Naročnina mesečno 23 Din, /.u inozemstvo 40 Din — ne-deliska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Poletom uredništva: dnevna služba 20>0 — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011 Praga-Dttnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299.' izhaja vsak dan zjutraj, razeu pondeljka in dneva po prazniku Rusija se približuje zapadu Ženeva, septembra. Predlog g. Litvinova o gospodarskem nena-padanju je pokopan. Glede na glasove o francosko-ruskih pogajanjih je zbudilo splošno pozornost dejstvo, da je proti Litvinovemu načrtu najbolj odloč-m> nastopil prav francoski trgovski minister Flan-din. Med razpravo na seji evropskega odbora, ki proučuje načrte za gospodarsko zbližanje med evropskimi državami v smislu Briandove Panevrope, je Flandin zbadljivo omenil, da Zveza narodov pač ni čakala, da prav sovjetska Rusija da pobudo za razpravo o gospodarski krizi, temveč se s tem vprašanjem že davno bavi. Francija nima nič proti takšnim občnim gospodarskim dogovorom, kakršnega vsebuje predlog komsarja Litvinova, toda Skoda je zbujati iluzije s takšnimi splošnimi gospodarskimi krilaticami, ki ne vsebujejo konkretno izdelanega načrta in za katerimi se skrivajo drugi politični nameni. Po Flandinovem govoru se je vnela ostra razprava, ker se je Litvinov odločno postavil proti telu, da bi njegov predlog kratkomalo izročili v proučitev gospodarskemu odseku evropskega odbora; nato je bil sprejet nemški posredovalni predlog, naj se imenuje poseben odsek, ki bo Litvinov načrt proučil. Načrt je bil s tem postavljen v arhiv. Kljub temu je Litvinov dosegel svoj namen. Sovjeti radi mečejo bombe, katerih eksplozija naj opozori svetovno javnost, v prvi vrsti delavstvo na boljševiško Rusijo. Kljub vsem kritikam, ki padajo po pravici in včasih tudi po krivici na račun Zveze narodov, jc Ženeva vendarle najpomembnejši mednarodni forum v današnjih časih, pa naj razpolaga res samo z govorniškimi tribunami in ne z orožjem in denarjem, s katerimi sredstvi bi svoje sklepe lahko tudi sankcionirala. Da bo imela bomba zaželjen učinek, mora biti času primerno tem-pirana. V času razprav o razorožitvi je Litvinov pred leti vrgel z ženevske tribune bombo o popolni razorožitvi, na katero je pristala tudi sovjetska Rusija, ako pristanejo nanjo vse druge države; v času splošne gospodarske krize, ko si vsi državniki belijo glave, da bi našli izhod iz nje, in ko milijoni in milijoni lačnih in brezposelnih postavljajo na rešitev tega vprašanja svoje upe, je bilo treba zagnati v svet bombo gospodarskega tipa. Zanimivo je, da so si politične metode boljševizma in fašizma, to jc dveh ekstremističnih gibanj, ki se skušajo opreti na svetovne mase — saj je Mussolini po uspehu hitlerjancev v Nemčiji izjavil, da je tudi fašizem izvozno blago — povsem slične. Tudi Mussolini operira po svojih predstavnikih v Ženevi z znanim geslom, da je pripravljen razorožiti svojo vojsko do zadnjega moža, ako to store tudi drugi, v resnici pa vojaške vaje, na katerih nastopa po 800 letal, govore v drugačnem tonu. Litvinov predlaga splošno pogodbo, po kateri naj bi se države obvezale, da ne bodo v gospodarskem pogledu ničesar izrednega ukrenile proti drugi državi, kar bi imelo napadalni značaj. V resnici pa so bili prav boljševiki tisti, ki so organizirali na ramah zasužnjenega delavstva velikopotezni dum-ping in prodajajo danes rusko blago izpod produkcijskimi cenami samo zato, da bi pospešili v drugih državah gospodarsko krizo in nato izzvali revolucijo. To bi bili prvi vtisi Litvinovcga nastopa na ženevsko publiko. Javnost pozna že igro sovjetskih komisarjev in jim instinktivno ne zaupa. Na drugi strani pa se ni mogoče ubraniti vtisa, da se sovjetska Rusija vendar približuje čedalje bolj zapadu. O tem ne more biti dvoma po pogajanjih, ki so se vršila žc od aprila sem med Francijo in Poljsko. Vprašanje je le, s kakšnim namenom to delajo boljševiki. Nekateri trdijo, da jih mika francosko zlato, ki bi ga nujno potrebovali za izvedbo petletke, — tej želji bi na drugi strani odgovarjala želja francoskih industrijcev, da bi povi-fali svoj izvoz v Rusijo — drugi zopet pravijo, da «o se boljševiški komisarji približali zapadu samo zato, da preprečijo sporazum med kapitalističnimi državami, ki so se po zadnjih konferencah v Parizu, Londonu, Cequersu in Rimu zelo zbližale; v prvi vrsti so boljševiki imeli baje namen, da preprečijo zbližanje med Francijo in Nemčijo. S Francozi naj bi se bili začeli pogajati zato, da zbudijo sumničenja v Nemčiji proti Franciji, ki da se na-.nerava sporazumeti z Rusijo za nemškim hrbtom, na drugi strani pa tudi zato, da bi Poljake nadražili proti Franciji, češ da jih je ta pustila na cedilu. Težko je reči, ali so to samo kombinacije, gotovo pa je, da so imela pogajanja s Francozi doslej samo ta učinek. V kakšnem stanju se ta pogajanja nahajajo, vedo danes samo prizadeti. Po Flandinovih izjavah se da sklepati, da so ti razgovori prišli v zagato, in sicer predvsem radi poljskega vprašanja, ker niso Nemci, na katere so vezani Rusi z rapalsko pogodbo, nikakor privolili, da bi Rusija končno oristala na sedanje poljske meje, Po informacijah iz Moskve se mnenja glede politike napram kapitalističnemu zapadu med boljševiki delijo. Komunistična intcmacionala je odločno proti vsameu sodelovanju s kapitalističnimi državami in zagovarja idejo svetovne revolucije, ki naj se izvede z mečem. To mnenje je dolgo prevladovalo med boljševiškimi voditelji, ki so računali na naglo dozoritev socialnih in političnih kriz, katera bi ustvarila ugodna tla za veliko socialno revolucijo. V zadnjem času so pa prišli boljševiški državniki do spoznanja, da ne gre ta razvoj v zaželenem tempu in zato se je baje Stalin, siljen tudi radi težkega gospodarskega položaja, odločil, da se približa zapadnim državam. Naj vlečejo Ruse na zapad ti ali drugi interesi, eno stoji danes trdno, da Evropa ne more živeti brez Rusije in tudi Rusija ne brez Evrope, Dejstvo ie. da evropska idustrija čuti pomanjkanje Prva seja Zveze narodov Italijanski zunanji minister Grandi se odločno zavzema za razorožitev in proti grupaciji držav Ženeva, 8. septembra. Ig. Na plenarni seji Zveze narodov je prvi govoril italijanski zunanji minister Grandi, ki je sploh prvič govoril v Zvezi narodov. Njegov ekspoze dokazuje, da Italija prav dobro zna govoriti v jeziku Zveze narodov, če hoče in če naj se skrbno izdelani Grandijev manu-skript o razorožitvi, varnosti, gespodarskent in političnem pontirjenju in o oboroževalnem premirju za eno leto razume dobesedno. Grandijeva teza je brezpogojna tendenca za sodelovanje v Zvezi narodov, pa tudi z narodi, ki Zvezi ne pripadajo. Izpolniti pa se ntorajo vsi pogoji pakta Zveze narodov, posebno pa tudi dolžnosti za razorožitev. Zveze narodov ne sntejo vsak dan vznemirjati zahteve po reviziji, temveč mora Zveza narodov ; biti temelj za gospodarsko sodelovanje. Predvojno I dilemo bo rešila končnoveljavna odpoved vseh voj-| nih konfliktov in energičen začetek razorožitve, to je na eni strani pomnožitev razsodiščuilt pogodb, ki varujejo mir in na drugi strani razširjenje raz-j oroževanja. Grandi je govoril tudi o srečnem Hooverjevem predlogu in o pogajanjih, ki se morajo vršiti med interisiranimi državami samimi. Četudi ni nobene diplomatične zveze nted razorožitvijo, reparacijami in vojnimi dolgovi, pa vendar obstoja brez dvonta moralična zveza. Oni narodi, od katerih se zahtevajo žrtve nn finančnem polju, si morajo biti najprej na jasnem o koristnosti leh njihovih žrtev, ker sicer ni pričakovati nove ureditve finančnih obvez. Grandi je dalje globoko obžaloval sedanje stanje negotovosti in vedno rastoče carinske meje. Razorožitev lahko postane tudi izhodišče na pot k varnosti, k obnovitvi zaupanja, kakor tudi k obnovitvi starih gospodarskih zakonov. Tu je najvažnejša naloga Zveze narodov. Ustanova razorožitvene konference je samo začetek in je vse odvisno od politike, kakršno bodo vlade vodile na tej konferenci. Zalo je potreben ]»ogulil in zdrava človeška pamet. V tej zvezi je Grandi stavil predlog, da se takoj lačne letu premirja v oboroževanju v času delovanja te konference, kar bi bila za izvršitev razorožitve pnsohnn praktična odredba. Omenil je dalje ratifikacijo generalnih aktov od strani Italije in izjavil, dn je možnost novih pogajanj o ureditvi finančnih problemov prav posebno odvisna od skušenj prihodnjih mesecev. Nobenega mednarodnega problema ni, ki bi bil samo političen ali samo gospodarski. Zato bi se morali obravnavati tudi jiolitični problemi v enakem duhu sodelovanja kakor gospodarski problemi. Santo v taki splošni atmosferi sodelovanja se lahko rešijo konflikti med državami z najmanjšimi težkočami. Končno je Grandi še izjavil, da osamljene akcije kake države nikdar ne morejo zadostovali, na drugi strani pa ho usta- navljenje sklenjenih skupin ver škodovalo, kakor pa koristilo, ker bi negotovost drugih s tem le še rasti«. Samo skupni napori evropskih in neevropskih držav, bodisi, da so članice ali nečlnnice Zveze narodov, lahko preprečijo nevarnost novih gru-pacij posameznih držav, ki tudi ne odgovarjajo paklu Zveze nurodov ter motijo mir narodov. Tu v Zvezi narodov je vsaka država lelo zase. Mehika postane član ZN Ženeva, 8. septembra, tg. Po sprejemu Mehike v Zvezo narodov se je začela generalna debata o vseh letnih in dnevnih vprašanjih, ki zanimajo Zvezo narodov, in bo trajala tri do štiri dni. Debato o Mehiki je otvoril dr. Curtius, ki je ravno tako kakor lord Robert Cecil, Briand, Grandi ter delegati Španije, Japonske, Kanade, Portugalske, Pcrua in Columbije izrazil največje zadoščenje o tem, da bo Mehika vst,opila v Društvo narodov. Predlog za povabilo je bil sprejet soglasno. Izvolitev predsedstva Pri volitvah za urad Zveze narodov so bili izvoljeni za predsednike Briand, lord Cecil, Yoshi-sava, dr. Curtius, grof Appony in Kolumbijevec Rcstreppo. Razen teh šestih tvorijo urad Zveze narodov predsedniki šestih komisij, to jo: Jansson za prvo komisijo za tehnična vprašanja, Perzijcc Kahan Ala za komisijo za proračun, Politis za komisijo za razoroževanje, Motta za socialna in humanitarna vprašanja in Scialoia za komisijo za politična vprašanja. Razen tega spara v urad tudi predsednik komisije za dnevni red Bellegarde iz Haitija. Za versko svobodo v Rusiji Danes je dospel v Ženevo državni tajnik Bu low, katerega smatrajo v krogih Francije in Male antante za povzročitelja načrta carinske unije, dočim se iz nemških krogov izjavlja, da njegov prihod v Ženevo po odpravi vprašanja nemško-av-strijske carinske unije dokazuje, da s tem nima nobenega opravka in da se hoče z dr. Curtiusom pomeniti samo glede obiska francoskih ministrov v Berlinu. Dr. Schober in Litvinov sta nocoj že zapustila Ženevo. V četrtek bo v katedrali velika manifestacija v nemškem, francoskem in angleškem jeziku proti verskim preganjanjem v Rusiji. Titulescu mesto Apponyja Pariz, 8. sept. tg. Francoski listi pozdravljajo izvolitev Titulesca za predsednika Zveze narodov. Tudi socialistični »Populaire smatra za srečo, da ni bil izvoljen grof Appony, ki deluje za restavracijo Habsburžanov, posebno ker je Appony že izjavil časnikarjem, da se bo po končanem zasedanju Zveze narodov odpeljal v Francijo k bivši cesarici Žiti, kjer bo velik vojni svet, da se pospeši kronanje Otona Habsburškega. Pariz, 8. sept. tg. Desničarski listi svarijo Lavala in Brianda radi groženj nemških narodnih socialistov, naj ne gresta v Berlin >Figaro* pravi, da ne smeta kompromitirati dostojanstva Francije in se ne smeta dati izžvižgati. Grčija noče plačati Bolgarom dolžne Ostro prerekanje med Venizelosom in Malinovom Ženeva. 8. septembra. AA. Na včerajšnji seji Sveta Društva narodov se je razvil ogorčen dvoboj med grškim delegatom Venizelont in bolgarskim delegatom Malinovom o vprašanju grških plačil po odredbah konvencije, ki sta jo sklenila Molov in Knfandaris. Ob začetku seje je predsednik javil, da je prejel prošnjo madjarske vlade, da Društvo narodov napravi anketo o stanju madjarskih financ. Svet Društva narodov je odstopil prošnjo finančnemu odboru. Nato je dobil besedo Malinov, da pojasni bolgarsko pritožbo Svetu Društva narodov proti Grčiji. Malinov je i svojem govoru insistiral na tem. da so plačila na podlagi konvencije Knfandaris Molov dolgovi Grčije bolgarskim emigrantom iz Grčije. Zelo nervozeu je nato pobijal Venizelos to trditev, na-glašujoč, da so to le dolgovi Grčije Bolgariji. V svojem govoru je opisal finančno stanje Grčije, ter ga vsporedil z bolgarskim in ugotovil, da Grčija plačuje več nn mednarodnih dolgovih kakor plačuje Bolgariju za dolgove in reparacij,-skupno. O tem se je razvila ogorčena debata med Malinovom in Venizelont. Slovar, ki sta ga uporabila oba državnika, dozdaj še ni bil v rabi na sejah Društva narodov. B'tka med vladnimi letali in vstašhim hrodovjem Santiago. 8. sept. Bulelin čilskega vojnega ministra javlja, da se je vstaško vojno brodovje v luki Coipiintbo udalo. Vojna ladja »Almiranto Ijatorre«, ki predstavlja sploh največji drrdnot v južnoameriških vodah, so pa šo brani, polem ko se je pc 1 torpedo rušilcev že udalo. Pomorščaki so bili vso častnike zaprli pod krov in vadili bitko sami. Vlada jo bila poslala nad vstaško brodovje oskailro aeroplanov z bombami in strojnicami. Pomorščaki so se s počelka branili z anti-aeričnimi topovi, veiuhr to ni nič izdalo. Križarka -s-Rivorosc zadrta od bomb, so jo potopila, dočini se je križarka »Bratt udala. Trije rušilci in ena podmornica so zbežali. Druga podmornica pa se je zaletela v kopno in so jo vstaši zapustili. Pet rušilcev se je udalo, dočim so trije odpluli neznano kam. Zaenkrat se brani samo šo »Almiranto l^atnrrc«. Seveda so ladja ne bo mogla več dolgo ustavljati. Vlada je odredila, da se aretira bivši ministrski predsednik Proden, ker sumijo, da je on organiziral vstajo vojne mornarice. Pariz. 8. sept. AA. Poročajo iz Santiaga de diile, da se je ustaška križarka Admiral Latora predala vladnim četam. Smatrajo, da je s tem sedemdnevna ustaja udušena. V Španiji vlada zopet mir in red Proti Družbi Jezusovi Madrid. 8. septembra. Razgovori med sveto stolico in špansko vlado za nov konkordnt se na-i daljujejo v največji tajnosti. Kljub temu pravi znana »United Pressc, da je iz merodajnega vira izvedela, da sla se v zadnjem času med sv. slolico in vlado izmenjali tozadevni noti. V noti, ki jo je izročila sveli stolici vlada, je rečeno, da je vlada pripravljena sprejeli vse, kar se je v dosedanjih razgovorih s sveto slolico smatralo kot sprejemljivo, tudi kar se tiče redov — dn pa ima svoje posebno stališče glede Družbe Jezusove. Ako bi sc v tej ločki ne mogel doseči sporazum, bo Družba Jezusova prva, ki bo izgnana iz Španije. To pa. velikega ruskega trga za odlaganje svojega blaga, a na drugi strani nimajo Rusi dovolj denarja, da bi svoja ogromna naravna bogastva izkoristili. Kakor se bližajo Rusi zapadu, tako se za njihov trg potegujejo zapadne države, kakor Anglija, Amerika, Italija in v zadnjem času tudi Francija, Češkoslo-vaiika ter Avstrija. I udi Schober se je sestal ponovno z Litvinom v Ženevi in v teku so pogajanja med Avstrijo in Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Težke gospodarske razmere približujejo Moskvo zapadu in zapad Moskvi. Boržkone bo kmalu za vse države padla zadnja ovira na poti v Moskvo, to je strah pred komunistično propagando: saf «c država s socialno zakonodajo v smislu krščanskih i načel lahko brani .pred njo. pravi »United Press , ne bi pomenilo nobenega presenečenja za Družbo, ki da je v zadnjem času vse svoje dragocenosti, zlasti iz svojih knjižnic, poslala v inozemstvo. Oblast naznanja, da je prišla na sled veliki komunistični zaroti, ki je (J. 1. m. v zvezi z generalno stavko v Barceloni uprizorila nemire v Madridu, Bilbau, Kordovi in Korunji. Ta puč naj bi se v velikem obsegu začel v Jaci, kjer pa ga je oblast pravočasno odkrila in zadušila. Bivši avijatični kapitan Repach, ki je bil preteklo soboto aretiran, češ da je sodeloval z voditelji gori omenjene zarote, je bil 7. I. m. izpuščen na svobodo, ker se je izkazala njegova nekrivda. Generalni štrajk v Barceloni je končan. Voditelji sindikata so delavcem veleli, da gredo zopet na delo. Oborožena moč straži vse ulice in stra-legične točke tnesta. Avtonomna Katalonija Barcelona. 8. sept. AA. Po končani današnji seji katalonskega parlamentu je bil izdan komunike, ki pravi, da so katalonski narodni poslanci sprejeli ti znanje spremembe, napravljene v sporazumu s predsednikom španske vlade Zamorro, da se španska ustava spremeni tako. da ho soglašala z ustavo Katalonije. Dunajska vremenska napoved. Menjnie. ved-i"1 boli oblačno, nekoliko leoleje. Nova sovjetska država na vzhodu Kitajska se zadnje desetletje nahaia v ne prestanih državljanskih bojih in je radi tega nesposobna, da bi skrbela za svoja obmejna ozemlja. Pred 13 leti že sc je zunanja Mongolija osamosvojila in dosegla neke vrste samoupravo. Tekom let pa se je izoblikovala v samostojno politično telo. V tem času se je Rusiji posrečilo, da je Mongolijo popolnoma prekvasila z boljševiškimi ! idejami ter jo politično in gospodarsko nase navezala. Uprava, pouk, industrija, promet, linance in vojaštvo, vse je v ruskih rokah. Banke, rudniki, gozdarstvo in ostale gospodarske panoge so | podružabljene, vodijo jih sovjetski komisarji. Mon-! golija ima v Moskvi svojega diplomatičncga za-; stopnika, ki uživa iste pravice kakor diplomatič-ni zastopniki drugih držav. Ves položaj se razvija v tem pravcu, d« bo Mongolska v kratkem pro-glaiena za zvezno državo sovjetske republike. Za enkrat služijo ogromni in bogati prostori ruskim kmetom za kolonijalno ozemlje. Opaža se, da se je Mongolska pod vodstvom Rusije gospodarsko dvignila in da je verjetno, da sc bo Rusom posrečilo iz nomadov organizirati državo z bogatim po-j Ijedelstvom in industrijo. Kitajska je seveda brez moči, da bi to nekoč njeno ozemlje mogla nazaj zahtevati. Francosko -ruski pakt gotov? Ženeva. 8. septembra. Pogajanja mod francosko vlado in sovjeti za sklenitev trgnvinsko-poli-i lične pogodbo se pn informacijah iz sovjetskih vi-; rov nadaljujejo zelo ugodno. Smatra -o. ila so lin ; ta pogodba podpisala io > par ilnoh obenem s paktom o nenapadanjti. Kolera v Iraku Bassora. 8. sept. Kolera se v nekaterih okra jih traka zelo razširja. Od 8. avgusta I. 1. dalje je registriranih 750 slučajev kolere, od teh 3S!l smrtnih. Epidemija se razširja severno reke Ti-grisa in v Mari je 60 slučajev kolere, od teh 51 smrtnih. Belgrad, 8. sepl. AA. / ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za nrosveto odlikovan ? redom jugoslovanske krone I. razreda Nikol.i Tesla, učenjak iz Newvorka in častni doktor bel-oraiske iiniu«v»» Uspeh ljubezni do slovenske domovine Moniimentalno delo slovenske kulture — prvi film Ljubljana, 8. sept. Ze teden dni teče prvi slovenski film, sad triletnega požrtvovalnega dela SkalaSev , ki so si stavili nalogo, da pokažejo nam lii tujcu, kuko lepa je naša zemlja. Svoj glavni namen so s tem brez dvorna dosegli. Koristno bo mogoče, če spregovorimo še o tem, kako so dosegli ta svoj smoter v• jirimeri s filmsko produkcijo inozemstva. Scenično snov za film nudi vsa Gorenjska s svojimi mesti, vasmi in ]>o lepoti nedosegljivimi planinami. Pri izbiri te snovi je gotovo, da bi vedel marsikdo svetovati še kaj več. Saj je razumljivo, da en sam film ne more pokazati vsega, kar nam nudi naša zemlja. Ko gleda človek iTliu, pa dobi vtis, da je izbira izredno posrečena. Kot 'ujsko-propagandni film nam pokaže središče tujskega prometa — Ljubljano in nato še vso pot iz nje do najvažnejših izhodišč v Triglavsko pogorje. Alpinske slike so v glavnem take, da nam pokažejo sicer v prvi polovici manj znani dohod na Triglav čez Pokljuko iu vmesno gorovje, hkrati pa pokažejo mnogo več zanimivega kakor more videti turist, ki zdirka po običajni poti na Triglav. S Triglava pa nas vodi že po običajni poti v Bohinjsko kotlino iu odtod na Bled. Na kratko, film je povsem dosegel, da pokaže na čim krajši pot i čim več lepega in najlepšega, /ato je gotovo, da je že po izbiri poti v resnici v polni meri dosegel svoj namen, sa| pokaže najlepše bisere Slovenije. Če je bila izbira slik posrečena, potem moramo jired vsem poudariti, da so se slike fototeh-nično naravnost čudovito posrečile in je ta film glede na fotogeničnost slik brez dvoma tudi med najboljšimi inozemskimi filmi le vrste — razred /ase. Krasno fotografijo, ki nam jo kaže film, pn noramo ceniti tembolj, če upoštevamo, da io bil ilni posnel na dveh kino-apuratih, od katerih je irvi ležal jired dobrimi tremi leli .-e v ljubljanski '.astavljalnici, drugi pa je običajni amaterski kino-aparat, ki stane okrog 8000 Din. Če bi hoteli pri-aierjati ta dva aparata z aparati, ki so na razjjo-ago moderni filmski produkciji in ki stanejo ezke stotisoče, bi skoro ne mogli verjeti, da je mogla fotografija doseči pri tem lihnu l;iko popolne posnetke. Prezreti ne smemo načina, ki -e ga je po-•lužil film, da nam je pokazal vso boga I o zbirko krasnih naravnih posnetkov naše zemlje. Kakor je gotovo, da bi bil film kljub lomu zanimiv, če bi kazal samo naravne posnetke po gotovi dispoziciji brez vsakršne igr. . ki bi '.'a poživ ljala, moramo priznati, da je i.leja treh turistov iz po|iol-loma različnih slojev, ki gredo -kopaj v «>Mev 'Inega Kiča -ploh ne omenjamo. Mogoče ho še najhujša uupakii lilma la. da ne pokaže kljub -vojt dolžini »e več neznanih lepot. To je seveda nemogoče, ■aj jo lilin že -edaj skoro predolg, tIpaiuvalec ii'it>i vfasiu uti-. da gloda živ e filmane fmogia-lije, to se pravi, da mordu -eill iu tja filmu nedo-»taji' onega izrazilo filmsko - tehničnega dejanju .udi v naravnih posnetkih. V kolikor pa lo občuti občinstvo, la napaka najbrž ui odločilna. Očitki, kakor da kaže film preveč voda in vlakov, ne i že. ].• prav litin prvi. ki nas opozarja na krasoto .iH-di vodu, prizori / vlaki p.t imajo za uiltrio vedno pokrajine, ki so vredne, dn ovpre< negn gledalca lovrstiie Mienike najbolj zanimiv e iu napete, v rudar je prav, da »o dobile v lilmu razmeroma omejen obseg. -aj je moriti lilm pokazati še mnogo dru-g> gu, kar je za luj.-ko-proiiicliio propagando prav tako, če ne še bolj važno. Prav lo je v resnici velika prednost filmu, ki -o stalno izmika tudi najmanjšim poskusom -«n/in ijoiiahiosti, kakršnih smo lin vajeni v tujih filmih. Mirno lahko trdimo, dn je lilm lak kol je. neverjeten uspeh požrtvovalno-ti in ljubezni do domače grude iu da brez temeljitega -trokovnegt znanja v tehniki snemanja film kljub žrtvam z.iii-leka ue bi bil tako mogočen. Razumljivo je seveda tudi to, kar priznavajo gin ui delavci filma, da lit namreč bilo - marsikaj boljše iu lepše, če hi bilo več denarnih sredstev ua razpolago, Zla-ii v znesku je bilo treba štedili pri najmanjšem iz-r:,,|i """ ii' Uat< ri posnelki mnogo trpel,. Ker -o bili v.i. ki so delali film pri laboratorijskih delih, zaposleni Prz dail drugje, -e je film delal le ponoči iM komaj skončnli film z največjimi napori .lo premijere. \ tem Mnenju je nam naravnost nerazumljivo, kako se je mogla po> reč d i ti.-,io dobra razdelitev slik in prizorov, io upoštevamo, ila -n mogli delavci sami, /.lasti g. prof. Ravnik, ki je vsi odgovorna dela v prvi "piivljal lin. vilieli r i i tli na |ilaliill -de predv ečer premijere. M'rno lahko trdi...... I. - n,, sloven.- poiin*ut n i la ,-ijajni _ - ud koleklivnega dela Skaln«er. tn ne samo lo. i/. -na smo jim hvaležni, da so niiin lal>o dovršeno pokazali dušo n;- ■■ zemlje. Napravili so še več. Kol lujsko-pronii ino iirojiiigainlno -•red«tvo bo /ulegel film mnogo več. kakor vsa liagii in mnogokrat malo uspešna luj-ko pninic!-ia reklama, ('e ho iilm tekel v tujini, in o lem smo prepričani, bo privabil k nam tevilne tujee, Llovi a. je in turiMr, Prav v leni p i |e/' velikanski mirodno-gosjtoda.- . i pomen filma. Ilkr !' p i bo film dokazal inozemstvu. da premoremo ludi pri nn- filme, na kakršne hi bili «anii nad vse pouoHli in kulere bi jio-iljnli z velikanskim potil polil v "vet. \as same jia bo film navajal k spoznavanju 'žje domovine, zbujal ljubezen do narave in nas navajal k pravi lurislikl. Kot kulturni film bo /lasti važen za učečo se mladino In bo nedosegljiv pripomoček šolnikom, ki bodo la film videli, i pravo lahkoto razlagali domovinoznanstvo. Mladina pa bo upeljana s filmom, z neprimerno večnim razumevanjem in veseljem -ledila preda njem svojih učiteljev. Zalo bi bilo prav, da bi si 99 Nautilus" se vrača, ne da bi bil dosegel s&VBftii fcccif Vožnja pod ledeno skorjo - Akumulatorji so ugašali - Led se ni dal prevrtati Oslo. S. sepl. Včeraj zvečer jc uspelo na podlagi radio-poročil od Nautilusu Vobili popolno sliko o njegovem dosedanjem potov,min in o po- vratku, ki ga je Nautilus nastopil, potem ko so jc njegova namera, da dospe na severni tečaj, ponesrečila. Kapitan Naiitihisa \V ilkins torej1 poroča: V.iuliln- jc zadnje dni, ko od njega ui bilo nobenih jirtročll, sklenil, da nastopi nadaljno pot do severnega tečaja, od katerega jc bil oddaljen 500 km. pgd ledeno barirro, ki, kakor znano, loči severni tečaj od Tvropc. Doslej je Nautilus plnl nad vodo ined kanali, ki, kakor /naiio, tečejo skozi ledeno bariero do gotove točke, /daj pa sc jc pred očmi Nautilusova posadke, pokazala ledeiia ba-riera v v-eni njenem hclciu veličaslvu trdno sklenjena in kompaktna, tako da je bilo absolutno nemogoče prodirati skozi njo na površju dalje proli cilju. Samo kakšen ledolomilee bi bil lahko šc jilul dalje, pa tudi ne delj kakor eno Stopinjo širine, f e i'i bil Nautilus pltil le se nekoliko naprej, bi ga bila ledena masa stisnila in ga tako poškodovala, da bi sploh ne bil več sposoben za nobeno plovbo. \\'ilkins je -klonil, da tla povelje, naj sc podmornica potopi iu posadka je |>opolnoina solidarna z njim sklenila, da to povelje izvrši. Najprej so skrbno kontrolirali uciukov ilost baterij, motorjev in vseh drugih naprav. Noben inoz posadke ui niti najmanj okleval iu obnašanje posadke je bilo na. ravnosl vzorno. \\ ilkius jc dal |)oveljc iu podmornica sc jc polo|>ila pod rob ledene bariere in sicer do sredine med spodnjo pfoskvijo ledene mase iu pa morskim dnom. Plovba pod ledom |e nekaj časa bila pravilna. Stroji so funkcionirali, kakor sc jc pričakovalo in podmornica ic držala kur/ naravnost na severni tečaj. Vi ilkins absolutno ni imel namena, da bi -c vrnil, ker je bil nepreklicno trdno sklenil, da podmornice ne iislavi. dokler ne dospe na svoj cilj. V p oštevajoč razdaljo okoli 50(1 km. ki ločuje rob bariere, tam kjer postaja popolnoma gladka, od točke severnega tečaja, se je smelo računati, da bo Nautilus dospel tja v 80 urah. Toda začetna hi-iroai podmornice je začela kmalu pojemati. Vzroki, zakaj se potrebna hitrost ni mogla vzdrževati, lo je. zakaj so se akumulatorji začeli izčrpavati, natančno >e niso /nuni. V ilkins je sedaj -kleuil. da se s svojo podmornico dvigne i/ globine morja ila površino bari jere s tem, da prevrta ledeno skorjo nad seboj, da bi mogel na površini /opel napolniti akumulatorje - pomočjo motorjev ua iialto in potem nadaljevali vožnjo jjoiI skorjo proti tečaju, loda poizkusi prevriania so se ponesrečili. Poizkus1, ki jih jc bil V ilkins. napravil preje na barijeri tam, kjer se ni cisto sklenjena, so se bili posrečili, tukaj pa sc je kapitan moral prepričati, da jc debelost ledu prevelika, da bi ga mogel s svedri Nautilusa« prevrtati. Nautilus jva sc jc /e na vožnji pod merjeni nekoliko poškodoval. I ako osrednji slolp kakor tudi sveder, ki ie konstruiran na pramen podmornice, sta trpela od sunkov ledu. Vi ilkins jc moral svoje poizkuse prevrtovanja ledu opustiti in jc sklenil, da nadaljuje pot v prejšnji giobini v smeri proti tečaju. I oda jio par urah ponovne vožnje je |iostalo popolnoma jasno, da bi VCilkins riskiral tako podmornico kakor življenje vse posadke, ako se nemudoma ne vrne, dokler je se cas. Številke ainperometra so pokazale, da bodo akumulatorji kmalu popolnoma izčrpani in da sc bo ladja ustavila pod ledeno skorjo za večne čase. /ato jc V ilkius težkega srca dal povelje, da se Nautilus obrne. I o ie bilo v noči med torkom in sredo preteklega tedna. Nautilus« sc je obrnil ua 80 stopinji širine. Do tukaj je torej prišel iu ul dalje. Koliko časa ie vozil pod ledeno barijero, še ni /nano. Povralek je bil enako težaven. Amperoineter je kazal žc blizu ničle. Posadka je doživljala dra-itiaiicne trenuike. vendar njen |ioguin ni upadel. Ladja ni mogla več dolgo pluti, zato je bilo ireba zopet poizkusiti prevrtat1 led. Po dolgih iu težavnih naporih se je lo posrečilo. 1 ed je pač bil tu veliko tanjši nego je bil dalje gori. Posadka je izstopila ua led in se oddahnila. .Mraz jc bil silen, nebo pa jasno. V petek /.ečer sc je poleni Nautilusu s pomočjo napolnjenih akuiuulaforiev posrečilo, da s; je vrnil skozi kanale v svobodno morje. Moštvo je na ledeni plošči postavilo antene, da odda prva radio-poročila. ludi lo jc bilo težavno delo, ker so luknje sproli /ainrzovale. Vendar se se je končno poizkus posrečil iu radio-postaji v Tromsij in Berginu sla culi prvo poročilo Nautilusa . Kar sc tiče znanstvenih usoehov \\ ilkinsovc ckspedicije, trdijo, da ic zbral velik in zanimiv material. posebno kar se tiče temperature arktičnega oceana, ki v različnih globinah kaže velike nered-nosti. \Vilkins ni omislil namere, da doseže severni tečaj in izjavlja, da ho napravil novo ckspedicijo prihodnjega leta in sicer žc začetkom pomladi t"r z novo podmornico, ker se ie konstrukcija Nalili-lusa izkazala kot preslabotna. Misli vzeli s seboj isto posadko, /mini milijarder Hearst, ki jc ckspedicijo financiral, je \\ ilkiiisii radio-telegraliral, da naj se nemudoma vrne v Nevv vork. Oslo. S. sept. tg. Popoldne ob I I jc prišla vest od podmornice Nautilus , da je dospela v pristanišče Longvaer na Spitzbergih in da je ur krovu vse Zdravo. Mednarodni šahovski turnir Viseče partije: /\!ieh!n-Kashdan remis, Pire premagal Aslaloša Tartakovvor je svojo partijo / Bogoljubovom, ki jc bila prekinjena včeraj v poziciji, Ui mu ie nudila dovolj šans za remis, danes nenavadno slabo nadaljeval. Dopi ^til ie menjavo trdnjav, nakar bi mu pa Bogoljubov mogel pobrali vse kmete, čc«ar pa Tariakovver ni več čakal, ampak sc je udal. Pire jc pridobil proti Astalo*u tako pozicijsko prednost, da ni mogel partije več držat! in je kapituliral. S tem jc Pire došel že dva nioistta in se bo mogoče jutri enkrat za vselej poslovil od zadnjega mesta. Razigrani Colle je danes mogel v Niemcoviču spoznati se bolj raliniranega nasprotnika. V zelo težki končnici, ki bi morala biti remis. jc Niemcovič, /. izcedno globokimi potezami prišel v prednosl.' Končno si jc na dannkcm krilu napravil močnega pro>slega krnela, ki jc s pomočjo kralja in konja prinesel Niemcoviču zmago. Aljehin jc moral že zadnjič prestati precej strahu proti Kctshdanu. Danes pa se je lo šc ponovilo. Toda končno se jc stvar za Aljehina lc dobro končala. Kashdan ni mogel uveljaviti svojih kmetov ter je moral prepustiti nasprotniku remis, Imel jc sicer dobljeno končnico, toda premalo časa. da bi upošteval vse mnogoštevilne možnosti, ki so bile ii?. deski pred kraljico, katerih pa brez izgube enega kmeta ni bilo možno izpeljali. Stanje po XII. kolu jc sledeče: Aljehin 10 in pol, Kashdan 7 in pol, Bogoljubov, 1'lohr, Spielmann, Vidmar 6 in pol, Niemcovič 6, Kostič 5 in pol, Astaloš, Maroczy, Stoltz 5, Colle. Pire, Tariakovver 4 in pol. Jutri sc bo vriilo XIII. kolo, v katerem igrajo: Niemcovič—Spielmann, Pire—Colle, Flobr— Vidmar, Bogoljubov—Astaloš. Kashdan—Tartako-j vver, Maroczy—Stolz in Aljehin—Kostič. MacDonald pojasnjuje Ostal ie na vladi, da prepreči grozečo finančno hrizo I.miiiuii, S. nepL tg. Ko se je dilUCs Jiopoldlie nekoliko pred tretjo uro sestala poslanska zbornica na Izredno zasedanje, je bila dvorana zasedena do /adnjegn kotička. Ko je vstopi! Mac Dn nald. -o ga sprejeli z velikim navdušenjem. Po (■prav)jenih torflialuotlib je izročil Muc Donald 1merniku kraljevo po-laniio. ki je bila loimal-i -_'a značaja iu daje parlameiilarno inožuo-t za ponovno razpravljanje o proračunskih vprašanjih. Nalo je Mae Donald podal |ireglcd o parlamentarnem jioslovauju v prihodnjih dneh in še enkrat pojn-nil zgodovino krize. Navajal je, da je dobil s', avgusta pismo, kalrro je opisovalo položaj angleške Narodne banke kot skrajno resen radi neprestani u'a Izvoza /Lila. /ato -r je i/, škol.-ko vrfiil v London In stopil v stike z voditelji strank. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja med člani sla-ivpi kabineta, je vlada odstopila in on je sprejel kraljev nalog, da -estavi nov kabinet. Me I 18. in 'Jo. julijem je zgubila angleška Narodna banka /a 31 milijonov funtov zlata. Nato so bili angleški Narodni banki dani nn razpolago kratkoročni kre-dlll, da popolni vrzeli. TI krediti pn so bili v treljem lednu meseca avgusta že popolnoma izčrpani, Treba je bilo novega kredita za podporo funta. Zalo ni smel Mae Donald izgubljati nobe-n g!1 č:"n. Ve« položaj bančnega -istemu, vojnih >!o!'.'(iv in reparacij bi se moral proučili šele poleni. ko bo kriza končana. Svetovna depresija z brezposelnostjo je |iov-zrcčila proračunski deficil, lako da je treba iti na delo skrajno previdno, da nc bi prišli v |io!ožuj, da bi morali v poravnavo angleškega iinporta načeli narodno premoženje ali pa fe peslu/.iti li.-k;uija bankovcev. London, bančni ccntrum sveta, je bil nezavarovan izročen viharne mu napadu, ki se je /učel od v-eli strani. Vlada je mogla snio izbirati, da ali prevzame odgovornost, dn bo obvladala krizo. ali pa da brez dela gleda, kuko se poslopje ruši. NI se smelo pripustili, da bi narodna politika predla v roke finančnikov ali kakih drugih sku|>in. Macdonald pa je bil mnenja, da bi se bankirji in finančniki, kolikor -o ludi sebični, nikakor ne bi bili prcpu-dili bankrotu radi -tremljenja jio jio-litičui moči. Financiranje /^varovanja brezposel-noMi je bilo nezadostno iu povzročilo nezaupanje -veta. i e je hotela Anglija ohraniti svoj kredit, je morala spraviti svoj proračun v ravnotežje iu postavili zavarovanje. |iroli brezposelnosti na varno podlago. Čc bi oe bila Anglija postavila na .-tališče, da ne potrebuje nobenih kreditov, bi kriza v Angliji takoj izbruhnila. On -am ima rajši, da se njegovi dohodki /.manjšajo za !(|00 funtov nu lelo, kakor da pridu Inflacija, ki grozi deželi. Naravno le krize ne sinemo najiačno razumeti. Tn kriza ne ob.-loji v jiomanjkanju narodnih pomožnih virov, l.-inveč v pomanjkanju trenutnega zaupanja. Macdonald je zaključil -voj govor s prošnjo, da po-s|uu-k,i zbornica podpira vlado v njenem delu. Dolžnor-t vlade je. ostali loliko ca-o na krmilu, d.i l.io kriza končana. Kongres angleških strokovnih zvez proti vladi Bristol. 3. -epi. I u sc je včeraj otvoril 03. kongres angleških I rade I 'lionov .(strokovne /veze delavstva). Število članov /uasa letu- ii719.101, to jc 25.00(1 manj ko lani. Delegatov se je /bralo >57. Kongres razpravlja o aktualni kri/i in bo sprejel re;olticije, ki bodo pomenile prolipredloge, kako o/ Iraviti angleške finance v nasprotju - lo-znil:- iiimi prcdl6gi nove angleške vlade. < livarja joe kongres jc-predsednik llavd.n izjavil. da so pogubui vplivi gospodarskih krogov imeli ta uspeh, da se je strmoglavila delav-ka vladi in osnovala ftovu. ki ue uživa ue zaupanja parlamenta uc zaupanja naroda. Diktatorska medna- v»e šole in drn-lvu postavila nalogo, du inoraju film čimpreje predvajati. l-iele potem, ko bo lilm videla vsa Slovenija, bomo mogli pi 'nn i no ocenili zu-lug« Skulašov. ki so nam la film uslvarili. Takrat no in reč bodo želi zahvalo vsega slovenskega naroda, kronist pu bo z -zlatimi irkanii zapisu! njiii nionuniuulaluii delo med največja kullurun dela slovenske sodobnosti. rodila finančna kombinacija jc povzročila (inančiio revolucijo, ki jc usodnejša, nego bi bila katerakoli vojaška diktatura, ki ne bi mogla narodu diktirati lukilt pogojev, kakor jih namerava sedanja vlada pod predsedstvom Macdonalda. Mi uc bomo dovolili, je končal llavdav svoj govor, da bi se delavske mezde zni/alc, kakor ie namera teli krogov. Potreben jc apel na angleški narod, da sc razjasni sedanji položaj. Zavarovanci naj se javijo Ljubljana. -epi. AA /avarovalna družba Allgenircne Maalm happv van l.evensfer/ekeiiiv.r en l.viranic v Amsterdamu je likvidirala. Vsled resen ja apelacijskcga -ovlifia v Amsterdamu se i/placa gnUiva vsOla /avacivaiiteni i/ bivše Av-sirijc. ki n edaj državljani kraljevine Jugoslavije. Sledeče u.icbe. ozir. njihovi dediči imajo se dobiti zavarovalnino in icei: t \\"ogrinec I' iz Očcslavccv Din U95. Ua- Prisega bolgarskih komunističnih poiancev neveljavna Arhimandrit Sivačef, pred katerim so položili jvoslanci narodnega sobranja jinsego, jc izjavil ustno ministrom, da je prisega komunističnih i>o-slancev v smislu cerkvenega prava neveljavna ter ie poslal v odsotuosli melropolita Štelaiia jiodpred-sedniku državnega zbora Stefanovu sledeče pismo: Hitim po ustni izjav i, dani pred gospodi ministri, da tudi |iisitieno prijav im Vam, gospod predsednik. da gospodje poslanci delavske stranke niso položili zakonite jvrisege. ker isti niso glasno / menoj svečenikom izgovarjali prisege, a kar ie glavno. sc niso prekrižali ter niso |ioliubili križa in evangelija — kar /nači dejansko simbol prisege, brc/ katerega cerkev a tudi zakon nc moreta priznati, da imamo v resnici neko obljubo, dano v imenu Uog.i. Podpis prisege same na papirju ima značaj adininistrativno-pisariiiski in nima brez izvršitvi; religijo/nega akta samo po selil absolutno nikakega pomena m so radi tega poslanci delavske stranke le podpisali tozadevni lorinular. Ko Vam to prijavljam, sc nc /clim spuščati v razpravo tega vprašanja, kakor tudi nc mislim, da ie to moje delo. Podčrtati liočem v gvojstvu svečenika iu za pouiirjenje lastne vesti, da sc čutim dol/nega, prijaviti Vum, gospod predsednik, in v Vaoi osebi celemu bolgarskemu narodu, da 20. t. m. ob priliki otvoritve XXIII. rednega narodnega sobranja gospodje poslanci delavske stranke niso položili pred ineiioj svečenikom — prisege, katero zahteva naša konstitucija. V smislu čl. 131 konslltiicljc bi morali go-spodje narodni poslanci jvolo/iti zakletvo, kakor je predpisana / zakonom. Brc/ te ic ne morejo ude. leievati zasedanj državnega zbora ter sc predpostavlja, da so se odrekli s tem mandatom, katere iiin je narod poveril na o-novi konstitucije. Ministrski predsednik Malinov je na vprašanje žuriialislov v tej zadevi pred svojim odhodom v Ženevo izjavil: /a svojo osebo ima ded vladika mogoče prav, ali jaz imam od delavskih poslanccv pismeno uri.-ego. Vsi so položili prisego, lako kakor misli ded vladika, se nc rešujejo vprašanja.* Po tej izjavi -c pač lahko smatra, da bo v tem vprašanju zmagala fornielna stran ter da ostanejo delavski poslanci v državnem zboru. Dopolnitev zakona o izvozu pšenice Belgrad. s. septembru. AA. Nj. Vel. kralj • na predlog ministra trgovine in industrije po zu-i.lišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi zakona o Izvozu iu uvozu pšenice, i/i in |>šelliiue. moke. JS 1. Po S 3. /akoiiu o Izvozu in uvozu pšenice. iži in psi nične moke z dne 2T. januarja .11)31. pride nov paragraf, ki se glasi: S 3 a. Pooblašča se Privilegirana ugrnrnn banka, da najame posojilo v svrho finansiranjn izvoza in uvoza po t -m zakonu in poleg državne garancije daje v lo svrho kredite Privilegirani družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Garancije bo v imenu države 11u 1 banki minister zn finance po odobritvi predsednika ministrskega svoln. S Tu zakon slopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč / dnevom objave \ Službenih noviiuih. len S. i/ Celja Din '284. 3. lurič O. i/ Slov. Bistrice Din 443, 4. i»aulič J. i/ Pilllanja Din 445, 5. Cerjak I. iz l.cskovca Din 148, h. I ipar A. iz Mengša Din 280, 7. Sittc ti. i/ Ponikve Din 301. 8. Moho-rič Jakob iz Mošenj, vsota ni navedena, 9. Grego, rinčič Marija iz Maribora, isto, 10. Sturin A. iz Spod. /icče, isto. II. Pel rič Jakob iz Maribora, isto. Ker se bivališča teh zavarovancev oziroma njih dedičev niso mogla dosedaj ugotoviti, se naroča, da vsa oblastva poizvedujejo o sedanjem bivališču teh oseb in njili dedičev, ki naj sklice-vaje se na t.i ra/.glas predložijo kraljevski banski upravi dravsek banovine v I jubljaui svoje prija-ve. Prijave morajo vsebovati: ločno ime, priimek in naslov, dan zavarovanja, zavarovano vsolo in številko polite lei ime koristuika zavarovanja. Prilivi ua j >c priloži polii a ali pa uobolnica o vpla. i mil. nremiiab