraj prvič javno razkrila količino svojega jedrskega arzenala, kar naj bi bil pomemben korak k strožjemu in transparentnemu globalnemu nadzoru posedovanja in širjenja jedrskega orožja. Po navedbah Londona Velika Britanija trenutno poseduje 225 bojnih jedrskih konic. Velika Britanija je sicer v preteklosti razkrila, da poseduje 160 operativnih jedrskih konic, z izjavo, da "skupni arzenal jedrskih bojnih konic ne bo presegel 225" pa je London tokrat prvič razkril količino celotnega jedrskega arze-nala. Velika Britanija je količino svojega jedrskega arzenala razkrila pred prihajajočim petkovim zaključkom pregledne konference izvajanja določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) v New Yorku, ki naj bi predstavljala temelj prizadevanj za jedrsko ra-zoroževanje po svetu. (STA) IRAN - Predsednik Ahmadinedžad »Če bo jedrski dogovor zavrnjen, konec pogajanj« TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj opozoril, da se Iran ne bo več pogajal z velikimi silami, če bodo te zavrnile zadnji dogovor o izmenjavi iranskega urana. "Če zavrnejo sporazum in začnejo z novimi političnimi igricami, morajo vedeti, da bodo vrata za pogajanja in dogovarjanja zaprta," je dejal v govoru, ki ga je prenašala televizija. Ahmadinedžad je imel v mislih dogovor, ki ga je minuli teden dosegel s predsednikom Brazilije Luizom Ina-ciom Lulo da Silvo in turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoga-nom. Kot je poudaril, je to "zadnja možnost za ureditev tega vprašanja". Dogovor govori o zamenjavi 1200 kilogramov iranskega nizko obogatenega urana za 120 kilogramov jedrskega goriva za raziskovalni reaktor v Teheranu. Izmenjava in bogatenje urana naj bi potekala v Turčiji pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Dogovor v veliki meri temelji na predlogu, ki ga je Iranu oktobra lani posredovala IAEA, a so ga v Teheranu takrat zavrnili, ker so vztrajali, da mora izmenjava urana potekati na ozemlju Irana. Kljub temu pa se je Zahod na tokratni dogovor odzval z dvomom. (STA) MADŽARSKA IN SLOVAŠKA - Manjšine Huda napetost zaradi dvojnega državljanstva BUDIMPEŠTA/BRATISLAVA -Madžarski parlament je včeraj sprejel zakon o dvojnem državljanstvu za Madžare, živeče v sosednjih državah. Pogoji za pridobitev madžarskega državljanstva bodo zanje odslej lažji, zaradi česar so zelo zaskrbljeni na Slovaškem. Slovaška vlada je zato potrdila svoj predlog zakona o dvojnem državljanstvu. Madžarsko zakonsko dopolnilo, ki je bilo sprejeto s 344 glasovi za, tremi proti in petimi vzdržanimi, je v parlamentu predlagala stranka Fidesz, zmagovalka nedavnih parlamentarnih volitev na Madžarskem, skupaj s svojimi zavezniki, krščanskimi demokrati. Kot piše MTI, ima novi zakon za desnosredinsko za- vezništvo simboličen pomen. Madžari, ki živijo v sosednjih državah, večinoma na Slovaškem in v Romuniji, bodo lahko madžarsko državljanstvo po novem dobili, če bodo dokazali, da imajo madžarske korenine in govorijo madžarski jezik. Za pridobitev državljanstva jim ni treba živeti na Madžarskem, vendar pa v tem primeru ne dobijo volilnih pravic. Zakon bo začel veljati januarja 2011. Slovaška vlada je kot odgovor na korak Madžarske uresničila grožnje in potrdila predlog zakona, po katerem bi slovaškim Madžarom, ki bi zaprosili za madžarsko državljanstvo, avtomatično odvzeli slovaškega. O zakonu naj bi parlament glasoval že sinoči. (STA) češka - Jutri in v soboto bodo parlamentarne volitve Čehi z gospodarsko krizo pred očmi na volišča Socialni demokrati favoriti, a brez absolutne večine PRAGA - Češki volivci bodo v petek in soboto volili nov parlament. Največ poslanskih sedežev se tudi tokrat obeta levim socialnim demokratom (ČSSD) in desni Državljanski demokratični stranki (ODS). Medtem ko prvi v luči krize obljubljajo višje pokojnine in nadomestila za brezposelne, drugi svarijo pred ponovitvijo grškega scenarija. Tema, ki je najbolj zaznamovala predvolilno tekmo, je bilo upravljanje z javnimi financami, ki na Češkem - tako kot bolj ali manj povsod v Evropi - močno občutijo posledice globalne gospodarske krize. ČSSD pod vodstvom karizmati-čnega Jirija Paroubeka se je odločila zanemariti naraščajoči javni dolg in volivcem obljublja povečanje javnih izdatkov, kot so pokojnine, nadomestila za brezposelne in otroški dodatki. Visoke izdatke naj bi pokrili z višjimi davki, denarjem iz različnih skladov EU ter z izkoreninjenjem korupcije. ODS nasprotno Čehe svari pred prevelikim zapravljanjem, ki jim ga obljublja ČSSD, in grozi z bankrotom države. Na svojo stran je skušala volivce pridobiti s programom, ki predvideva ambiciozne reforme trga dela, zdravstvene blagajne in pokojninskega sistema, ter ustvarjanje novih delovnih mest z državno pomočjo podjetjem v težavah. "Prepričani smo, da bi se ob uresničevanju programa ČSSD javne finance razvijale v smer, ki bi nedvomno poslabšala bonitetno oceno Češke in verjetno vodila v grški scenarij," je za francosko tiskovno agencijo AFP nedavno menil vodja ODS Petr Nečas. Paroubek mu po drugi strani odgovarja, da "grožnja z bankrotom države ne le škodi ugledu Češke v tujini, ampak je tudi ekonomski nesmisel". Medtem ko v ČSSD poudarjajo, da je češki javni dolg, ki je lani znašal dobrih 35 odstotkov BDP, eden najnižjih v EU, ODS opozarja, da je bil javni dolg še leta 2008 le 30-odstoten ter da je proračunski primanjkljaj lani znašal 5,9 odstotka BDP, čeprav so pred prihodom krize ocenjevali, da ne bo presegel 1,6 odstotka. Kot je v pogovoru za STA menil notranjepolitični komentator drugega najbolj prodajanega češkega dnevnika Mlada fronta Dnes Martin Komarek, je ODS zbrala ekipo najboljših čeških ekonomistov in pripravila realističen program. "A ljudje bi morda še verjeli programu, ne verjamejo pa politikom," je opozoril. Kot je sicer menil, bodo Čehi - z izjemo relativno bogate Prage - tokrat "volili z denarnicami" in verjeli obljubam ČSSD. To dokazujejo tudi javnomnenjske raziskave, ki ČSSD vztrajno napovedujejo slabih 30, ODS pa dobrih 20 odstotkov glasov. Socialistom se torej obeta zmaga, vendar pa vlade zagotovo ne bodo mogli sestaviti sami. To pa je, kot piše nemška tiskovna agencija dpa, slab obet za Čehe, ki si po letih političnih sporov in stagnacije želijo stabilnosti. Poleg doslej tretje najmočnejše češke stranke, komunistov (KSČM), ter krščanskih demokratov (KDU-ČSL) in Zelenih (SZ), ki so do leta 2009 skupaj z ODS oblikovali vlado premiera Mireka Topolaneka, bodo imele pri oblikovanju prihodnje koalicije v Pragi tokrat veliko težo stranke, ki so nove v češki politiki, a se jim že obeta preboj v parlament. Jezička na tehtnici bosta zagotovo stranki TOP 09 in Javne zadeve, po češko Veci verejne (VV), morda pa tudi Stranka ljudskih pravic (SPOZ). Ankete prvi napovedujejo 14, drugi 11 odstotkov glasov, za SPOZ pa ni gotovo, ali ji bo uspelo preseči petodstotni prag. Slednje velja tudi za KDU-ČSL in SZ, medtem ko naj bi KSČM dobila 13 odstotkov glasov. Prav uspeh novih strank je po besedah Komareka glavna novost letošnjih volitev, saj dokazuje, da Čehi želijo in zahtevajo spremembe. Da utegnejo biti novinke zaradi razočaranja nad ČSSD in ODS, ki državo izmenično vodita že vse od razpada Češkoslovaške leta 1993, resnične "zmagovalke" volitev, je za AFP menil tudi priznani praški politolog Ji-ri Pehe. TOP 09 vodi med Čehi zelo priljubljen princ Karel Schwarzenberg, bivši zunanji minister, njen "idejni oče" pa je Miroslav Kalousek, nekdanji vodja KDU-ČSL. Kalousek je po "prevzemu" KDU-ČSL s strani levega krila stranke iz nje izstopil in oblikoval novo TOP 09, a zaradi vpletenosti v korupcijske škandale ni mogel postati njen predsednik. Stranka Javne zadeve se je razvila kot lokalna praška stranka, nato pa je prešla na nacionalno raven. Tudi VV ima med ljudmi zelo priljubljenega predsednika - znanega raziskovalnega novinarja komercialne televizije Nova Radeka Johna. SPOZ je ustanovil priznani češki politik, nekdanji socialdemokratski premier Miloš Zeman (1998-2002). Ko se mu je premierski mandat iztekel, je želel postati predsednik države, a ga stranka ni podprla, zato se je z njo sprl. Kot pravi Komarek, so politiki obeh glavnih strank, ČSSD in ODS, na Češkem "zelo zelo nepriljubljeni" in zanje - glede na to, da so bili bolj ali manj vsi po vrsti vpleteni v številne škandale - nihče več ne verjame, da so "čisti". A težava je, da ni nobenega zares kredi-bilnega političnega voditelja, ki bi obljubljal boj proti korupciji. Zeman je del stare češke politične elite, za Karouseka vsi vedo, da je sko-rumpiran, in celo Radek John ima svoj tako zasebni kot finančni škandal, pojasnjuje Komarek. Kot je za STA še menil Komarek, bo oblikovanje nove koalicije "gola matematika", zato jo je skorajda nemogoče vnaprej napovedati. Tudi Pehe za dpa ocenjuje, da politična linija, ki bo v prihodnjih letih vodila Češko, ne bo znana še kar nekaj časa po zaprtju volišč. Nabor morebitnih koalicijskih partnerjev ČSSD je sicer ozek: sklepanje zavezništva z nereformiranimi komunisti bi bila zanjo velika preizkušnja, programsko podobni KDU-ČSL in SZ utegneta izpa-sti iz parlamenta, za TOP 09 in VV pa je verjetnejše zavezništvo z ODS. O možnosti velike koalicije ČSSD in ODS se zaenkrat ne govori. S prihodom novega parlamenta in nove vlade se bo poslovila sedanja nestrankarska vlada, ki jo vodi nekdanji direktor statističnega urada Jan Fischer. Ta je oblast prevzela lani, potem ko je parlament sredi češkega predsedovanja EU izglasoval nezaupnico vladi premiera Topolaneka. Topolanek sicer na tokratnih volitvah ni več "v igri", saj je marca letos zaradi spornega intervjuja odstopil tako z vrha ODS kot tudi iz predvolilne tekme. Jasna Vrečko (STA) Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Četrtek, 27. maja 2010 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik OKOLJE - Polemično stališče naravovarstvene zveze WWF »Zakaj Slovenija ne zahteva presoje za tržaško pristanišče?« Rim še ni odobril podmorskega plinovoda italijanske družbe Snam Zakaj Slovenija (še) ni zahtevala čezmejne presoje prostorskih načrtov tržaškega pristanišča, podobno kot je Italija zahtevala za koprsko pristanišče? To vprašanje si zastavlja naravovarstveno združenje WWF (Svetovni sklad za naravo), ki zelo kritično ocenjuje ponedeljkovo srečanje okoljskih ministrov Italije in Slovenije. Tarča kritik WWF je zlasti italijanska ministrica Stefania Prestigiacomo, ki ji očitajo slabo poznavanje razmer in površno oceno dogajanj. Tako v zvezi z žaveljskim uplinjevalnikom, kot tudi glede podmorskega plinovoda družbe Snam, brez katerega žaveljski terminal sploh ne more obratovati. Naravovarstvena organizacija izpostavlja, da ministrstvo še ni izdalo okoljevarstvenega dovoljenja za podmorski plinovod, Prestigiacomova pa se je v Trstu obnašala, kot da bi bil tudi ta problem rešen. »Odgovori ministrice na vprašanja slovenskega ministra so bili zavajajoči,« pravi WWF. Čudi dejstvo, da je okoljsko ministrstvo formalno in vsebinsko ločilo postopek za uplinje-valnik (slednji je že dobil zeleno luč iz Rima) od procedure za plinovod, ki naj bi povezoval Zavlje s plinskimi skladišči v južni Furlaniji. Članica Berlusconijeve vlade naj bi med pogovori s slovenskim kolegom jasno namignila na neke vrste kupčijo med Rimom in Ljubljano, piše v stališču WWF. Slovenija naj bi počasi pristala na terminal španske družbe Gas Natural, Italija pa naj ne bi zavirala širitve koprskega pristanišča. V to čezmejno presojo je vključena tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki naj bi svoje stališče o tem objavila v drugi polovici junija. Vse to že spominja na izsiljevanje, menijo v WWF, ki izraza začudenje, da Slovenija - kot rečeno - doslej še ni uradno zaprosila Italije za vključitev v čezmejno presojo novega prostorsko-urbanisti-čnega načrta tržaškega pristanišča. Minister Zarnic, kot poročajo Primorske novice, pričakuje, da bo Italija vsekakor povabila Slovenijo k presoji tržaških načrtov, tako kot je Slovenija storila s Koprom. »Ta recipročnost se mi zdi povsem normalna, v skladu z zakonodajo in dobro prakso,« je prepričan slovenski minister. Okoljska ministra Slovenije in Italije Roko Žarnic in Stefania Prestigiacomo kroma UPLINJEVALNIK , PLINOVOD IN ŽELEZNICA Rim in Ljubljana nimata občutka za interese čezmejnega okolja Rim in Ljubljana nimata občutka za skupni čezmejni prostor in v bistvu ščitita svoje interese, kar je legitimno, a tudi omejevalno in kratkovidno. To prihaja do izraza pri ža-veljskem uplinjevalniku in plinovodu, to pa smo lahko ugotavljali tudi pri hitri železnici. Najprej o plinovodu, ki naj bi povezoval žaveljski terminal s plinskimi skladišči v Furlaniji. Zelo nenavadno je že dejstvo, da plinovod, ki naj bi v glavnem tekel pod Tržaškim zalivom, načrtuje italijanska družba Snam in ne Španci Gas Natural, ki naj bi gradili uplinjevalnik. Slovenija nasprotuje podmorskemu plinovodu, ker se upravičeno boji negativnih posledic za svoje morje. Vza-meno predlaga kopenski plinovod, ki bi ga morali nujno speljati po dolinskem Bregu in Krasu. Še ena velika okrnitev okolja za to območje tržaške pokrajine, za njegove prebivalce in torej tudi za Slovence, ki tam živijo. Okoljski minister Roko Žarnic brani interese Slovenije in njenega morja, kar je njegova dolžnost, kopenski plinovod pa bi povzročil drugačno »ko-lateralno« škodo. Tudi Slovencem. Podobno se je dogajalo s hitro čezmejno železnico Trst-Divača. Slovenija je na osnovi meddržavnega dogovora z Italijo dolgo časa zagovarjala progo pod dolino Glinščice. Gre za t.i. južno traso, ki bi se na najbolj južni možni točki priključila z novo dvotirno progo Koper-Divača. Tudi slovenski naravovarstveniki so opozarjali, da bi tako zastavljena proga zelo prizadela Glinščico in z njo vso dolinsko občino, Ljubljana pa ta resna opozorila ni nikoli vzela resno v poštev. Odločitev za t.i. severno traso železnice (Nabrežina-Opčine-Slovenija) po sedanji progi Trst-Lju-bljana je okoljsko gledano najbolj sprejemljiva rešitev. Upati je, da bo na koncu prevladal ta načrt in da bosta Kras in Glinščica zaščiteni pred najhujšim. Seveda, če se bo v tej splošni krizi sploh našel denar za novo železnico, v kar dvomimo. Najbrž ima prav Dežela FJK, ki predlaga posodobitev proge t.i. Južne železnice iz srede 19. stoletja. Italija načrtno krši 21. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki jo obvezuje, da pri prostorskem načrtovanju ščiti zgodovinske in kulturne značilnosti narodno mešanega ozemlja. Tudi Slovenija pa bi se morala kdaj zamisliti o interesih Slovencev, ki živijo v Italiji. S.T. pristanišče - Predsednik Boniciolli Načrt druge tranše del za logistično platformo končan Pristaniška oblast je dokončno izdelala načrt za drugo tranšo del za gradnjo logistične platforme v tržaškem pristanišču. Vest je posredovala včeraj sama Pristaniška oblast in v bistvu poudarila, da je pripravljena začeti z deli za gradnjo te za razvoj pristanišča in porast prometa ter sploh za razvoj Trsta in dežele Furlanije-Julijske krajine temeljne strukture. Projekt so v marcu posredovali vsem ustanovam, ki so poklicane k izdaji tehničnih mnenj in ustreznih dovoljenj, piše v tiskovni noti Pristaniške oblasti. Ministrstvo za infrastrukturo bo moralo zdaj sklicati storitveno konferenco, ki bo morala vzeti v pretres načrt pred koncem junija, kot to določa italijanska zakonodaja. Ko bo storitvena konferenca odobrila načrt za prvo tranšo del za gradnjo logistične platforme, je poudaril predsednik Boniciolli, bomo sprožili vse ukrepe, ki so potrebni za takojšen začetek prve tranše del. Bo- 5? I Claudio Boniciolli niciolli je v tem smislu izrazil upanje, da bo do odobritve načrta za prvo tranšo del prišlo čim prej. »To je po sprejetju novega pristaniškega regulacijskega načrta dodaten pomemben korak za razvoj tržaškega huba,« je v tej zvezi še ocenil predsednik Pristaniške oblasti Boniciolli. tragedija pri ravenni - Dan potem Nesreča zaradi prehitevanja, znanci žalujejo za družino Radin Povzročitelj 25-letni voznik punta - Zakonca sta delala v dveh različnih bankah »Bila je dobra, delavna, izredno prijazna in vedno nasmejana, njena družina je bila čudovita. Prav zaradi vsega tega smo zelo žalostni.« Tako so nekateri slovenski sodelavci včeraj spregovorili o smrti 36-letne Trža-čanke Cristine Mattiassi, uslužbenki banke Antonveneta, ki je v ponedeljek popoldne na zelo prometni in nevarni cesti v Emiliji Romagni skupaj s svojim možem in še ne šestletno hčerko srečala smrt. Po trčenju sta poleg Cristine izdihnila njen mož, 39-letni Tržačan Paolo Radin, ki je bil v službi v neki drugi mestni banki ter mala Elisa. Deklica bi 20. avgusta praznovala svoj šesti rojstni dan. Kot smo poročali včeraj, se je družinica, ki je stanovala v nekem poslopju na Senenem trgu, v ponedeljek vračala s počitnic na obali Romagne. Po obisku zabaviščnega centra Mi-rabilandia so se Radinovi in neki prijatelji z dvema avtomobiloma odpravili na pot proti domu. Ob 17.20 pa jih je med Ravenno in Ferraro nesreča pričakala na ravnem odseku državne ceste št. 16, ki ji pravijo via Reale. Karabinjerji so po zbiranju informacij ugotovili, da je trčenje med avtomobiloma in posledično tragedijo povzročilo tretje, nepoškodovano vozilo, ki ga je upravljal 25-letnik. Le-ta je na ozki cesti z avtom fiat punto prehitel hondo jazz, v kateri so bili Radinovi, drugega avtomobila pa mlademu vozniku ni uspelo prehiteti. Sunkovito je obrnil desno in se spravil tik pred hondo. Radin se je skušal izogniti trčenju od zadaj, za-vozil je desno v obcestni steber, nakar je hondo zaneslo v levo na nasprotni vozni pas. Privozil je nissan primera in po silovitem trčenju je honda pristala ob sadovnjaku. Tričlanska družina Radin je bila na mestu mrtva, 40-letni voznik nissana je bil lažje poškodovan, njegov osemletni sin pa jo je odnesel brez poškodb. Stavke spet ne bo, prevozi jutri neokrnjeni Vsedržavno stavko, ki bi morala po napovedih jutri ohromiti prevoze (sklicali so jo sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uil-Trasporti, Faisa-Cisal in Ugl) so že drugič v enem mesecu preložili. Prvič jo je protestnikom zagodel vulkanski pepel iz Islandije, ki je paraliziral letalski promet, tokrat pa je predsedstvo vlade ocenilo, da stavka ravno ob začetku dolgega konca tedna pred 2. junijem ni umestna. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo avtobusi jutri redno vozili. Posvet o čezmejnem delu Problematika čezmejnega dela oziroma čezmejnih delavcev in dejavnost italijanskih gradbenih podjetij v Sloveniji bo tema posveta, ki bo danes ob 15. uri v hotelu Savoia Excelsior v dvorani Ter-geste. Posvet prireja lokalna zbornica komercialistov v sodelovanju s pokrajinsko zbornico svetovalcev za delo, udeležili pa se ga bodo ugledni strokovnjaki z obeh strani meje. Skupščina o železarni Na sedežu krožka Ercole Miani (Ul. Val-maura št. 77) bo jutri ob 18. uri javna skupščina o škedenjski železarni, ki jo skupaj s krožkom Miani prirejajo združenji Servola Respira in La Tua Mug-gia ter koordinacija rajonskih odborov. Povabljeni so vsi javni upravitelji, od deželnega predsednika Tonda in deželnih odbornikov do pokrajinske predsednice in tržaškega župana ter deželnih, pokrajinskih in občinskih svetnikov. Prireditelji od njih pričakujejo, da bodo povedali, kaj so sami storili za reševanje problematike železarne. Trušč v železarni preplašil Škedenjce Včeraj okrog 9. ure je Škedenjce predramil nenaden in zelo glasen trušč. Več ljudi se je obrnilo na gasilce, slednjim pa ni bilo treba poseči, saj jih je osebje železarne pomirilo. Tiskovna predstavnica škedenjske železarne Federica Zar je pojasnila, da je hrup prišel iz plavža. Zaradi previsokega pritiska so se nenadno odprle zaklopke. Dogodek ni zelo pogost (nekaj podobnega se je nekajkrat pripetilo v preteklih letih), sodi pa v okvir predvidenih varnostnih postopkov. Včeraj je bila v deželnem svetu avdicija deželnega odbornika za zdravstvo Vladimirja Kosica, ki je izrazil potrebo po čimprejšnji zaščiti delavcev železarne. Več svetnikov tako desne kot leve sredine je poudarilo, da potrebuje železarna splošno posodobitev ter da so naprave, ki zbirajo podatke o onesnaženosti zraka, neprimerne in nezanesljive. Vztrajno parkiranje na prostoru za invalide Mestni redar je pred dnevi na Korzu Italia opazil avtomobil peugeot, ki je bil parkiran na prostoru za invalide. V vozilu je bilo izpostavljeno primerno dovoljenje, redar pa se je spomnil, da je s sodelavci julija 2008 isti avtomobil odpeljal. Izkazalo se je, da je lastnik vozila 65-letni F. G., ki je uporabljal dovoljenje matere, invalidke, ki je bila v tistem trenutku doma. Globa zaradi neprimerne uporabe dovoljenja je znašala 78 evrov, vozniku pa so odbili tudi dve vozniški točki. Poleg tega je vozniško dovoljenje poteklo. Z glasbo motil sosede in jim nato še grozil Stanovalci poslopja v Ulici Ireneo del-la Croce (nasproti Ljudskega vrta) so v torek pozno zvečer poklicali policijo, ker so v enem izmed stanovanj že več ur na ves glas navijali glasbo. Policisti so potrkali na vrata stanovanja, v katerem se je zabavalo pet ljudi. Eden od teh, 39-letni S. V. M., je vpil na policiste in sosede ter jim grozil. Prislužil si je kazensko ovadbo. 8 Četrtek, 27. maja 2010 KULTURA / maj 1945 - Dnevniški zapiski Carla Passerinija Z ročno bombo in praznim revolverjem (1) Pričevanje o prihodu partizanov in zaveznikov v Trst ter o pogajanjih z Nemci Spomini na leto 1945 Pričevalec - a tudi protagonist - dogodkov ob osvoboditvi Trsta je bil tudi Carlo Passerini (Vrabec) iz Sesljana, čigar rodbina izhaja iz Pliskovice na Krasu. Passerini, ki je po drugi svetovni vojni vrsto let preživel v Avstraliji, po vrnitvi v Trst pa je v Ul. Del Toro odprl okrepčevalnico, je prav 1. maja 1945, ko so jugoslovanske čete in slovenski partizani prikorakali v Trst, obhajal osemnajsti rojstni dan, dogajanje v tistih razburljivih, nevarnih, a tudi navdušenja polnih dneh, pa je zapisal v dnevnik (v italijanskem jeziku), katerega odlomke je posredoval našemu dnevniku. Partizani v Trstu Trst, torek, 1. maja 1945 Prvi maj. Mednarodni praznični dan in poleg tega moj osemnajsti rojstni dan. Vstanem približno ob 6.30, ob izstopu na ulico po pitju kave pa me prva novica, ki jo ču-jem, privede do tega, da takoj stečem v mesto: »Prišli so partizanski tanki!,« se glasi velika novica. In res, komaj pridem v Ul. Fa-bio Severo, prijetno presenečen opazujem nekatera oklepna vozila (ne gre za tanke), ki so ustavljena na cesti, obkroža pa jih veliko ljudi. Vozniki in mitraljezci pokukajo ven, da bi vdihali nekaj svežega zraka. Sprva se mi je zdelo, da so Rusi, potem pa sem spoznal, da govorijo hrvaško: bili so Dalmatinci. Medtem so nekatera oklepna vozila, ki so pripeljala pred sodnijo, postala tarča nemškega streljanja in se ponovno umaknejo gor k nam, proti vojaški bolnišnici. Dve vozili se postavita na sredo ceste in pričneta gosto streljati s topovi. Iz masivne stavbe odgovarjajo samo z ropotanjem strojnic. Mi, ki nas skriva ovinek Ul. Coroneo, tako nismo v nevarnosti. Že pridejo peš drugi partizani, med katerimi opazim tudi več deklet, ki so oborožena in opremljena kakor moški. Ljudje jih prijazno pozdravljajo, med junaškimi vojaki in srečnim prebivalstvom prihaja do stiskov rok, objemanja in poljubljanja. (...) Srečam tovariša Gerlanza, ki me ustavi rekoč: »Počakaj doma, zdaj grem po ukaze.« »Oh,« odvrnem, »dejanja, dejanja so potrebna, ne pa prazni ukazi!« Komaj pridem domov, spravim nekaj hrane v torbo, stečem v podstrešje, kjer zagrabim za revolver in nemško ročno granato, ki sem ju skrival pod podom, in grem ven. Na cesti je zbranih več krajanov s ti-tovko na glavi. (... ) Na naš poziv se vrata pete sanitetne stotnije odprejo na stežaj in (italijanski) vojaki na straži pustijo prost vstop tej nebogljeni petnajsterici, ki je oborožena z eno samo ročno granato in revolverjem brez nabojev. Po napotkih nekega kapetana najdemo v zadnjem nadstropju vojašnice orožje nemških vojakov in častnikov, ki so ga v prejšnjih dneh na zahtevo ravnatelja vojaške bolnišnice sami odložili. Vsi se oborožimo, jaz vzamem samo puško. (...) Z drugima dvema tovarišema me pošljejo k glavnemu vhodu bolnišnice v Ul. Fabio Severo z ukazom, da preprečimo vstop in izhod nepooblaščenim osebam. S te točke lahko prisostvujem bitki, ki poteka za osvojitev sodne palače. V mesto so prišle nove partizanske enote s številnimi tanki. V bitki za sodnijo sodelujejo samo tanki, medtem ko pehota, utrujena od dolgih pohodov prejšnjih dni, počiva za vogali ulic. Poveljstvo se začasno nahaja v hiši pred bolnišnico. Vsako toliko tank počasi vozi od tukaj (na vogalu med ulicama Fabio Severo in Coroneo), peš pa mu sledijo trije ali štirje vojaki. Ko dospe pod okna sodnije, se ustavi, tankisti naperijo orožje in streljajo v notranjost preko oken. Pe-šaki streljajo s puškami in ciljajo predvsem v podzemne prostore. Težko je pregnati Nemce ravno zato, ker odgovarjajo iz kleti. Bilo je že več mrtvih. Ob 10.30 grem z drugimi tremi tovariši v neko vilo v Ul. Romagna, da zajamem Nemce, ki so še tam. Razorožimo stražarja in ga pošljemo noter z ukazom, naj gredo ven vsi njegovi kameradi. Po kakih dvajsetih minutah pridejo Nemci ven v skupi- Vsa objavljena pričevanja in več fotografij na WWW.primorski.eu Pogajanja med Nemci, Novozelandci in jugoslovanskimi partizani pred tržaško sodnijo 2. maja 1945, ki jim je prisostvoval tudi avtor dnevniških zapiskov, ki jih objavljamo arhiv nšk nah in se razvrstijo pred nami na vrtu. Opazim, da so skoraj vsi častniki ali visoki uradniki trgovske mornarice. Vsi so dobro opremljeni, na ramenih imajo lepe nove nahrbtnike, v rokah pa luksuzne plašče. Jaz, bedak, pa nisem vzel nič! Nekoga je strah in opazim, da mu Adamovo jabolko neprestano in težavno gre gor in dol. Nekdo drug celo trepeta. Večina pa jih govori ravnodušno, obnašajo se kot pravi Nemci. Ko vsi izstopijo, vstopimo v hišo mi, da opravimo pregled. (... ) V shrambi leži na mizi kup čokolade. Pokusim eno, zelo dobro, izpred vojne. Vzamem drugih petnajst in jih stlačim v bundo, ki je za to priložnost prikladna. Izstopimo. Triinpetdeset ujetnikov. Naprej. Po rebri Ul. Romagna srečamo še enega Nemca, ki se tudi sam rade volje pridruži vrsti za ostalimi, blizu mene. Na mojo prošnjo, mi v nemščini pripoveduje, da je Poljak iz Gdanska in da je do včeraj služil v nemški mornarici ter da je bil vedno antimilitarist in ni nikoli streljal proti nikomur: »Krieg ist nicht gut! Ich sagte immer: Krieg ist nicht gut!« (»Vojna ni nikoli dobra! Vedno sem pravil: Vojna ni nikoli dobra!«) (...) Tudi druga dva nadaljujeta s težavo, ker nista vajena nositi težkega nahrbtnika, ki ga imata na ramenih. Mlajši me vsako toliko vpraša, kam jih peljemo: »V bolnišnico, vendar!,« mu vnovič odgovorim: »Da, dobro, ampak potem, kam bomo šli potem? V Sibirijo, kajne?« »Beži vendar, norec, ki te je nacistična propaganda poneumila, kakšno Sibirijo, domov boš šel, ko bo vsega konec.« Skušam ga nekako pomiriti s temi in drugimi besedami. Ponudim mu tudi kos čokolade, ki ga vzame z veliko hvaležnostjo: »Oh, danke schon.« (»Oh, hvala lepa.«) Potem me potreplja po ramenu in pove: »Du bist ein guter Mensch!« (»Dober človek si!«) Prijetno presenečen opazim, da se je pomiril. Konec koncev - mislim - smo vsi ljudje. (...) Bitka se nadaljuje, še bolj ostra kot nikoli poprej. Popoldne, ko se vrnem za nekaj časa domov na kosilo, opazim, da je v teku bitka tudi v vili Giulia. (... ) Nevarno je in domov grede moram teči za zidom gostilne Miranda. Mama je vesela dobre čokolade, ki sem jo prinesel. V kuhinji najdem kakih deset partizanov, ki jim je mama ponudila hrano. Vsi so srečni, da so prišli v Trst. Pravijo, da jih je vsega skupaj kakih tisoč, vendar je treba govoriti, da jih je veliko. Na vzpetinah nad mestom boji še trajajo. Poleg tega mi pravijo, da so prejeli Titov ukaz, da morajo priti v Trst pred Angleži za vsako ceno: »Življenje je lepo, fantje,« je dobesedno dejal, »vendar Trst velja za nas več kot življenje!«. (... ) Prihod zaveznikov Trst, sreda, 2. maja 1945 (... ) Ob dveh popoldne prispe novica, da naj bi se Angleži v Tržiču srečali z jugoslovansko armado. Pozneje so ljudje, ki prisostvujejo bojem, ki še potekajo, čudno nemirni in nejasna vest prispe do mene: »Prišli so Angleži.« Čez nekaj časa je bitke konec in vidim ljudi, ki tečejo na Trg Foro Ul-piano. (... ) V tistem trenutku nas partizanski častnik odslovi, rekoč da dvajseta udarna divizija prevzema bolnišnico, in se nam najtopleje zahvaljuje za opravljeno nalogo. Dobro, zelo dobro! Če je zadovoljen on, sem zadovoljen tudi jaz, ki imam tako možnost, da grem gledat, kaj se dogaja pred sodno palačo. Na pločniku na vogalu Ul. Coroneo počiva večno spanje partizan, katerega truplo je zoglenelo in naslonjeno na zid, nekoliko nad njim pa piše »Slava padlim borcima«. Na trgu je razvrščenih več tankov, ki so večji in močnejši od tistih, ki smo jih doslej videli, vendar so angleški, ne partizanski. Okoli njih miruje več vojakov. Približam se. Na naramnicah piše New Zealand. (...) Končno se odločim in se naenkrat vpletem v njihove pogovore: »I speak a little English,« rečem najbližjemu. Oh! Razumel me je. Zelo je vesel, da je srečal nekoga, ki govori angleško. Postavi mi veliko vprašanj in, misleč da ga popolnoma razumem, govori prehitro: prekinem ga: »Please, speak slowly.« V nadaljevanju govori počasi in dobro poudari vsako posamezno besedo, tako da, čeprav s težavo, ga utegnem razumeti. Obkrožijo me drugi vojaki: »Koliko stane filmski trak?« »Osemdeset lir.« »Tako malo? V Italiji stane dvesto lir.« »Prosim, ali so trgovine odprte?« Počutim se zbeganega od vseh tistih vprašanj, na katera bi profesorici v šoli znal odgovoriti z relativno lahkoto. Drugi me vpraša, ali mu bom prinesel avtomatsko pištolo (čudno, vsi so oboroženi z revolverji). Obljubim mu, njih pa vprašam, ali bodo ostali sami v Trstu ali pa ga bodo prepusti- li Jugoslovanom. »Ne,« mi odgovori eden od njih, »partizani so premalo disciplinirani.« Dalje vprašam, dali so se Nemci na sodni-ji predali in tako lahko izvem, da se bodo kmalu začeli pogajati z njimi. In res, čez nekaj časa se na vogalu med Ul. Fabio Severo in Trgom Foro Ulpiano zberejo visok častnik novozelandske divizije, partizanski poveljnik in drugi častniki; pri oknu v prvem nadstropju pa so navaden vojak, neki narednik in visoki častnik nemške mornarice. Približam se skupini, da poskusim razumeti kako besedo pomembnega pogovora, ki traja kakih petnajst minut. Kolikor lahko razumem, bi se Nemci želeli predati Angležem, vendar je partizanski poveljnik zahteval, naj se nemška posadka preda tistim borcem, ki so prvi prišli v Trst. Pogovarjam se z drugim Novozelandcem, ko naenkrat pride ukaz, da se moramo umakniti, ker se mora ponovno začeti boj. Tako se znajdem v škripcih, ker ne morem iti čez trg in tvegati, da me zadene kak rafal, prav tako se ne morem povzpeti po rebri Ul. Ro-magna, ki jo zapirajo partizani, ki so se postavili za zidove. Skoraj tema je in mi ne preostane drugega kot to, da se zavarujem za nekimi vhodnimi vrati v Ul. Romagna 2, kjer na srečo naletim na Grisa, znanca, ki sem ga nekajkrat srečal v gostilni moje tete Pine in je pripravljen me gostiti v svojem stanovanju v zadnjem nadstropju hiše. (...) Bitka ponovno poteka že nekaj časa. Topovi velikih novozelandskih tankov grozljivo bobnijo, zaradi česar se hiša trese do temeljev. Groba vojna glasba me zaziblje in mirno za-spim ter me ni mogoče zbuditi vso noč. Carlo Passerini (konec jutri) Zakaj je Zemlja obljudena? Kako je nastalo življenje na našem planetu? Kako so se prve biološke molekule združile in ga ustvarile? Je na ostalih planetih življenje mogoče? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti trije uveljavljeni znanstveniki, ki bodo sooblikovali današnjo debato Strategije življenja. V gledališču Miela bodo ob 18. uri spregovorili Daniel Segre, tržaški fizik, zaposlen na univerzi v Bostonu, »gospa me-teoritov« Sandra Pizzarello, profesorica na Arizona State University, in Giovanna Tinetti, ki raziskuje na londonskem University College. Nove dogodivščine inšpektorja Ravere Knjigarna Minerva (Ul. San Ni-colo 20) vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige Eredita blin-date. L'ispettore Ravera indaga, ki je izšla pri založbi Ibiskos. Z avtorjem Andreo Ribezzijem se bo pogovarjal Tiziano Pizzamiglio, Michela Cembran pa bo prebrala nekaj odlomkov. Navzoči bodo tudi Elvio Guagnini, Enzo An-giolini in Marina Silvestri. Andrea Ribezzi je tržaški inšpektor policije, ki se ukvarja tudi s književnostjo. Lani je izšla njegova prva detektivka Sette fine, katere protagonist je prav tako inšpektor Ravera. Druga Ribezzijeva dete-ktivka se dotika vojne in povojne zgodovine Trsta, od obdobja nacistične okupacije do današnjih dni. Iztržek bo avtor namenil Fundaciji Luchetta Ota D'Ange-lo Hrovatin. Kreativna večerja PABU V soboto bo v kleti Parovel v Bo-ljuncu kreativna večerja PABU, ki jo bo obogatil Valerio Marini, znan italijanski grafik-humorist. Ob 19.30 se bo začela večerja, ki jo bo pripravil šef Črt Butul; večerja uvaja novo sodelovanje z domačijo Butul, ki se uspešno ukvarja z istrsko kulinariko, obogateno s sredozemskimi zelišči. Od 22. ure bo klet odprla vrata dogodku »Lounge Party z DJ Sy-mannom«, oziroma Urošem Klančarjem iz kluba K4 v Ljubljani. V nedeljo bodo Parovelove kleti odprte od 10. do 18. uri, ob 12.30 in 15. uri pa bo mogoče slediti kulinarični lekciji družine Fonda, ki goji brancine v Piranskem zalivu. Več informacij na www.parove-levents.com. književnost - Pisatelj Richard Flanagan Avstralec v Trstu Na pobudo Skupine 85 je spregovoril o svojih knjigah - Roman Plosk ene dlani posvečen slovenskim izseljencem Pogovor med Flanaganom in Patrizio Vascotto je tolmačila Alessandra Ricci kroma V kopališču Ausonia so včeraj gostili avstralskega avtorja Richarda Flanagana, ki je ta čas gost ljubljanskega festivala Literature sveta. Dogodek je nastal v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85, pogovor s pisateljem pa je vodila Patrizia Vascotto. Tako v Ljubljani kot v Trstu je Flanagan predstavil roman Plosk ene dlani (The sound of one hand clapping), ki je v slovenskem prevodu pravkar izšel v sklopu projekta Knjiga za vsakogar (cena 3€). Avstralec Flanagan, ki je poročen s Slovenko, je roman posvetil življenju slovenskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Avstralijo. Kopališče Ausonia in tržaški zaliv sta zato bila idealna kulisa za pogovor o izseljencih, a tudi ostalih Flanaganovih knjigah (nekatere so prevedene tudi v italijanščino). Ena izmed teh (v italijanskem prevodu Solo per desiderio) je posvečena tako imenovani ukradeni generaciji, otrokom avstralskih staroselcev, ki so jih Evropejci odvzeli materam in vzgajali v duhu odtujenosti do lastnih korenin. Tema je bila doslej v Avstraliji pravi tabu. / TRST Četrtek, 27. maja 2010 9 DVORANA TESSITORI - Dopisovanje med Juliusom Kugyjem in Henrikom Tumo Julijci pred ogledalom: pogleda velikih gornikov Publikacijo z devetdesetimi pismi in razglednicami je uredil novinar Luciano Santin Kaj združuje velikega pisatelja, planinca in humanista Juliusa Kugyja in slovenskega odvetnika, politika, publicista in alpinista Henrika Tumo? Prav gotovo neizmerna ljubezen do gora, predvsem do mogočnih in šarmantnih Julijcev. Slednja naravnost vre tudi iz nove publikacije Le Giulie allo specchio - Julijci pred ogledalom, ki jo je na pobudo tržaškega alpinističnega društva XXX Ottobre uredil novinar in raziskovalec Kugyjevega življenja Luciano Santin. Gre za publikacijo, ki bralcu ponuja večletno (od leta 1923 do 1934) dopisovanje med Kugyjem in Tumo. Slednji je italijanskim bralcem še vedno premalo poznan, so ugotavljali udeleženci torkove predstavitve knjige v deželni dvorani Tessitori. Večino svojega življenja je Tuma preživel na Primorskem, najdalj časa v Gorici, nato pa je bil zaradi svojih narodnostnih pogledov izgnan iz Italije. Sooblikoval je sociološko in demokratično misel svojega časa, vtisnil močan pečat politiki in se na ta način vpisal med tiste, ki so ustvarjali slovensko zgodovino. Sam Santin je za Tumo prvič slišal pred desetimi leti, lani pa je slučajno izvedel za njegovo dopisovanje s Kugyjem. V skoraj devetdesetih pismih sta gornika »reševala« predvsem toponomastična vprašanja. Tuma se je vzpel tako rekoč na vse vrhove Julijskih Alp in preplezal vse gorske stene - poznal je vsa imena vrhov, sten in dolin ter jih posredoval Kugyju, saj sta načrtovala novo karto Julijcev. Kugy pa KRAŠKA HIŠA - Jutri Razstava Skriti Aleksandrije Muzej Kraška hiša v Repnu nadaljuje svojo razstavno sezono, tokrat v sodelovanju z goriškim muzejem Kromberk. V petek, 28. maja, ob 20. uri se bodo vrata muzeja odprla ob priliki postavitve, ki po številnih gostovanjih prihaja končno tudi na Tržaško. Gre za razstavo Skriti obrazi Aleksandrije - slovenske šolske sestre in alek-sandrinke. »Vsak kraj, tako kot vsak človek, ima veliko obrazov - za zunanjimi, bleščečimi, se pogosto skrivajo skromnejši, vendar duhovno prav tako bogati in enako pomembni. Ob tem, ko jih odkrivamo, bogatimo naše kulturno okolje in medsebojne odnose. Skozi podobe razstave, posvečene stoletnici prihoda in prisotnosti slovenskih šolskih sester v Aleksandriji, želimo obuditi spomin na slovenske izseljence v Egiptu, predvsem na mnoge žene in dekleta, ki so se iz domačega kraja podale čez morje, se zaposlovale pri bogatih družinah in z zaslužkom pomagale domačim družinam. Z odkrivanjem zgodbe o slovenskih šolskih sestrah in Slovenkah v Alek-sandriji v Egiptu nekoč in danes, se nam odkriva tudi skriti obraz tega mesta.« S temi besedami se odpira postavitev, katere avtorstvo je podpisala goriška etnologinja Inga Brezigar. Brezigarjeva bo ob odprtju tudi predstavila svoje delo in spregovorila o vseh naporih, da se v slovenskem prostoru ovrednoti lik teh žena. Kdo pa so bile aleksandrinke ? O njih je v svoji istoimenski knjigi že leta 1993 takole napisala Dorica Makuc: »Tako jim pravimo na Spodnjem Vipavskem, ker jih je največ služilo najprej v Aleksandriji, potem še v Kairu. Bile so sobarice, varuhinje otrok, tudi dojilje pri domači, še bolj pa pri priseljeni evropski gospodi. V času Avstro-Ogrske so jih Egipčani sprva imenovali Nemke »Nem-saui« (Avstrijke), pozneje pa so jih vedno bolj imenovali »Les Goriciennes«, »Les Slovènes«. Le malo jih je bilo iz Soške doline, še manj s Kranjskega in Štajerske.« Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz Prvačine, na ogled pa bo tudi dokumentarni film Vesne Humar in Iva Sakside Aleksandrija, ki odhaja. Razstava bo na ogled do nedelje, 27 . junija, ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11-12.30/15-17). Od leve -zgodovinar Branko Marušič, prevajalka Maria Luisa Lagger-Biro, novinar Luciano Santin in predsednik društva XXX Ottobre Giorgio Godina kroma mu je v marsikaterem pismu razlagal, da so se žal časi spremenili in da politično ozračje ni idealno za objavo slovenskih to-ponimov. Knjiga sicer vključuje tudi dopisovanje med Tumo in alpinistom Emi-liom Comicijem glede poti po steni Bret-to. Za italijanski prevod pisem je poskrbela Maria Luisa Lagger-Biro, ki se je lotila nič kaj preprostega analiziranja in razčlenjevanja Kugyjeve nečitljive pisave. KOPALIŠČE AUSONIA Festival različnosti Od jutri pester program pobud V kopališču Ausonia so včeraj dopoldne predstavili 8. izvedbo Festivala različnosti, ki ga vsako leto prireja pokrajinska uprava. Od jutri do nedelje bodo ravno tu krajevna društva in združenja poskrbela za zanimivo ponudbo debat, soočanj, kulturnih srečanj o različnostih v jeziku, oblikah, pisavah, vrednotah in tradicijah, delavnic, koncertov, predstav in srečanj za najmlajše. Rdeča nit bo tako kot vsako leto spodbujanje dialoga med različnimi ter širjenje idealov miru in medsebojnega spoznavanja. Festival ponuja vabljive alternative predsodkom, diskriminaciji in nasilju ter spodbuja spoštovanje, enakost in sodelovanje med ljudmi. K sreči je Tuma svoja pisma pretipkal na stroj in jih šele nato odposlal, tako da je bilo prevajalkino delo veliko lažje. Sam Kugy je svoji služkinji Peppini Malalan ukazal, naj vse njegove rokopise oz. pisma po njegovi smrti sežge, tako da so se ohranila le tista, ki jih je bil odposlal. Obsežna Tumova zapuščina - knjižnica, korespondenca in druga dokumentacija pa je danes shranjena v Znanstvenoraziskovalnem centru pod okriljem Slo- venske akademije znanosti in umetnosti v Novi Gorici. V imenu ZRC SAZU je spregovoril Branko Marušič, ki je torkovi publiki pobliže predstavil Tumov lik. V knjigi Julijci pred ogledalom je objavljen tudi njegov esej Kralj Julijskih Alp, v katerem primerja življenjski poti obeh gornikov, se zaustavlja pri njunih stikih z gorami ter se poglablja v njuno politično orientacijo ter v kulturno oz. literarno udejstvovanje. (sas) SDGZ Gostinska sekcija Vitovska in morje in kuharski tečaj Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu opozarja na dve možnosti, ki se ponujata za promocijo in strokovno rast obratov. 18. junija bo na devinskem gradu na sporedu tradicionalna prireditev Vitovska in morje, ki jo organizirajo konzorciji vinarjev in ostalih proizvajalcev s Krasa. Letos predlagajo, da bi ob predstavitvi različnih vzorcev znamenite avtohtone kapljice s proizvajalci ne nastopile samo ribje restavracije, ampak tudi obrati, ki so znani po svojih mesnih spe-cialitetah. Zato so vabljene vse gostilne Okusov Krasa, ki bi želele obogatiti to enoga-stronomsko prireditev, da se čimprej prijavijo tajništvu gostinske sekcije SDGZ v Trstu ali kar organizatorju po epošti staff@vini- doccarso.eu. Če želijo biti navedeni v reklamnem gradivu, morajo to storiti do konca tedna. Tržaška federacija italijanskih kuharskih mostrov FIC pa prireja Drugo trofejo »Citta di Trieste«, kuharski natečaj v pripravi jedi za tri različne kategorije: »kuhinja morja«, »zemlje« in »Krasa« v krajevni dediščini. Tekmovanje bo potekalo 28. junija dopoldne v znani tržaški restavraciji Scabar. Prijaviti pa se je treba najkasneje do nedelje, 30. maja na sedežu FIC v Trstu na fictrie-ste@libero.it oz. faks 040662545. Na isti telefonski številki se dobi vse informacije. V tajništvu SDGZ nudijo pravilnik za udeležbo na natečaju in morebitna pojasnila na tel. 0406724824. (DD) OPČINE - V Prosvetnem domu snemali skupino Cheerdance Millenium MTV tudi v slovenščini Športnice in športniki jutri gostje oddaje TRL On The Road - Vidžejka naj bi odprla oddajo v živo s slovenskim pozdravom Snemalna ekipa televizije MTV se je včeraj popoldne mudila v Prosvetnem domu na Opčinah. Protagonisti so bili športnice in športniki slovenskega društva Cheerdance Millenium, ki bodo jutri, tako kot pevec Marco Carta, gostje oddaje TRL On The Road. Oddajo, ki je namenjena predvsem najstnikom, že cel teden snemajo v živo na tržaškem mestnem nabrežju, na območju nekdanjega bazena Bianchi med 14. in 15. uro. Slovenski klub, ki se ukvarja z navijaštvom, je prišel v stik s televizijo MTV po zaslugi odbornice Nastje Milič: »Ko sem izvedela, da bo oddaja TRL v Trstu, sem na MTV poslala elelitronsko sporočilo, v katerem sem ponudila sodelovanje. Odzvali so se in nam posvetili celo poseben televizijski prispevek.« Nastja je povedala, da je vidžejko (televizijsko didžejko) Bren-do zanimal pojav navijaštva, a tudi Slovenci in slovenski jezik. Prikupna mladenka je celo namignila, da bo že danes odprla oddajo s slovenskim pozdravom. Med včerajšnjimi glasbenimi gosti je bila skupina Broken Heart College: v njihovem videospotu je pred časom nastopila ravno skupina Cheerdance Millenium, ki se z italijansko glasbeno sceno očitno dobro ujema. Danes bosta na nabrežju zapela ameriška pevka Emily Osment in zmagovalec Sanrema Valerio Scanu, jutri pa bo čas za Marca Carto ter kraške športnike in športnice. (af ) Snemanje v Prosvetnem domu na Opčinah kroma prireditve Fiorello in Elisa vpodporo krvodajalstva Vroči poletni meseci bodo v Trstu postregli z mnogimi zanimivimi koncertnimi dogodki, med katerimi bomo za začetek izpostavili predvsem dva dogodka, ki ju je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil podžupan in občinski odbornik za koordinacijo velikih prireditev Paris Lippi. Trst bosta namreč v prihodnjih tednih obiskali dve zvezdi, ki že leta krojita sam vrh italijanske zabavne industrije. 18. junija se bo v naše mesto ponovno vrnil priljubljeni »showman« Fiorello, 17. julija pa bo na Velikem trgu nastopila Elisa. Posebnost obeh dogodkov je, kot je na včerajšnjem srečanju poudaril Lippi, da imata solidarnostni značaj, saj bo Občina Trst oba dogodka promovirala vzporedno s kampanjo ozavešča-nja ljudi o pomenu darovanja krvi. Kot smo lahko slišali včeraj, tržaška pokrajina ne slovi ravno po krvodajalstvu, ki v drugih pokrajinah Furlanije Julijske krajine predstavlja množično solidarnostno dejavnost. Prav iz tega razloga se je Združenje krvodajalcev v Trstu v osebi njegovega predsednika Ennia Furlanija obrnilo na občinsko upravo in jo zaprosilo, da bi v bližnji prihodnosti realizirali kakšen skupni projekt, v sklopu katerega bi ozaveščali občane in občanke o pomenu tega altruisti-čnega dejanja. Pobudniki tokrat niso naleteli na gluha ušesa, saj jim je podžupan prisluhnil in predlagal, da bi dva poletna koncerta izvedli v družbeno angažiranem duhu. Z organizatorjem koncertnih dogodkov - Azalea Promotion - so se dogovorili, da bodo tisti, ki se bodo odločili udeležiti se nastopa Fiorella ali koncerta Elise, in ob tem darovali svojo kri oz. postali člani Združenja krvodajalcev, deležni skoraj 30 % popusta pri nakupu vstopnic. Za Fiorella, ki bo nastopil 18. junija na stadionu Ne-reo Rocco, bo tako namesto 45 evrov treba odšteti 30 evrov, za Eli-so, ki bo v Trstu promoviral svoj zadnji album Heart, pa 25 evrov (namesto 36 evrov). Zadovoljstva nad to pobudo včeraj ni skrival predsednik prej omenjenega združenja krvodajalcev Ennio Furlani, ki je postregel s podatkom, da se je v zadnjih devetih letih potreba po transfuziji krvi več kot podvojila, ob tem pa je še dodal, da so v njihovem združenju še toliko bolj veseli, ker se bo kampanja ozaveščanja ljudi o pomenu darovanja krvi zgodila v poletnih mesecih; v času, ko dotična združenja beležijo najbolj drastičen upad zanimanja za krvodajalstvo. Ob koncu naj še povemo, da bosta oba dogodka, tako nastop Fiorella kot tudi koncert Elise, uokvirjena v uspešno poletno prireditev Občine Trst Serestate, o kateri pa podžupan Paris Lippi še ni hotel povedati več podrobnosti. Kot je dejal, bo treba na dokončno predstavitev koledarja dogodkov počakati še malo, saj je pristojno odborništvo šele v fazi sklepanja dogovorov z nekaterimi velikimi sponzorji. (sč) slovensko stalno gledališče - MGL Ob zaključku sezone sladko-vroče gostovanje Vezna tema ljubezni se bo v zaključnem delu letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča preoblekla v bleščeče barve broadwayskega muzikla in bo povzela jazzovske tone velike gostujoče produkcije Sugar-nekateri so za vroče, ki v imenitni zasedbi uprizarja znano zgodbo, ki se dogaja v času pro-hibicije v Chicagu. Brezposelna glasbenika, saksofonist Joe in kontrabasist Jerry, se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta kožo. Gangster Palazzo Gamaša in njegovi fantje jima kot edinima preživelima pričama umora odtlej strežejo po življenju, zato morata zapustiti mesto in zabrisati vse sledi za sabo. Ne preostane jima drugega, kot da se preoblečeta v saksofonistko in kontrabasistko ter se pridružita ženskemu orkestru, ki kot naročeno odhaja na gostovanje v sončni Miami. Zdaj se imenujeta Josephine in Daphne in sta vsaj začasno na varnem. Zato pa se v preobleki soočata z drugačnimi nevarnostmi: eden se zaljubi v očarljivo pevko orkestra Sugar Kane, v drugega pa se zagleda šarmanten milijonar sir Osgood Fielding. Situacijski, »ljubezenski« in gangsterski zapleti so snov muzikla, ki je nastal leta 1972 po kultnem filmu Billyja Wilderja z zvezdniško zasedbo (Marilyn Monroe kot nepozabno Sugar Kane, Tony Curtis in Jack Lemmon). Broadwayski muzikal, ki so ga podpisali Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill, je svingovsko in jazzovsko obarvan, saj pričara vzdušje tridesetih prejšnjega stoletja. Muzikal je leta 2008 prispel na slovenske odre v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega v prevodih Alje Predan (za dialoge) in Milana Dekleve (za pesmi). Češki režiser Stanislav Moša in dirigent Žarko Prinčič (izredni profesor za gledališko petje na AGRFT) sta avtorja uprizoritve, ki po uspehu muziklov Kabaret in Goslač na strehi, že tretjič spreminja ljubljansko gledališče v prizorišče glasbeno-gledališke produkcije. V glavnih vlogah igrata in pojeta Gregor Gruden in Uroš Smolej; slednji je za vlogo Daphne prejel naziv žlahtni komedijant festivala Dnevi komedije 2009. Mu-zikal pa je postal žlahtna komedija po iz- boru občinstva. Ob velikem igralskem ansamblu ne bo tokrat glasbenikov v živo; orkester je namreč posnet zaradi režiserskega in dramaturškega koncepta. Popularen musical bo v tej izvedbi zaživel ta konec tedna tudi na odru Slovenskega stalnega gledališča kot gostujoča predstava osnovnega abonmajskega programa. Na sporedu bo z združenimi abonmajskimi redi v petek, 28. maja ob 20.30 (redi A,T,F), v soboto, 29.maja ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 30.maja ob 16.00 (reda C,K) v veliki dvorani Kulturnega doma. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapi-si. Vstopnice bodo na voljo pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. / SKD PRIMOREC vabi na ogled enodejanke NIČ NI TAKO KOT ZGLEDA Napisala in zrežirala Tatjana Malalan, Nastopata članici SKD Tabor Irene Pahor in Tatjana Malalan Danes, 27. maja ob 20.30 Ljudski dom, Trebče 554 Četrtek, 27. maja 2010 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 27. maja 2010 JANEZ Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.19 - Luna vzide ob 20.40 in zatone ob 4.32 Jutri, PETEK, 28. maja 2010 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1010,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 49-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 29. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalunga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giu-lia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Draquila - L'Ita- lia che trema«. CINECITY - 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.15, 22.10 »Prince of Persia - La sabbia del tempo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The Final Destination 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La nostra vita; 22.00 »Sex and the city 2«; 22.00 »The road«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 18.05, 20.05 »Piacere, sono un po' incin-ta«; 15.50, 22.05 »Iron Man 2«; 16.05 »Oceani 3D«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Manolete«; 18.40, 22.00 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Copia conforme«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30, 20.30 »Shrek za vedno 3D«; 19.20, 21.40 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Shrek za vedno - podnap.«; 17.10 »Spopad titanov«. KOPER - PLANET TUŠ 18.20, 21.10 »Robin Hood«; 21.50 »Rezervni načrt«; 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.00 »Shrek za vedno - 3D«; 18.15, 20.55 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.40, 18.00, 20.20 »Shrek za vedno - sinhro.«; 16.05, 18.25, 20.40 »Shrek za vedno - podnasl.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana 2: 16.15, 17.40, 20.40, 22.20 »The Final Destination 3D«; Dvorana 3: 16.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.10 »Oceani 3D«; 18.00, 22.15 »Ago-ra«; 20.10 »L'uomo nell'ombra«; 22.15 »The road«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piacere sono un po' incin-ta«. SUPER - Fim prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Sex and the city 2«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 22.20 »Final destination 3 - 3D«; Dvorana 3: 17.15, 19.45, 22.15 »Robin Hood«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.15 »La regina dei castelli di carta«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »La no-stra vita«. H Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA ŠKEDENJ vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo na ogled do petka, 28. maja, z urnikom od 9.00 do 15.30. NIŽJI SREDNJI ŠOLI sv. Ciril in Metod in Francesco Rismondo, osnovni šoli Fran Milčinski in Alessandro Pertini v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Lonjer - Katinara vabijo v petek, 4. junija, na predstavitev skupnih dejavnosti šol v okviru projekta »Tu smo doma«, ob 16. uri za voden ogled učne poti iz šole Mil-činski, ob 17.30 za prireditev v športno-kulturnem centru v Lonjerju. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše KULTURA permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. Čestitke Včeraj štorklja je razprla krila, saj sta Ivana in Carlo sina dobila. Dobrodošel MASSIMO! Z vami se veselimo: Deva, Liza, Dana, Emanuela, Magda, Sergij in Aleksej. 0 Prireditve 46. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: v petek, 28. maja, ob 18. uri pred županstvom uradno odprtje prireditve in fotografske razstave Miloša Zidariča, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški muzikanti. Sobota, 29. maja, od 17.00 do 19.30 likovna delavnica za otroke, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Nedelja, 30. maja, ob 15. uri pohod prijateljstva - odhod iz Pliskovice, ob 16.30 odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program in nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 19.30 ples z ansamblom 3 Prašički. V soboto in nedeljo od 16. do 19. ure brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana, od 14. do 18. ure ogledi briškovske jame po znižani ceni; urnik razstave 18.0021.00. Na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. Kuponi za Carsiano in jamo bodo na razpolago na prireditvenem prostoru ali na županstvu v Zgoniku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenski klub v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabita v malo dvorano Narodnega doma na predstavitev nove knjige Bruna Lisjaka »Tržaško morje - Kraška obala, mesto in vasi, prezrti del zgodovine Slovencev«. O knjigi bo spregovoril prof. Jože Pirjevec v petek, 28. maja, ob 18. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD prireja v petek, 28. maja, glasbeno pravljico »Peter in volk« (Sergej Pro-kofjev). Nastopajo otroci »Glasbene Kambrce« SKD Barkovlje, ki jih vodi Aleksandra Pertot. Pripovedovalec in vezno besedilo Ladi Vodopivec, scena Magda Starec Tavčar, besedilo pesmi Magda Pertot in Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. Vljudno vabljeni. SKD SLAVEC vabi na »Celovečerni koncert«, ki bo v petek, 28. maja, ob 20.30 v galeriji Babna hiša. Nastopila bosta MePZ Fran Venturini iz Domja pod vodstvom Cinzie Sancin ter ZMPZ Slavec - Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca. Toplo vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »48. Praznik češenj« od petka, 28., do ponedeljka, 31. maja v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 28. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, 29. maja, od 20. ure dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 30. maja, od 18. ure dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 31. maja, ob 18.30 nastop folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Mostovi iz Trsta, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški ovčarji. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS IN GORIŠKI MUZEJ KROMBERK vabita v petek, 28. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave »Skriti obrazi Aleksandrije« - slovenske šolske sestre in aleksandrinke. O razstavi bo spregovorila avtorica, etno-loginja mag. Inga Brezigar. Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz Prvačine, na ogled pa bo dokumentarec Vesne Humar in Iva Sakside »Aleksandrija, ki odhaja«. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo v Galerijo Narodnega doma (Trst, Ul. Filzi 14) na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja«. Urnik razstave: do 28. maja, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 18.30. FANTJE POJEJO NA VASI 6. revija moških vokalnih skupin in zborov se bo odvijal v soboto, 29. maja, v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.30. Gostujoče skupine bodo: MoPZ Slavnik, Hrpelje-Ko-zina; MoPS Pobje, Žarni Vrh in Goriški oktet Vrtnica, Nova Gorica. Revijo bodo otvorili organizatorji MoVS Lipa z Bazovice skupaj s Tamburaško skupino F. Prešeren, Boljunec. Po nastopih sledi družabnost. Toplo vabljeni. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM vabi na predstavitev »Trubarjevega zbornika«, v katerem se objavljajo referati s tržaškega Trubarjevega simpozija leta 2008. Knjigo, ki je izšla pri založbi Neothesis, bo predstavila urednica, prof. Marija Pirjevec, prisotni bodo člani uredniškega odbora in nekateri avtorji. Vabljeni v petek, 29. maja, ob 18. uri, v prostore Tržaške knjigarne, Ul. Sv. Frančiška, 20. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JER-N EJ vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi« v župnijski cerkvi na Op-činah v ponedeljek, 31. maja, po šmarni-čni sv. maši, ki bo ob 20. uri. Nastopili bodo: MlDPS Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Fer-lan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Priložnostno misel bo podala Marica Dolenc. Spored bo povezoval Matej Susič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje MlPZ bodo 3., 4., 10. in 11. junija ob 20. uri na sedežu Glasbene Matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) in 2., 3., 8., 9., 10. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Za informacije pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. SKD SLOVENEC vabi na »40. praznik vina«, ki bo od 4. do 6. junija, v parku Hriben-ca v Zabrežcu s sledečim sporedom: v petek, 4. junija, ples z ansamblom »Ne me jugat«; v soboto, 5. junija, ples z ansamblom »3 Prasički«; v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine ruske skupnosti v Trstu »Rodnik«, sledi ples z an- samblom »3 Prasički«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s spe-cialitetami na žaru. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v soboto, 5. junija, spominski koncert v poklon Antonu Korsiču »Oj, rojstni kraj!« Nastopajo MePZ F. B. Se-dej (Števerjan), pod vodstvom Aleksandre Pertot, Aleksander Furlan-Šandrin-Spomini. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost. S Poslovni oglasi KRAS-OKOLICA KOMNA -izjemna lega, s pogledom do morja. Stanovanjska hiša, novogradnja v 4 GRF, 193 m2, na parceli 539 m2. Cena: 990 EUR/m2. Tel.: 00386 41 669523. URADNICA import-export V MOBILNOSTI išče katerokoli zaposlitev. Tel.: 335-8206984 0 Mali oglasi PODARIM majhne mucke. Kličite na tel. št. 339-3036533. PRODAM električno pumpo (globina 9m), ročno pumpo za trte, napravo za rezanje vej in kopač - freza (6 konjev). Tel. št. 328-4185964. PRODAM FIAT PALIO WEEKEND letnik '99, v dobrem stanju, cena 500,00 evrov. Tel. št. 349-7888919. PRODAM KRAŠKI PORTAL - tel. št. 3346475337. PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 200,00 evrov. Poklicati na tel. št. 333 - 2892869 po 18. uri. V GABROVCU prodam hišo s komercialnim prostorom za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V KRIŽU dajem v najem stanovanje z dvoriščem za dve osebi. Tel. št.: 347-1057860. V NAJEM dajemo stanovanje v Križu, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica z idromasažo, dvorišče z avtomatskimi vrati. Tel. št. 360-844824 ali 040220380. V SEŽANI dajem v najem novejše stanovanje s parkirnim mestom v garaži. Tel. št.: 328-9699156. Id Osmice BORIS IN SILVANA sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita pristno kapljico in domači prigrizek. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja v Sa-matorci št. 53. Tel. št.: 040-229586 in 3401461778. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfoglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Vabljeni! Tel. št.: 040-225304. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34! Pričakuje vas ob kozarčku pristnega vina in domačem prigrizku! Tel. št. 347-2511947. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jo-ško Škerk. / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni program Mestno gledališče ljubljansko Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill Sugar Nekateri so za vroče Režija: Stanislav Moša jutri, 28. maja ob 20.30 (redi A,T,F) V soboto, 29.maja ob 20.30 (red B) V nedeljo, 30.maja ob 16.00 (reda C,K) Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. M Izleti SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo danes, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Bo-ljuncu. Informacije na tel. št. 040-413025 ali 328-4717974 (Marinka Pertot), 3384913458 (Franc). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. 3 Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 3491942928. SKD PRIMOREC vabi na ogled enodejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) danes, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. SKD SLAVEC IN A.C.A.T. (Združenje Klubov Alkoholikov v obravnavi - Trst) vabita na krajevni teritorialni tečaj »Promocija našega zdravja«, ki bo danes, 27. maja, s pričetkom ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Tečaj bo vodil Stojan Corbatti. Toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA vabi na predstavitev nove kolekcije zimske opreme, ki bo v petek, 28. maja, ob 18.30 na sedežu društva v Mer-čedolu, Repentabrska ul. 38, na Opčinah. Vabljeni! KRUT obvešča člane, da bo zaključno srečanje z nastopom Moške vokalne skupine Lipa v petek, 28. maja, ob 18. uri v Društveni gostilni v Gabrovcu. Prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vljudno vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA NADE PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do petka, 28. maja, delovala samo v jutranjih urah med 9. in 12. uro. Opravičujemo se za nevšečnost. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK, RE-PENTABOR IN ZADRUGA »LALBERO AZ-ZURRO« obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Pal- Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabita na predstavitev nove knjige BRUNA LISJAKA "Tržaiko morje - Itraika obala, mesto in vaii" (zal. Libris) Govoril bo prof. Jože Pirjevec Mala dvorana Narodnega doma v Trstu, jutri, 28. maja ob 18. uri ček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Predvidena delavnica: v petek, 28. maja »Frfotajamo« in »Zmaji in veternice«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega ko 8. ure do 13. ure. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo predavanje o protipožarni varnosti v soboto, 29. maja, ob 15.00 v zgoniški obrtni coni za GG-je in vodstvo. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v nedeljo, 30. maja, ob 11. uri na spominsko svečanost, ki bo ob 66-letnici nacifašistične-ga pokola desetih talcev na travniku pri Pro-seški postaji. Spregovorila bosta Roberto Birsa in Dušan Kalc. Sodelovali bodo MoPZ Vasilij Mirk, ŽePZ Prosek-Konto-vel in Godbeno društvo Prosek. OBČINA DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, Slovenskim planinskim društvom Trst in Župnijsko skupnostjo iz Doline prireja v nedeljo, 30. maja, vsakoletno »Srečanje na Socerbu«. Tradicionalni pohod v spremstvu vodičev SPDT bo štartal pri izviru »Zgurenc« v Dolini (zbirališče ob 15. uri), krenil po stari romarski poti in se ob 17. uri zaključil v Socerbski jami; sledila bo Sv. Maša, krajši koncert Zveze slovenskih cerkvenih pevskih zborov, priložnostna beseda ter pozdrav županje Občine Dolina. POKAŽI, KAJ ZNAŠ - je naslov večera skritih talentov, ki ga prireja SKD Barkovlje. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glu-mače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040415797 ob uri obedov ali po e-pošti: cla-ra.bevi@alice.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na izjemni večer z Jurijem Součkom. Član Mini Teatra bo po svoji zamisli izvedel Cankarjevega »Kurenta« v režiji Roberta Waltla, kostum Ana Savič Gecan. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 31. maja in 1. junija zaprti. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za koncert, ki bo v sredo, 2. junija, ob 18.30 v telovadnici v Lesah v Benečiji (odhod avtobusa iz Padrič ob 15.30). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši che-erleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja. DELAVNICA BORILNIH VEŠČIN AŠK Kras vabi vse radovedne na uvodno delavnico kitajskih borilnih veščin, dne 2. junija ob 14.30. Vpis in informacije 328-4253103 (Mitja). KITAJSKA TELOVADBA AŠK Kras prireja delavnico kitajske telovadbe za zdravje in dobro počutje, ki se bo odvijala v naravi 2. junija s pričetkom ob 9. uri. Vpis in informacije 328-4253103 (Mitja). SKUPINA 35-55 IN MLADINSKI DOM iz Bo-ljunca prirejata v četrtek, 3. junija, ob 20.30 v Mladinskem domu potopisno predavanje »Romanje v smeri Rimske ceste (od Santiaga de Compostela do Finisterre)«. Svoje potovanje nam bo s pomočjo video-posnetkov razkril Alen Kermac. Vabljeni! KD SLOVAN - PADRIČE vabi svoje člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v petek, 4. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih Gozdne zadruge na Padričah. NORDIJSKA HOJA: SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je pri- TRST merna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 4., 11., in 18. junija od 17. do 19. ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.45 Za informacije in prijave tel. 040220155 (Livio). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 4. junija, ob 20.30 v restavraciji v Se-sljanu. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, na tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA DOLINA obvešča, da bo do petka, 4. junija, potekalo v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) vpisovanje v občinski poletni center, ki se bo odvijal na sledeči način: od 21. junija do 2. julija (urnik: 8.00-17.30): športni kamp nogometa/odbojke/košarke pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini (za otroke in mladino od 6. do 14. leta starosti); od 5. do 30. julija (urnik: 8.0017.30): tradicionalni poletni center pri osnovni šoli P. Voranc v Dolini (za otroke od 3. do 11. leta starosti); obrazci za vpis so na razpolago tudi na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na Urad za šole, na tel. št. 040-8329 240/281 ali po e-pošti na naslov: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za skupinsko počitnikova-nje v Šmarjeških toplicah od 6. do 16. junija. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« v nedeljo 6. in v nedeljo 13. junija od 9. do 12. ure. S tehniko nordijske hoje se bomo sprehodili po gozdnih poteh med Prosekom in Nabrežino in uživali ob pogledu na morje. Vabljeni začetniki in že izkušeni pohodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska hoja je primerna za vse starosti. Zbirališče pred društvenim sedežem. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 814) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, in-fo@festivalkras.com, tel.: 347-2576505. Prijave do 7. junija. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 7. junija, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Ul. Cicerone 8. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2010« za deklice in dečke letnikov 19972004 od 14. do 19. junija 2010 na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko) POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-tedenskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 3478386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem defi-nitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein in Slovenske pro-svete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Op-činah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Obveščamo, da za termin od 12. do 30. julija smo že dosegli maksimalno število vpisanih otrok. Vpisovanje za preostale tedne je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat 14. in 15. junija od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Mon- torsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za komorno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) od 14. do 18. junija Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj... Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špa-diči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Op-čine. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR IN ZSŠD bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek - petek 15.00-18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21. do 25. junija in od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 338-5889958 ali marinan-drej@alice.it. OBČINA ZGONIK sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj, za leto 2009, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgo-nik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 / 229150). OBČINA ZGONIK sporoča Javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040229101 / 229150). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040212289. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravic iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23. do sobote 28. avgusta v Gornjem Tarbiju (nekaj kilometrov od Čedada). Rok prijave zapade 30. junija. Za informacije in prijave pokličite na 040-635626 (ZSKD). Četrtek, 27. maja 2010 ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone od ponedeljka 5. do petka 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel št. 333-8578924 (Ilari). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,...) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Prispevki V spomin na Silkota Ražma daruje sestra Zora 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob obletnici smrti sina Andreja Batiča daruje mama Delka 50,00 evrov za NK Kras. V spomin na dragega Pepija Pegana darujejo Miran, Aleš, Damjan, Egon, Gigi, Igor, Livio, Ivo, Maurizio, Rado, Sergio, Vasilij in Zvonko 180,00 evrov MePZ Rdeča zvezda. V spomin na gospo Evfrazijo Kravos darujeta družini Zoch in Godnik 50,00 evrov za Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel in 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V počastitev spomina, pred kratkim preminulega Iva Miliča, darujejo soletniki s Pro-seka in Kontovela 220,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. Za gradnjo novih kioskov Majence darujejo: Denis Roncelli 20,00 evrov, N.N. 50,00 evrov, Paolo Secoli 10,00 evrov, N.N. 40 evrov, Nacjo in Stanko Pangerc 40,00 evrov, N.N. 100,00 evrov, Irma Cunja 5,00 evrov, Mauro Primožič 50,00 evrov in Danilo Lovriha 20,00 evrov. Nenadoma nas je zapustil Luigi Dolliani Gigi Žalostno vest sporočajo sin Boris, hčerka Majda z družinama in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 28. maja ob 13. uri iz kapele v ul. Costalunga na pokopališče v Samatorco. Samatorca, 27. maja 2010 Pogrebno podjetje S. Anna Ob nenadni smrti dragega strica Gigita sočustvujemo s hčerko Majdo in sinom Borisom Irma, Danilo, Boža, Zdravko, Zdenka, Vesna, Sonja, Ervin Ob nenadni izgubi dragega očeta Gi-gija izrekamo odborniku Borisu Dol-lianiju in ostalim svojcem občuteno sožalje vsi pri AŠK Kras. DSL in LPZ »Doberdob« izrekata iskreno sožalje članu Borisu ob izgubi dragega očeta. 2006 2010 Andrea Batti V naših mislih boš vedno z nami. Elena, Damijan in Dimitri Repnič, 27. maja 2010 12 Četrtek, 27. maja 2010 KULTURA / zveza slovenskih kulturnih društev - 44. občni zbor Protikrizna strategija je vezana na reorganizacijo Predsednik Marino Marsič o vlogi Zveze, glede na krizo pa je pozval k sodelovanju Varčevalne, protikrizne strategije in z njimi povezana reorganizacija strukturalnih in vsebinskih pristopov k ljubiteljski dejavnosti so bile glavne teme 44. občnega zbora Zveze slovenskih kulturnih društev, ki se je odvijal v torek na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Številne prisotne, člane organizacije, ki povezuje največje število društev na deželnem teritoriju, je najprej pozdravil predsednik ZSKD Marino Marsič, ki se je v izčrpnem poročilu o sedanjem stanju in o priporočljivih spremembah dotaknil najprej vloge Zveze, ki ponuja nepogrešljiv servis z birokratskega in administrativnega vidika, kar zrcali okoliščine, zahteve in vedno bolj kompleksne obveze sodobnega ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja, a je s tem tudi izgubila svojo primarno vlogo vsebinske svetovalke. Predsednik je v zvezi s splošno krizo apeliral na sodelovanje in združevanje, na odgovorno upravljanje sredstev in je izpostavil potrebo po reformah na vseh področjih. Predsednica občnega zbora Luisa Gergolet je ob odsotnosti blagajnika podala poročilo o finančnem obračunu in proračunu s spodbudnim podatkom o znižanju primanjkljaja, ki ga je omogočila stroga varčevalna politika, s katero je izrazil svoje soglasje tudi nadzorni odbor, ki ga je zastopal David Peterin. Občnega zbora ZSKD se je kot gost udeležil predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je napovedal nadaljevanje težkih časov, ki morajo postati trenutek za razmislek oz. za ubiranje zrelega, resnega in nedemagoškega pristopa k naslednjemu dvajsetletju. Potrebna je reorganizacija sistema, ki bi se lahko premaknil z mrtve točke z uveljavitvijo meritokratskega načela. Finančna porazdelitev znotraj manjšine se ni spremenila v zadnjih dvajsetih letih, kar pomeni da ne nagrajuje tistih, ki se razvijajo in delajo z večjim uspehom. Zveza je v tem kontekstu žrtev krivice, saj je deležna odstotka sredstev, ki je proporcionalno neprimeren za obseg njene dejavnosti. Predsedniška miza občnega zbora v Doberdobu Drugi korak naprej, ki ga Pavšič priporoča posameznim društvom in ustanovam, pa je razvoj sodelovanja: »Otresti se moramo logike obramb-nosti in jo spremeniti v propozitivno logiko. Ne smemo pozabiti na preteklost, obenem pa moramo biti zaljubljeni v našo bodočnost.« Besede predsednika SKGZ je povzel tudi svetnik goriške Pokrajine Marko Jarc, ki v tem kriznem obdobju pogreša predvsem večjih spodbud za rast in konstruktivne reakcije, ki se morajo razvijati »od spodaj«, če je v višjih sferah premalo posluha. Vsi dobri nasveti se na terenu spremenijo v konkretne, bolj ali manj kratkoročne rešitve, kot so s svojimi specifičnimi poročili dokazali pokrajinski predsedniki ZSKD. O specifičnih problematikah beneške stvarnosti je spregovorila Luisa Cher, ki je z zadovoljstvom pohvalila bogato kulturno dejavnost Slovencev v Nadiški dolini, Reziji in Kanalski dolini. Šibki člen pa je oživitev dogajanja v Bardu in Tipani, kjer pa se stvari počasi premikajo, saj so z uspehom priredili delavnico za otroke dveh sosednih dolin. Druge težave so vezane s splošnim pomanjkanjem primernih prireditvenih prostorov v pričakovanju realizacije načrta o multimedijskem centru v Špetru in s promocijo večjega in boljšega poznanja slovenskega, knjižnega jezika. Gorica je doživela zelo ustvarjalno leto, kot je poudarila Vesna Tomšič, ki je izpostavila dve večji pobudi, kot sta izid brošure o vseh društvenih delavnicah na teritoriju in projekt za šole za spoznavanje Rezije in Benečije. Pokrajinska zveza je tudi navezala stike s sorodno organizacijo v Novi Gorici, znotraj italijanskih meja pa se je približala večinskemu narodu z dvakrat mesečnim branjem pravljic z vsega sveta. Črna pika je v tem primeru soudeleževanje in pridobitev mladih, kar bo ena od glavnih skrbi Zveze v prihodnji sezoni. Tržaški predsednik Alessandro Coretti ni naštel dogodkov, temveč je podal kritično razmišljanje o številčni omejenosti kadra, o potrebnem povezovanju med člani, ki niso doslej pokazali veliko zanimanja do področnih srečanj, obenem o informacijski zao- stalosti zaradi neučinkovite mreže spletnih stikov in o šibki prisotnosti na teritoriju tudi s promocijskim gradivom. Zadnja točka občnega zbora je bila odobritev spremembe v pravilniku, se pravi poenotenja termina za vlogo prošenj za samofinanciranje dejavnosti (zreduciranje terminov - danes štiri - bi omogočalo na primer bolj smotrno porazdelitev prispevkov za sončno leto). Prisotni so z glasovanjem sprejeli predlog, nakar je predsednik Marsič obrazložil tudi razloge druge prošnje, to je posredovanje imenskega seznama članov vseh društev, kar bi v obdobju pogostih kontrol pomenilo ustrezati obvezi o članski knjigi, za Zvezo pa možnost vpisa v Združenje za socialno promocijo. Precej jasne, predvsem finančne smernice, ki jih je občni zbor ZSKD orisal, so ob koncu pustile še tesno povezano, odprto vprašanje o vsebinskih smernicah, ki so pogoj in osnova napovedane reforme; nujna selekcija potrebuje namreč odogovor na vprašanje »kakšno kulturo si želimo?«. (ROP) TRŽAŠKA OPERA VERDI - Predstavitev jesenske simfonične sezone Z vabljivimi ponudbami, cenovnimi in vsebinskimi, do novih abonentov V tržaškem gledališču Verdi se operna sezona izteka, vodstvo pa je že predstavilo vsebino jesenske simfonične sezone, ki bo od 10.septembra do 31. oktobra ponudila osem koncertov, praviloma ob petkih in sobotah, gostovanja v Pordenonu pa bodo skoraj vedno ob četrtkih. Na tiskovni konferenci je bil gledališki nadzornik Giorgio Zanfagnin upravičeno odsoten, ker je bilo v Rimu srečanje na ministrstvu, na katerem je tekla razprava o vladnem odloku, ki razburja in zaskrblja glasbene ustanove. Za omizjem so sedeli upravni direktor Fulvio Lizzul, direktor produkcije Alessandro Gilleri, umetniški tajnik Paolo Rodda in odgovorna za stike z javnostjo Nicoletta Cavalieri. Slednja je okvirno predstavila sezono, v kateri bi želelo tržaško gledališče še povečati število abonentov in je zato pripravilo celo vrsto vabljivih ponudb: če lanski abonent predstavi novega, dobi petdese-todstotni popust, zelo umirjene in dosegljive cene so na voljo tudi mladim, ki si lahko abonma za vseh osem koncertov nabavijo za 33,50 evrov, posamezne vstopnice pa dobijo za samih 5 evrov . Če pride mladoletnik na koncert s starši, plačata vsak 5 evrov, ugodnosti pa bodo na voljo tudi tistim, ki so namenili pet tisočink davka IRPEF gledališču: kdor bo pri blagajni predstavil potrdilo, bo dobil vstopnico za sama dva evra. Zal v Italiji še niso pripravili zakona, ki bi prispevke za kulturni resor spremenil v davčno razbremenitev (kot se dogaja v mnogih državah), zato darovanje zaenkrat ne pomeni velikega denarnega priliva v blagajne gledališč, toda dejstvo, da je gledališče Verdi na prvem mestu v Italiji-sorazmerno s številom prebivalstva-in lahko računa na 61 tisoč davkoplačevalcev, ki so mu namenili svojih pet tisočink, je vsekakor razveseljivo in kaže na ljubezen do kulture, ki še ni usahnila. Paolo Rodda je razčlenil programe in interprete, od prvega koncerta, ki ga bo 10. in 11. septembra vodil ni- zozemski mojster Hubert Soudant:na sporedu bosta Schubert in Schumann; 17. n 18.septembra v Trstu, ter 16. v Pordenonu bo dirigiral imenitni Stefan Anton Reck, ki je izbral Mozarta in Mahlerja. Med starimi znanci tržaškega gledališča se vrača tudi Pinchas Steinberg s klasičnim programom-Brahms in Beethoven- poslušali bomo 3.simfonijo in 5.klavirski koncert, ki ga bo interpretiral Lars Vogt. Oktober bo odprla glasba 20.stoletja: najprej kombinacija lokalnih umetnikov-istrskega skladatelja Luigija Dallapiccole in Pirančana Giuseppa Tartinija v izvedbi tržaškega violinista Federica Agostinija, pod vodstvom Tržačana Paola Longa, ki bo program nadaljeval s francoskimi mojstri. 8. in 9.oktobra bo v Trstu prvič dirigiral islandski mojster Gudni Emilsson, na sporedu Mendelssohn s sopranistko Mirando Keys in Beethovnova 6.simfonija. 15. in 16.oktobra se vrača Julian Kovatchev, od te sezone dalje prvi gostujoči dirigent tržaškega orkestra; na sporedu Sibelius z violinistko Anno Tifu ter menda prva tržaška izvedba Alpske Simfonije op. 64 Ric-harda Straussa. V lanski sezoni je zelo dober vtis zapustil Giacomo Sagripanti, ko je v okviru projekta "Opera jutri" dirigiral Humperdinckovo Haensel und Gretel: mladi mojster bo dirigiral Chopinov Koncert št.1 za klavir, solist bo lanski zmagovalec natečaja Busoni Michail Li-fits, sledil bo Gloria Francisa Poulenca s solistko Manuelo Kriscak, odlično tržaško sopranistko. 28.oktobra bo na sporedu izvenabonmajski koncert, na katerem bo tržaški komorni orkester Busoni obhajal svojo 40-letnico. Pod vodstvom Massima Bellija bo igral Salvatore Accardo (Beethovnov koncert), sledila bo prva tržaška izvedba Simfonije v D-duru Luigija Cherubinija. Koncertno sezono bo vrhunsko zaokrožil velemojster Mario Brunello: svetovno znani čelist bo igral Schumannov koncert v a-molu op.129, nato pa dirigiral 1. Schumannovo simfonijo v B-duru op.38. Sezona se bo začela 10. septembra kroma Alessandro Gilleri je opozoril tudi na različne pobude, pri katerih bo poleti sodeloval orkester gledališča Verdi, od festivala, ki ga organizira tržaška pokrajina, do čedajskega Mittelfesta, poleg obveznega Festivala operete, ki je stalnica tržaških poletij. Katja Kralj VILENICA 2010 Nagrado prejme Dževad Karahasan Nagrajenec Vilenice 2010 je Dževad Karahasan. Karahasan dogajanje svojih knjig postavlja predvsem v domačo Bosno, ki jo prikazuje kot mozaik različnih kultur, tradicij in življenjskih svetov. Z dramami, kratkimi zgodbami, romani in eseji osvetljuje mejo med Vzhodom in Zahodom, ki poteka sredi evropskega kontinenta in znotraj evropske kulture. Vse njegovo delo govori o stikanju, medsebojnem prežemanju in oplajanju različnih kultur, saj pisatelj suvereno obvladuje dve tradiciji, evropsko krščansko in islamsko, in v svojih delih prepleta motiviko, simboliko in zgodovinsko izročilo obeh, je zapisano v utemeljitvi nagrade. Utemeljitev je na včerajšnji novinarski predstavitvi festivala Vilenica povzela članica žirije Jana Unuk. Karahasan je v literaturo najprej vstopil kot dramatik. Napisal je vrsto dram, med njimi Al Mu-kafo (1994), Zadržanega angela (Povučeni andjeo, 1995), Koncert ptic (Koncert ptica, 1997) in Gostijo (Gozba, 2005). Dramatično dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom in drugo kulturo. Njegov prvi roman Vzhodni divan (Isto-čni diwan, 1989) je bil denimo zamišljen kot dialog z Goethejevim Zahodno-vzhodnim divanom. Preveden je tudi v slovenščino. Karahasanova literatura od bralca zahteva pozornost in čas, vendar ga v zameno nagradi z izjemnim bralskim užitkom, piše v utemeljitvi. V zapleteni, arabeskni strukturi svojih romanov pisatelj mojstrsko preigrava različne modernistične in postmodernistične postopke, vendar ne zanemarja tudi pripovedovanja zanimivih zgodb. Te spet pogosto prekinja esejistični diskurz, ki je prepoznavno znamenje pisateljevega sloga in se pogosto razmahne v prave razprave. Na človeka, njegov značaj in usodo pisatelj najpogosteje gleda skozi prizmo zgodovine. Prvo zbirko novel, Kraljevske legende (1980), je postavil v evropski srednji vek, drugo, Hišo za utrujene (Kuca za umorne, 1993), v Bosno po drugi svetovni vojni, svoj prvi roman Vzhodni divan (1989) pa v islamski srednji vek v iraških mestih Basri in Bagdadu ter v Perziji. V zadnjih treh romanih je spregovoril tudi o vojni v Bosni in Hercegovini. Šahrijarjev prstan se dogaja na predvečer vojne in v prvih mesecih obleganja v Sarajevu in pripoveduje o ločenih ljubimcih. Roman Sara in Serafina (Sara i Serafina, 1999) je skoraj dokumentaren opis življenja v obleganem mestu in pronicljiv psihološki portret naslovne junakinje, Nočni shod (Nocno vijece, 2005) pa se dogaja tik pred vojno v Foči, kraju, v katerem sta obe zadnji vojni zahtevali še posebej okrutne žrtve. V štirih daljših pripovedih iz knjige Poročila iz temne dežele je Karahasan zbral časovno različne poglede na bosansko zgodovino, ki v slogu, ki oponaša dokument ali se približuje eseju, prikazujejo to deželo kot posebno, dragoceno družbo z lastno kulturo. Dževad Karahasan (1953, Duvno) je do leta 1993, ko je zapustil Bosno in Hercegovino, na sarajevski gledališki akademiji predaval dramaturgijo ter zgodovino drame in gledališča, po emigraciji pa je bil gostujoči profesor na avstrijskih in nemških univerzah. (STA) prilogo pripravila ™ edia ■I ■ w praznik cesenj ^ za vašo reklamo brezplačna št. 800.129.452 Konec tedna, ko se Brda češnjevo-rdeče obarvajo Brda, gričevje na skrajnem zahodu Slovenije, so v zadnjih letih postala hitro razvijajoče se turistično območje. Narava je tam radodarna, tako nas večina ob besedi Brda pomisli na vino, ta vrhunski pridelek iz avtohtonih sort rebule ali recimo furlanskega tokaja. Pa vendar so Brda prejkone dežela vseh vrst sadja; breskev, fig in predvsem češenj. Prav češnje so še vedno neomajani simbol zelenega gričevja ob italijanski meji. Tudi v širši okolici bi težko našli Brdom primerljivo občino, saj je njena mlada uprava, ob ločitvi od Nove Gorice leta 1995, sprejela sklep, da bo svoj praznik podredila rdečemu sadežu in najpomembnejši prireditvi v letu, Prazniku češenj. Brici letos poklon češnjam organizirajo že štiriinštiridesetič (44!) zapored. Ta se slavi v začetku junija, ko je rodnost lepih in velikih dreves na vrhuncu. V Brdih se podredijo naravi in priljubljeni prireditvi, ki po pravilu traja čez cel junijski konec tedna. Zadnjih nekaj let potekajo prireditve že teden dni pred centralnim dogajanjem, ko oživi srednjeveška vasica Šmartno. Veseli vikend je pred nami Na veselje vseh, je s češnjami obarvan konec tedna spet pred nami. Po vsej državi znani Praznik češenj se bo odvijal ob dveh koncih tedna - uvodni vikend med zidovi srednjeveške vasice Šmartno (med 28. in 30. majem), glavno dogajanje pa bo potekalo med 4. in 6. junijem na Dobrovem v Brdih. Letošnja pomlad bi lahko bila pravi trenutek, da briško tradicijo spoznajo še najbližji sosedje, Italijani in Furlani. Organizacijske niti praznovanj drži v svojih rokah agencija Jota iz Šmartnega. Glavnino dogajanja so ob koncu tedna med 4. in 6. junijem pripravili na Dobrovem, središču občine, kjer bodo v petek izbrali Kraljico češenj, v soboto pričakali udeležence kolesarskega maratona in se zibali na rock festivalu. V nedeljo pa agencija Jota vabi na povorko kmečkih voz TOROS Vina fit -»-T^ri/IH NA*-Khh Tm. k-.r £m l^m town t k¿uV<*4 »HM^Put N i it^^K*....... 'MM J.fui -Hi »5 mh'l(» re/yis(jen nakup oblačil * mnenje 78,5% nemških kupcev in 73,3% avstrijskih kupcev po raziskavi TNS Infratesta v decembru 2009. Naročnik raziskave je KiK Nemčija.