NO. 24 to H/l E RI e/t'IU- HO /W1C FORCI ' IN SPIRIT «^'VAC* 0NlY SL0V6NIAN MORNING NfiWSPAPfR CLEVELAND S, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE * ** (Došle preljo Trsta) NASEDAJO. — Včasih so rekli o kakem nepobojlšljivem lažnivcu, da tako laže, da sam sebi verjame. To velja tudi o komunistih. Tako laže njih propaganda, da začno najbolj pametni med njimi verjeti največje neumnosti. To se je pokazalo zelo izrazito ob lažeh, da so v Trstu zavezniki prepovedali brati Cankarjeve stvari na radiu. Zgodba je sledeča: Komunisti so se vrinili povsod. Tudi k tržaškemu- radiu, ki oddaja v slovenščini. Zavezniška oblast, ki Trst upravlja, je teh komunistov sita in jih je začela odstranjati iz raznih služb; tako tudi pri radiu. Ti odslovljeni komunisti so začeli v tržaškem od jugoslovanske vlade plačanem “Primorskem dnevniku’’ lagati, da je vodstvo postaje prepovedalo oddajati na radiu Cankarja in brati njegove spise. Dvignili so krik, češ da delajo zavezniki proti Slovencem in proti umetnosti. Neki Budal je napisal budalosto pismo, kako Cankar sam iz nebes protestira in z njim vsi svetovni književniki. (Komunistom so naenkrat prišla nebesa prav). No, v Trstu se je zadeva kmalu pomirila,* ker so ljudje videli in slišali, da ni res, kar je pisal tični dnevnik. Cankar- s komunizmom. Zlasti vsako misel o Bogu, v katerega je Cankar veroval in h kateremu se je na smrtni postelji povrnil. Druga resnica pa je, da zlasti na odrih komunisti Cankarju dodajajo ameriiki krompir to SVOJIM LASTNIM LAŽEM pometali vse, kar se ne strinja ?j|flA jn SDOItllddj ASE DAJO. —- Včasih an s lrnmilYlixmnm. Zlasti van Ir n , • Državni oddelek ga bo poslal več milijonov bušljev v Evropo Washington. — Lačni Evro- misli, ki jih on ni napisal. Nje- pejci bodo dobili letošnjo zimo govo povest Hlapec Jernej, ki ni in na pomlad več milijonov buš-(Dalje na 3. strani) -O- ljev ameriškega krompirja. Ta krompir je nakupila ameriška vlada in ga plačala povprečno po $1.80 bušelj, da je s tem podprla ceno krompirju v tej deželi. Državni oddelek naznanja, da je prevzel 10 ladij krompirja, CLEVELAND JE SPET ODET V BELO ODEJO Sinoči ga je zopet začelo ne- „.... ,mlj sti v Clevelandu in naneslo ga je kar je okrog 2,337,000 bušljev, za par palcev. Snežilo bo še da- od poljedelskega urada, da se ga nes ves dan, trdi vremenski urad. pošlje v Italijo in Francijo. Ar-Toda mraza ne bo. Danes popol- mada ga je že prej poslala 467,-dne se bo dvignil toplomer na 30 000 bušljev v severno Evropo, stopinj nad ničlo. Poljedelski urad ima še vedno Plinarna daje industrijam še na rokah do 2,000,000 bušljev vedno nekaj manj kot 50% plina.' krompirja in ga še dokupu,je. Varčujejo s plinom, ker še ne Prošlo leto so ga poslale Zed. vedo, kaj‘pride to zimo. Taftov brat je na celi črti za Marshallov načrt v pomoč Evropi Washington. — Pred senatnim odsekom za tuj ezemske (zadeve je pričal Charles Taft, brat senatorja Tafta. “Izjavil je, da Marshallov program za pomoč Evropi ne bo itspel, ako države v Evropo 10,000,000 bušljev. John Lewis namiguje o stavki premogarjev Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premogarjev, je povedal premogarskim družbam, da pogajanja niso prinesla nobenih uspehov in da on zdaj lahko podvzame katero koli akcij............... V PAR URAH STA IZROPALA KAR 3 POSOJILNICE Včeraj malo pred" poldnem sta vstopila dva roparja v posojilnico na >13729 St. Clair Ave. v Clevelandu. Dobila sta okrog $500 v gotovini ter prstane in denar pri uslužbencih in odjemalcih. Deset minut kasneje sta vsto-plia ista roparja v posojilnico nekaj blokov paprej, 14900 St., Clair Ave., pobrala nekaj denarja iz blagajne ter ga vzela uslužbencem in odjemalcem. Ob 2:30 popoldne sta pa dva roparja, po opisu ista, prišla v Akronu, O. v Domestic Finance Loan Co. in odnesla $1,500. vam na uslugo komunistom je našel nek trgovec in jo izro. Washington. - Poslanec Mc-'žil.P°licliV V torbici je bilo ne-Dowell, načelnik pododseka po- kaJ loterijskih listkov in naslov slanske zbornice, ki preiskuje 2enske' Poklicali so jo na poli-protiameriške aktivnosti je re- C*J° *n Potem so se naglo razvi-kel, da bo “položil prste’’ na sto- Jak dogodki, tine tujih politikarjev in krimi- V Euclidu sta bila aretirana nalcev, ki so v tej deželi nepo- ^va m°ška. Ta dva sta povedala, stavno. da neka tiskarna v Alliance, O, Bivši ustaši so šli na pomoč Arabcem v Palestino Beirut. — 25. Jugoslovanov, ki so nekoč služili pri dr. Paveliče-vih ustaših, je dospelo sem iz Francije. 24 so jih takoj poslali naprej v Sirijo, da se pridružijo Arabcem. Eden izmed skupine je bil pa obdolžen, da je vohjn za Žide in lebanonske oblasti jso psonašle, da so njegove listine res ponarejene. Ustaše, ki so skoro vsi Muslimani, vodi bivši polkovnik Muhamed Kilany. Obdolženi vohun je dobil po-listine od židovske vo- Kongres pripravlja JVTISKARNIS0 mmyiw pipnija . [DOBILI LISTKE listo nezaželjemh luj- 2a loterijo cev, da se jih izžene Toda samo take, ki tukaj rovarijo proti Zed. drža- ZA LOTERIJO Policija je prišla na sled ra-ketirjem, ki so se pečali z loterijo, ki jim je prinašala lepe tisočake. Neka ženska je izgubila :na cesti ročno torbico. Torbico Odsek sestavlja zdaj listo ta-, tiska listke. Policija iz Clevelan-kih oseb, katero bo predložil na- ^a> Euclida in Alliance je šla v selniškim oblastem, da take ose- tiskarno Williams Sales & Adv. be aretirajo in pošljejo v njih C*0- Tan> 80 na^> stroje, ki so rojstne domovine. iravno tiskali listke> več kot P01 McDowell je rekel, da se to ne miliJ'ona tiskanih .,.istkov- Prtiče ljudi, ki so pribežali sem -'a ,Pa 2a ve^ milijonov listkov, pred Hitlerjem ali kakim drugim mo®ke 80 pr'je'*' diktatorjem; ampak samo proti takim, ki se tukaj udejstvujejo politično proti Zed. državam. Aretirali so znanega komunista Gerhart Eislerja, da ga izženejo. Tudi njegov brat Hanns, ki je bil uslužben v filmski industriji, je bil aretiran z ženo vred. Hanns upa, da se mu bo dovolilo oditi iz Amerike, ne da bi bil izgnan s ženo in da bosta sama plačala za vozne stroške. -^-o- Ruski vojaški atašeji NOVI GROBOVI John Zajc Včeraj popoldne je naglo-ma zbolel in čez nekaj časa umrl v Mt. Sinai bolnišnici zadet od srčne kapi dobro poznani rojak John Zajc (Zaitz). Bil je star 58 let, stanujoč na 1397 E. 39. St. Tukaj zapušča soprogo Mary roj. Skele, sinova Johna in Williams in več sorodnikov. Rojen je bil v Trzinu Razne drobne novice b Clevelanda in le štfolfe* 5jf& Dospeli na pogreb— Iz Chicaga, 111., so dospeli na pogreb Joseph Sterleta, Mr. in Mrs. Arthur Kas* ter Mr. in Mrs. Edwin Court. Iz Berwin, 111. je pa dospela Mary Jesih, sestra od Mrs. Sterle. Na pogreb— John Komin iz 877 E. 73. St. je odšel v Forest City, Pa., da sc udeleži pogreba Jožeta Kotar. Četrta obletnica— V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Alojzijo Stiren v spomin 4. obletnice njene smrti. Poroka— Mr. in Mrs. John Pieman, 1245 E. 172. St., naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Rose Ann z Mr. Hubertom Silva, sinom Mr. in Mrs. Anthony Silva iz Ashtabula, O. Poroka bo v cerkvi Marije Vnebovzete soboto 7. februarja ob 9:30 dopoldne. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Obilo sreče v novem stanu jima želi- mo. Pozdrav iz Floride— Frank Mramor iz 6710 Sit. Clair Ave. piše iz Floride, da jih tam prav nič ne zebe ter po-i šiljajo vsem svojim prijate- / m ( k ' m- iV-sejepo. ala in sporočila, da je Cankar sam telegrafiral iz nebes! “Prepovedujem si budala-ste brzojavke komunistov.” Toda komunistična laž je imela odmev v Ljubljani. Tam so sedli skupaj slovenski književni-f ki in protestirali proti neki stvari, ki je ni bilo. Nasedli so komunistični laži, ki so jo brali v komunističnih časopisih. In komunistični pisatelj Ferdo Kozak je napisal divji napad na zaveznike, ki da uničujejo slovensko kultu-Napadal je hudiča, ki so ga roča državni tajnik, pa naj to sk‘m družbam, ni pa omenil, kakšno akcijo da namerava podvze-ti. Lahko ima v miših stavko, stane kolikor hoče. Njegov brat, senator Taft, je v tem oziru ravno nasprotnega mnenja. On priporoča, da se zahtevano vsoto zmanjša in' da se ne obvežemo za več kot zi' eno leto v podpori Evropi. Marshallov program govori za 17 bilijonov dolarjev1, raztegnjeno na štiri leta. Charles Taft je 8 let mlajši kot njegov brat senator. V Cincinnati je odvetnik in član mestne zbornice. * ’ ■ j j -V : > ¥ PE i& H/ ,y mu komunisti sami naslikali na steno. Zakaj tako nasedanje? Ker ne sme v komunističnem raju izhajati noben drug časopis razen komunističnega. Tudi književniki morajo verjeti, da je res, kar povedo komunistični preroki. Komunizem je pač kulturna omejenost. (Naj opozorimo, da so tudi ameriški “napredni” listi ponati-skavali te komunistične vesti o zaveznikih. Naši titovci ne smejo zaostati za ljubljanskimi. Opomba ured.) Naj dodam k tej zgodbi samo dve opazki. Resnica je, da so Amerika bo izročala zamrznjen denar Washington. — Vlada Zed. držav bo vrnila državam zapad-ne Evrope zamrznjen denar v vsoti $1,100,000,000. Ta denar lastujejo državljani onih držav, ki bodo sodelovale pri Marshallo. vem načrtu. Največ je francoskega denarja. Niso gorele ob pravem s času Columbus, O: — V železniškem vozu je nastal ogenj ih zgorelo je nič manj kot 189,600,-000 žveplenk. Vredne so bile nad lahko pa tudi tožbo na sodniji. S tem je prišlo v javnost o debatah na tajnih sejah med Lew-issm in premogarskimi družbami radi plačil iz omenjenega sklada. V'ta sklad plačujejo premo-garske družbe po 10 centov od vsake tone premoga, odkar je sedanja pogodba v veljavi. Ničesar pa niso še ukrenili glede izplačil iz tega sklada. Lewis je zahteval, da se plačuje $100 na mesec premogarjem, ko dosežejo 60. leto starosti in če so delali v jami 20 let. Premo-garske družbe pravijo, da plačilo 10 centov v sklad od tone premoga ne bo dovolj, če bi plačevali tako pokojnino premogarjem. Ker v pogajanjih niso prišli nikamor, je Lewis zagrozil, da bo podvzel druge korake. Ni pa povedal, kakšnih. M' • \ j partizani iz Cankarjevih spisov $10,000. w j: • / DVA PARTIZANA STA ODŠLA KAR BREZ SPREMSTVA IZ LEPEGA TITOVEGA RAJA Dva življenja sita partizana nega sklepa, da mora biti čudo- i I I \\ is*:,. |l': sta si sama pomagala na drugi svet, beremo v “Glasu Naroda” 30. jan. Prvi, Rudolph Skube p. d. Kirinov iz Adlešičev št. 3 v Beli Krajini, si je dejal v žep dinamitu podobnega razstreljiva, prižgal in se pognal iz Titovega raja. Razneslo ga je seveda na drobne kose. Drugi je Pavel Rauh iz Poberžja pri Adlešičih. Ta je bil bolj vsakdanji. Prerezal si je grlo s srpom. Vsak po svoje in po svoji veri. Dopisnik v “G. N.” sicer o zadnjem pove, da JO Mio življenje težko in da obupanemu človeku hodijo temne misli po glavi, ven; dar ni nihče dodal edino pravil* vito lepo iri prijetno v novem komunističnem paradižu, da celo partizani beže iz njega. Kar dva iz ene male občine. Vsa Titova vojska ju ni mogla zadržati na tem begu čez mejo. Na koncu dodaja dopisnik milo prošnjo: "Rojaki, prilagajte šivanke!” Misli pač k paketom, ki romajo iz kapitalistične, imperialistične in propale Amerike, čez katero komuhisti na vse kriplje zabavlajjo, v presrečno, prenovljeno in vsega dobrega polno Jugoslavijo. Morda celo pri uredništvu “G, N.” ob tem dopisu doženejo smisel izreka: Dejanja govore! znal, da je Jud. V Siriji se zdaj vežba pri Arabcih kakih 40 Muslimanov iz jaški atašeji ,in drugi sovjetski državljani ne smejo videti ameriških vojaških naprav; je Jugoslavije, ki so namenjeni, da povedalo armadno vodstvo. To sorodnikov. TukftfVRHRflK Bil je član podružnice 5 SMZ. Do lanskega oktobra so vodili gostilno Friendly Inn na 4018 bodo pomagali v boju proti Židom v Palestink USTNICA UREDNIŠTVA G. N. — Vsak, ki je zaslužil $500 ali več lansko leto, mora do 15. marca vložiti davčno polo. Tudi če je mladoletni zaslužil $500, mora vložiti davčno polo oziroma starši ali varuhi jo vlo-že zanj. Najboljše pa je, sever da, če se glede tega posvetujete z izvedencem, ki se s tem peča. Izmenjava novic brez cenzure Rim. — Zed. države in Italija so podpisale prijateljsko pogodbo, ki vključuje tudi obljubo, da si bosta, deželi izmenjavali novice brez vsake cenzure. Pogodbo mora odobriti ameriški senat in italijanski parlament, ki bo izvoljen v.aprilu. pa Iz vzroka, ker tudi ameriški vojaški zastopniki ne dobe takega dovoljenja v Rusiji. Tudi zastopniki ruskih satelitskih držav, kot Jugoslavije, Bolgarije, Ogrske, Češke, Poljske, Romunije in Albanije — ne dobe takega dovoljenja tu. kaj. Armadnd vodstvo pravi, da se pri tem ravna po pravilu: kakor meni, tako tebi. To se pravi, kjer smejo ameriški vojaški zastopniki videti obrambne naprave, jih smejo videti tudi zastopniki dotičnih držav v Ameriki, St. Olair Ave. Ohajčani ga bodo še pili, kot je videit Columbus, O. — Državni direktor za žganje naznanja, da je naročil za $16,688,719.18 raznega žganjar To bo komaj do konca marca, je rekel. 1 m Mig 1 V V ■’7 ^ V.*««*'•‘H’-' * Črti * Mi mislimo, da je naše stališče pravo in pošteno. Vsak naš državljan pa naj stori, kakor misli, da je najbolj prav, ker volitve so še vedno svobodne, lmty Bogu. ■ minili.......... .................................. SESEDA g NAHODA mulim.............'■>*— SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 | for 3 months. 194* FEBRUARY »4« % » T » I f * 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 1$ 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 “ EnterecKas aecond-clasa matter January 8th 1908, at the Peat Otlice at iib n-i ~ No. 24 Wed., Feb. 4,1948 Lausche in Miller Frank J Lausche in Rav T. Miller sta naznanila, du se bosta potegovala za demokratsko nominacijo v primarnih volitvah 4. maja za guvernerski urad v državi Ohio. Kar se tiče nas verno z vso gotovostjo, da je Mr Mi ler kandidat. Za Mr. Lauscheta vemo pa samo toliko, kolUcor slišimo o tem na radiju in vidimo v ameriških časopisih. Ray Millerju se je zdelo namreč vredno in morda tudi potrebno da je prišel osebno v naš urad ter nam razložil vzroke zaka kandidira. To se Franku Lauschetu najbrže ni zdelo niti vredno, niti potrebno, kar je pač njegova osebna zadeva. Na vsak način je. pa vredno zapisati, da si bosta stala v primarnih volitvah, če se do takrat noben ne skesa, dva najbolj močna kandidata nasproti, kar jih je še bilo v zgodovini države Ohio. Oba sta zmožna, oba dobra delavca v kampa-njih, oba imata prijatelje, na katere računata za podporo. Našim volivcem ni treba nobenega predstavljati, niti ju hvaliti, niti ju grajati. Oba sta dobro poznana vsakemu in državljani naj izbirajo med njima. To se pravi, državljani demokratskega političnega prepričanja, ker oba se potegu- jeta za nominacijo pri demokratih Edino to bi radrmnenili, da bodo državljani v Ohio pokazali na 4. maja, če so za\to, da imamo sploh kakšno pplt-tično stranko, ali lahko opravimo brez nje in damo politično vodstvi v roke enemu človiku. Frank J. Lausche je pr šel v županski urad v Clevelandu s pomočjo regularne detpkoratske stranke. Vsi, od na Kolona mora biti Ogema, Minn. — Uredništvu! Priloženo pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za eno leto. Živela še dolga lefca! Kolona pa mora biti, ker v njej so “rcnije” proti toliko žalostnim novicam. V pet-in-šestdesetih let, odkar sem tukaj, sem skoro že popolnoma pozabil staro-kranjske izraze. Sedem-in-trideset let sem misij onaril med Indijanci v severni Minnesoti in sedaj pa sem že nad dvajset let med samimi Angleži. Da, res lepa je naša Tuhinjska dolina. Vam udani, Rev. Roman Homar, OSB. Father Rupar piše Admont, Austrija. — ^jeni g. urednik! Po drigem potovanju sem vendar srečno prir šel na dom mojih staršev. Vožnja na morju je bila zelo prijetna in morje ne preveč razburkano! Prišli smo P- januar ja v pristanšiče v La Havre na Francoskem. V Parizu sem o-stpl šest dni, da sem si preskrbel zahtevane listine za v Avstrijo. . Tu so velike težave z vlaki, ker jih je premalo in tudi zveze z drugimi je težko dobiti. Smo pač v deželi' revščine in me je veselil ta obisk in kakšen vtis naredi na človeka častitljiva postava tega mučenika 1 Mnogo, mnogo sva si imela povedati in uipam, da bom imel priliko še-ga videti. Več o tem prihodnjič. Naj bo dovolj za danes. Še enkrat se vam vsem zahvaljujem za vse kar ste mi dobrega storili. Vaš u-dani Rupar Alois, C. M. 214 Admont, Obersteirmark, Austria. -t Zahvala n ; odvisen in ni dajal priznanja stranici, « g« .•*- daj se je pričel spor med njim in strankinim vodstvom, ki je postajal vedno hujši in vedno večji. Bil je ponovno izvoljen potem, ne toliko s pomočjo stranke, kot s pomočjo spitanega meščanstva, zlasti pa narodnostnih skupin, ki so šle za Lau-schetom kot za svojim novim mesijom. Tudi ko je prvič kandidiral za guvernerja, so mu dale največ glasov narodnostne skupine. Toda dobil pa je mnogo republikanskih glasov, ker; takrat so se republikanci zgrizli med seboj, ker so imeli tri kandidate in dobiček od tega je imel Lausche, Ko je pa Lausche kandidiral drugič za guvernerja, se je pa že poznal spor, ki gaje imel z demokratsko stranko. V času uradovanja ni namreč dkl nobenega priznanja stranki, najsi bo pri oddaji del ali pri čem drugem Vse je imel v rokah sam. Ravno tako je popolnoma prezrl narodnostne skupine katerim je bil sicer dolžan toliko. Niti enega važnejšega urada jim ni dal. To se je pa maščevalo nad njim pri dru-, gih volitvah. Demokrati so Viden, da nimajo od Lauscheta pričakovati nič, ker pri oddaji del ni delal nobene razlike, pa namesto da bi šli na volišče, so ostali doma. Niso volili proti njemu ampak na volišče niso šli. Če vzamemo v poštev, da je ostalo pri zadnjih volitvah samo v njegovi domači 23. var-di v Clevelandu doma blizu 2,500 volivcev, večinoma njegovih lastnih rojakov, potem lahko sodimo, zakaj je izgubil pri volitvah. Frank se je narodu odtujil. Na drugi strani je pa Ray T. Miller, ki je odločno z demokratsko stranko in ki pravi, da mora dati demokratska administracija v prvi vrsti priznanje demokratom. Tisti demokrati, ki se zanašajo na kakšno državno delo, bodo glasovali za Millerja, ker le od njega lahko kaj pričakujejo. In če povemo, da je v državi do 22,000 del, potem je že to nekaj glasov. Dočim ni Lausche pognal z dela skoro nobenega republikanca, je sedajnji guverner, republikanec pognal slednjega demokrata in nastavil republikance. In samo če bo Miller izvoljen, bod,o ob delo vsi republikanci, ki jih'bodo zamenjali demokrati. Na te glasove se Lausche torej ne more zanašati. Potem so pa neodvisni glasovi, qa katere Lausche lahko računa. Ampak pribit fakt je, da neodvisni ne gredo volit v primarnih volitvah, torej ne bodo Lauschetu prav nič pomagali. Rekli smo zgorej, da je dobil Lausche vselej tudi mnogo republikanskih glasov. Da, toda le pri glavnih volitvah. Pri primranih volitvah b,odo glasovali republikanci svojo listo, torej Lausche od njih tudi ne dobil glasov. V teh primarnih volitvah bomo torej videli: ali je v državi več takih demokratov, ki se trdno drže regularne stranke, ali je več takih, ki jim ni nič za uradno stranko. Ali je več takih, ki priznajo sisteme političnih strank in vedo, da je treba načelnika, vardne vodje, precinktne načelnike, ali je več takih, ki dajo raje vso strankino moč v roke enemu človeku. Od tega je odvisna nominacija enega in drugega. ■ Mi se ne bomo spuščali v nobejbe boje v primarnih volitvah. Naj si državljani izberejo kandidata sami. Obljubimo pa že zdaj, da bomo za glavne volitve na celi črti podpirali tistega, ki bo dobil v primarnih volitvah največ glasov, pa naj bo to Frank J. Lausche, ali Ray T. Miller. Narodnost pri tem ne šteje nič. Saj nam je to Lausche cem in sploh vsem, ki ste kakor koli pripomogli do tako lepega uspeha. Za odbor, Mary Izanec. Hubbardske novice Cleveland (Collinwood), - Pripravljalni odbor za "Card Party" Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete se želi tem potom zahvaliti vsem posetnikom, ki ste se kljub silnemu mrazu v tako ve likem številu odzvali k naši zabavi. Najlepša hvala pa gre Mrs. Pearl Mooney, predsednici PTA. in vsem članicam za tako lepo udeležbo in za vso opravo, ki se je rabi pri taki zabavi, katero so nam dale brezplačno na razpolago. Prav lepa hvala Mrs. Rozi Mickovic za dar in delo, kajti ona je tudi zastppala predsednico tega društva, ki se sama ni mogla udeležiti, ker živi na farmah. Prav lepa hvala vsem, ki ste kaj pomagale ob tej pri- „„„ . ______ liki. še posebej lepa hvala Mrs. pomanjkanja. Za jesti se dobi joe Fonda ,ki nam je preskr-ravno toliko kar je nujno po- bela tako lep dar, ter prav le-trebno in »»indeeLi. je to tako gu, da smo V9c„- -v„-------- jeni. Glavna stvar je, da sem po dolgih letih zopet videl moje,ljube starše, brate in sestre. Zdravi so hvala Bogu! Saj ne vem, kaj naj bi vam za enkrat povedal, da bi vas zanimalo. Saj tudi še ravno ne vem veliko, ker sem še premalo časa tukaj. Kakor hitro bom imel malo vpogleda v te razmere, vam bom kaj obširneje popisal. Za sedaj lahko samo to povem, da če ne bi Amerika tako dobro pomagala Avstriji, bi tukaj vsi že davno od lakote pomrli. Samo škoda, da le malo ljudi pozna te žalostne razmere, ker drugače bi še več in veliko hitreje pomagali. Eno je vendar dobro letos in to je, da letošnja zima do sedaj še ni bila ravno prehuda. Božja Previdnost še vedno najhitreje in najbolje pomaga. Še eno je treba obžalovat in to ne samo v tej deželi, ampak tudi povsod drugod — ljudje se še niso izpame-tovali kljub strahotam vojne in velikega pomanjkanja. Ne morete si predstavljati, kako se vam v Ameriki dobro godi. Najbrže se vsem predobro godi, ker je še vedno toliko neumnih ljudi, ki si presiti vsega dobrega še vedno žele komunističnega raja, ker pač ne vedo, česa si žele. Tudi tukaj rovarijo povsod s svojo neumno propagando, toda upajmo, da jim ubogo ljudstvo ne bo nasedlo. Hudič bo o-, stal še vedno črn, pa tudi če bi se vedno umival ali pa belo pobarval. Kako se .pa vam kaj godi v vaši lepi deželi? Vedno bolj mi je dolgčas povas vseh; saj je bilo tam tako fletno in luštno. Upajmo, da se zopet kmalu vidimo. Ko boste zopet kje veseli skupaj, mogoče pri pečenju krompirja, pa na me ne pozabite! Sedaj bi bil pečen krompir kar dober . . . Pozdravite vse naše ljube znance, prijatelje in vse čitatelje vašega lepega lista. Imel sem tudi srečo, da sem takoj prvi dan videl prevzv. g. škofa Rožmana. Ne morem vam popisati, kako prej tu v prosti naravi, nič prida ni, hudega pa ravno tudi ne. Dokler lahko pospravim po ene deset skodelic kave in pol gle-ba kruha na dan, še ni tako slabo, ampak pri tej draginji, kot je sedaj, tudi to ne bo Šlo dolgo. Hud, mraz pritiska kar naprej, zato so pa naše putke skoro popolnoma prenehale nesti jajca. Kurji živež gre pa tudi vedno navzgor kot bi-bil znorel. Sto funtov stane od $6.76 do $6.60 malo boljši, jajca gredo pa doli s ceno. Kaj mislite ženičke, kam bomo kokošjerej-ci prišli. Mnogi so že sedaj sklenili, da bodo kurjerejo prenehali. Jaz se že nisem odločil, kaj bom naredil. Tudi prašič-jareja nekam pojenjuje pri nas, a kljub temu sem se prav dobro mastil s krvavicami, s katerimi so me zakladali Perpar-jevi in pa Arkotovi in tudi “godle" sem imel dovolj, tako sem kar dobro prišel k sebi in se lepo poredil. Krvavice so bile pa že tako dobre, da bi jih jedel kar naprej. Prav lepa hvala zanje. Pozdrav. v Frank Leskovic. •Or Ko sem stal pred ljubljanskim štacijonom ib zijal v to veliko vas, kjer nisem videl niti plotu, da bi človek konja privezal, kakor je rekel Ribničan,\nisem vedel ne kod ne kam. še v Cerknici, ki ima malo in veliko gaso, se nisem izgubil in sem vedel za fron. kari jo in za krvavo rihto, tukaj enemu gospodu in se mu lepo od Premalo zemlje in preveč Živel je bogat kmet. Toliko je imel s^eta, da ga je v pol dne ni obhodil, pa mu ga še ni bilo dosti. Imel je soseda; ta je bil siromak. Drugega ni bilo njegovega nego lesena koča in boren zelnik^ob meji so mu stale tri visoke, krive češplje. Ta zelnik je bodel bogatega kmeta v oči. “Prodaj mi zelnik,” je rekel sosedu, “imeti ga moram, da bo ves svet moj od vode do po nemško. Kar bo, pa bo, sem si mislil, vprašal ga bom in če mi bo da kaj hotel, bom pa zbežal. Ujel me ne bo, to sem dobro vedel. Na vsej Menišiji je bil samo Žnidarjev Jakop bolj hiter, to pa zato, ker je bil bolj pri tleh. Stopil sem proti mogo- hriba!” Sosed ga je zayrnil: “Ne morem ti prodati zelnika. Kako - j.-------------- — naj živim brez njega, ko mi jem grobu, sem Pr( v Ljubljani sem bil pa kot tele pred novimi vrati. V roki sem držal listek, na katerem so naš oče z velikimi črkami zapisali naslov mojega brata Jožeta, ki je bil nekje pred škofijo. To je že dobro, ampak kje je škofija? I Oče so mi rekli, ko so mi dali listek z naslovom: “Na, kar na ta naslov jo mahni. Saj boš lahko našel. Če pa ne, pa vprašaj, saj imaš jezik, s katerim si precej pripraven za vsako stvar. Ne boš se izgubil, ne.” Prav lahko bi se bil kujal in izjavil, da sam ne bom šel v nepoznano mesto, pa me je bilo sram priznati, da si ne upam. Nedaleč zagledam stati lepo opravljeno cesarsko osebo. Najmanj general je moral biti, ki je bil v taki lepi uniformi. Pod vratom je imel nekakšen zlat kifelc s številko, menda zato, da se ne bi izgubil. Srepo je gledal okrog sebe, kot bi nekoga iskal. Pod nosom je imel mogočne brke, kvišku obrnjene, kot dva rožička. Precej se mi je zdel podoben levemu vojščaku, ki stoji ob bož- kril, kakor smcrSe na Menišiji odkrivali domačemu gospodu in žandarjem iz Cerknice. “Kaj bi rad?” me je vpja|al, pa se mi ni zdel ravno preveč hud. “Grmkov Japček sem z Meni-šije in k bratu sem namenjen. Veste, za gospoda sem prišel študirat v Ljubljano, pa ne rad.” “Tako, tako, gospod boš. Kaj se ve, če ne,” se mi Je zdel kar domač z menoj. , “Kje pa stanuje tvoj brat?” bi rad vedel lepi gospod. “Tukajle imam zapisano, pane vem, kako bi tje prišel,” sem mu pomolel listek. Prečital ga je in rekel: “Pred škofijo bo- čakaj malo, bom tamle na kolodvoru nekaj povedal mojemu tovarišu, pa ti bom šel pokazat, da se ne boš zgubil.” Vesel sem bil in v strašno veliko čast sem si štel, da bom koračil po Ljubljani ob tako lepo oblečenem gospodu. Kmalu je prišel nazaj in udarila sva jo v Ljubljano. Kaj vem, kod sva hodila. Moj vodnik je hodil mogočnih korakov, jaz sem pa ‘ jeg Madisop, O. — Saj pravim, v prosti naravi bi bilo res prijetno V zimskem času, če bi le ne bilo snega in pa mraza. Blagor tistim, ki so tako sre^pi, da si lahko podnebje izbirajo. Kot vidim iz časopisja je takih ljudi vedno več, ampak jaz pa nisem bil rojen pod tako srečno zvezdo, kajti ostati moram vedno tam, kamor me usoda posadi, nobene druge pomoči ni, sem menda pač že opredel za-ta svet. Misli mi vedno bolj uhajajo na oni svet, ker sem z vsakim dnem bližje njega. Vendar bi pa še rad preživel letošnjo volivno1 borbo, da bi videl, kakšen uspeh bo imela tretja stranka. Kdo bo izvoljen se prav s sigurnostjo že lahko kar naprej izračuna, ker mu bo Wallace in njegova tretja 3tranka pomagala dp izvolitve. Časopis, ki ga dobiyam, je pri: nesel sliko predsednika Trumana na bolniški postelji, kamor ' boš . kmet. Pa se kmet domisli in gre h gosposki in toži soseda, da mu dela škodo, ker mečejo češplje ob zelniku svojo dolgo temno senco na njegovo — kmetovo — deteljo. Tako ga je tožil, potem pa je vesel svojih naklepov odšel z grajskim pisarjem v krčmo. Šele pozno zvečer se je dobre volje odpravil proti domu, pa ga je zajela na ravnem polju temna noč in zgrešil je pot. Hodil je in hodil, že davno bi bil moral biti doma, hotelo se mu je že dremati, pa ni vedel, kod ga nosijo trudne noge. Prišel je do sivega zidu, razveselil se ga je. “Tu so ljudje,” si je mislil, “naprej nisem kos, poprosim jih prenočišča.” Taval je ob zidu, našel vrata, vstopil, storil nekaj korakov, se spotaknil in padel. “Kaj vraga je to?” pravi in tiplje okrog sebe. Otiplje grob, otiplje križ; zašel .je na pokopališče. Obide ga graja. Tačas v zvoniku udari kladivo, kmet šteje, našteje polnoči. A kaj je to? Po zadnjem udarcu se začne iznad grobov dvigati, širiti in naraščati skrivnosten še- Bogve, kaj bi mi storil če bi ga vprašal, mi je padlo v glavo, ker nihče drugi se mi ni zdel tako pripraven. Samo, če zna po naše, me je zaskrbelo, ker sem slišal, da govore generali samo “Ti si, ti? Zdaj te poznam! Glej, glej, sveta imaš premalo, praviš, in se boš pravdal zanj?” T|tko se je zopet oglasilo iz groba, ob tem pa še čuden krohot, kakor da bi kdo grah iztresal. “Revež si, revež in meni se smiliš. Jaz sem bil tudi tak. Nikdar mi ni bilo dostrzemlje! Zdaj je imam pa dovolj 1 Preveč je imam, v usja mi sili, v nos in ušesa. Veš kaj, kmet,'ti imaš premalo zemlje, jaz je imam preveč: dajva, menjajva!" Kmet je čutil, kako se pod njim dviga grob, in prešinil ga je smrten strah. Tačas pa je udarilo v zvoniku eno in kakor na mah je po grobeh vse utihnilo. Ko je šel zjutraj grobar dan zvonit, je našel kmeta nezavestnega ob -grobu. Pre- PSSl ju ljudje radovedno _ Še ne toliko mojega gos. j spremljevalca, kot so mene. Ne-vošljivi so mi, da kar zeleno gledajo, sem si mislil, ker je ravno [mene izbral za družbo, malega kmečkega fantka, s kratko kami-. žolco, okroglim klobučkom nd I glavi in v podkovanih čevljih, klr so kresali po trdem tlaku, kot bi kresal iskre. Pod pazduho sem [stiskal culico, v katero mi je sestra zavila nekaj perila in par žepnih robcev. Zabičavala mi je, ko sem ji očital, zakaj mi bodo robci, da imajo v Ljubljani drugačno navado pri vsekavanju in da se tam ne smem več brisati z | rokavom pod nosom. na na bolniški postelji, kamor rm m narašča« snu*««*«. ga je najbrže polojjja Wallace- pet, zamolkel smeh, polglasen jeva naj novejša stranka, ker prepir. ....... — Bolj mrtev ko živ sede kmet na grob in se prekriža. Kar začuje tudi pod seboj iz zemlje glas: “Živec, debplec, kaj sediš na moji strehi?" Kmet je zaitrepetal: “Sveti Šentjaž, samo to uoč me še obvaruj. Saj vera, da sem hud grešnik." Iz groba pa se je zopet oglasilo: “Živec, debelec, ali si mutast? Kdo si, kaj delaš na moji strehi? Govori, da mi ne bo treba vstati in iti gledat"! Kmet je zdrknil z groba, pokleknil iii trepetaje rekeL “Jaz sem, jaz — krščanski človek sem, zašel sem, nemara sem preveč ipil. ' Bog mi odpusti ta greh ! Pri gosposki sem bil po opravkih zaradi zelnika, ki mi aa sosed noče zlepa dati.” mu ho odvzela glasove, ki so mu potrebni za izvolitev. Prav sigurno je, da Wallace ne bo zmagal, ker njegovih pajdašev ili levičarjev ne bo toliko, da bi zmagali, vsaj za enkrat še ne. Meni je sicer prav vse eno kdo zmaga, ker se že itak poslavljam s tega sveta, zato si tudi ne bom las belil s tem, ker jih nisem dobil dq sedaj jih tudi poslej ne maram dobiti radi takih Skrili. Ob teh vojitvab bodo gotovo vsi prišli na plan, ki se sedaj z našo vlado ne strinjajo in takrat bo videl naš predsednik, koliko nasprotnikov ima. Vse dobro in prav, ampak z glavo zaletavati se skozi zid, je pa jako bedasto. Kar leno počasi kimamo na- Mimo naju sta šli dve ženski, ki sta zapičili vame svoje sive oči, me premerili od nog do glave in natančno sem slišal: “Tak mlad, pa ga že ženejo. Kmalu je začel in kar na obrazu se mu pozna, da je že velik hudodelec. Le meni verjemi, ta bo končal na gaugah!” Ozri sem se okrog, da bi videl, Ijeaaveabiicg« uu ---- ~----------------------°'------ • ' nesli so ga domov in le počasi kgmu so bile tiste hude besede , t ... i - ____ u;u ...._____:___ t»„ ____ je okreval. Lasje so mu bili tisto noč osiveli. Z ubogim sosedom pa se je poravnal in mu prepustil del svojega bagostva. ------o------ Misijonstvo V zadnjih letih se je število misijonarjev in pomočnikov razveseljivo dvignilo. L. 1917 je bilo 12,000 misijonskih du,-hovnikov in 27,000 redovnic misijonark. Leta 1935 pa je bilo duhovnikov 16,000 in redovnic 38,000. Leta 1947 je število duhovnikov že 22,000, redovnic pa 64,000. Združene države ameriške se zadnje čase zelo odlikujejo z misijonskimi poklici. -Toda pri velikanskem številu poganov po raznih delih sveta in število misijonskih delavcev le neznatno. Tako je v neki indijski pokrajini en sam katoliški duhovnik na 9,000 katolikov in' nnlrirnir million notranov. namenjene. Pa na cesti sva bila • sama z gospodom generalom. Le koga sta objedali, sem si mislil in se spomnil na Blažonovo Mico, ki jima je bila na las podobna in tudi v jeziku nič slabša." “Ha, ha,” se je zagrohotal Zalokarjev Jože. “Mislil si, da hodiš ob generalu pa si bodil s špic-ljem, Kakor smo rekli ljubljanskim policajem. Ni čudno, če so te ljudje radovedno gledali, misleč da te je zasačil pri kakem nepoštenem dejanju ir. da te vleče na gomastrat." “Vidiš, Jože, takrat tega nisem vedel, ampak kmalu potem mi je bilo vse jasno, ko so mi jih pokazali, da so to možje postave. No, prijazni stražnik me je pripeljal prav do hiše pred škofijo. Le pridno se uči, mi je še naročil, ko mi je pokazal veliko vežo, kjer je bil moj cilj. No, bomo pa še jutri nekoliko o tem. / / / r Beg iz žrela smrti v. 1: Jaz si sam to najbolj želim,” Molk. jjtetje se prične. Po psem- Fantje s kamijonov sprašu- “Da bi le ne bilo neumnosti! jejo: “Kam gremo? Kje smo? — Kam nas peljejo? Ali veste?” r----- “V Jugoslavijo nazaj. K Ti- deset in osemdeset, tu! Kaj' ne veste to?" odgovar- V vrste in po osemdeset sku-jajo ljudje in ne morejo ver- paj zastraženi odkorakajo skozi mesto na železniško postajo. Vrata trgovin tn stanovanj se odpirajo in ljudje dero na cesto; strme v vojake' brez o-rožja, obložene e nahrbtniki z bledimi, utrujenimi obrazi. To je zadnja pot po boju, težja kakor pot v boj,.pot brez odlo- ... . in ne jeti, da ti, da ti, ki se peljejo, ne vedo, kam gredo, ko oni vedo, kam jih peljejo. “Ali je mogoče?” se spogledujejo fantje. “Ne, Angleži to ne bodo storili ! Vsaj povedali nam bi. . . Saj vedo, da smo čakali nanje kakor na rešitelje. Ce smo se bbjevali na svojih tleh, smo se samo zoper komunizem, in zdaj vendar nas ne bodo pognali v ^Titovo žrelo; če pa smo odšli z doma, da pri njih poiščemo zaščite! In oni to dobro vedo!” “Lepo bi bilo; le da bi bilo po tvoje. . . ” se oglasi eden izmed onih, ki se mu je vse Čedalje bolj sumljivo zdelo. Cesta se vije med polji ob Dravi; zdaj se zavije kakor drobna, tenka kača vsa umazana in rjava, zdaj spet bela, kakor trak. Zmerom proti severovzhodu, zmerom die od I-talije. Pred iskajočimi očmi na široki planoti se prikaže mestece. Rjava Prava drvi proti visokim goram, ki je ostre zavila na desno. Polje; sonce, beli trak ceste in nebo, brezmejno in brezmadežno kakor misel čistega srca. Pliberk! Črna veriga kamijonov se je ustavila. Fantje so tihi, kakor da gredo v smrt Tesnoba pričakovanja se stopnjuje, obrazi so zaskrbljeni. Dvajset angleških vojakov se prehaj a med kamij oni s hlad- č.itve, brez zmage, brez slave. Luvarisi ceio na svojem snuuu Velika, nerazumljiva, najtežja hujskali proti tistim, ki listič na- nroiWuani a __1 a..__-.. :--------- (Nadaljevanje a 1. itrenU bila pisana za na oder, komunisti tako zmrcvarijo, da pride iz nje čisto drug smisel, kot ga je Cankar dal povesti. “PASTIRČKA PREGANJAJO,” piše “Slovenski Primorec z Opčin. Pisali smo že, da je začel1 izhajati majhen list za katoliške otroke. Kakor proti vsaki katoliški stvari so se komunisti zagnali tudi proti listu za otroke. Napisali so napade v svojem glavnem glasilu in hujskali svoje pristaše, naj ne dopuste, da bi se list širil. Na Opčinah pa so “tovariši" celo na svojem shodu preizkušnja. Sonce sije z neba neusmiljeno z opoldansko vročino, brez mile toplote in svežosti jutra. Prah se dviga izpod okovanih čevljev in blede napol odprte ustnice. V grlu je zagatno, v srcu mrzlo in tesno. Angleški vojaki korakajo poleg njih z neodgpnetnimi obrazi egiptovskih sfing. Prvo krdelo zavije na kolodvor. Na kolodvoru čakajo do zob oboroženi partizani; rdeča zvezda jim lepi na kgpi kakor kaplja krvi. “Prodani, izgubljeni smo!” gre skozi srca vseh in svetloba dneva postape bleda, mrliška. 4. V lovkah rdele zvezde V Pliberku na postaji stoji Vlak je dobro zastražen po par- Angleški podčastnik je stopil k partizanskemu častniku in mu na kratko nekaj povedal. Angleški Vojaki so se vrnili s postaje, domobrance so obsto- 9 .. .čej o s ------- da bi si ogledali mesto, šli pit, ta in oni hoče na svojo roko iti svojo pot. Vera v Italijo je skopnela. Angleški vojaki ne puste nikogar nikamor. “Slabo znamenje! Kaj )?a to pomeni?” se spogledujejo fantje. j “Čudno, zakaj 3mo se ustavili pred mestom. Zakaj nas ne peljejo v mesto?” Vrsta kamijonov stoji ob velikem zamreženem vrtu. “Izstopite! Vsi na vrt!” se glasi povelje. “Spet nekaj novega? Kaj pa namerjajo z nami? Preveč - je vse nekam 'skrivnostno, čudna Italija je to. . .” pomišljajo najbolj prisebni. Drugi molče ali grebejo na tihem po sebi,, da bi odkrili pravi smisel tega potovanja. “V vrsto in vsi na eno stran, da vas 'preštejemo!” se glasi povelje. “Boje se, da bi kdo zimed nas ušel. . . ” < “Zelo dragoceni smo. . . ” kislo pripomni nekdo; “drago nas mislijo prodati.” “Ne govori neumnosti!” ga zavrne eden izmed blizu stoječih. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doil* preko Trsta) lijanskimi komunisti. Mlade italijanske komuniste -pošiljajo v Jugoslavijo, da se tam izvežbajo za propagando, pa tudi za obo-upajo se boriti proti njim s pi- roženo revolucijo, ki jo priprav-sano besedo, ker vedo, da jim ni- ljajo v Italiji. V Trstu je vedno roče. Vse to seveda v imenu svobode, ki jo imajo vedno na jeziku, nikoli pa v srcu. Proti temu hujskanju so napisale matere na Opčinah protestno pismo, v katerem zlasti protestirajo proti komunistični zahtevi, da duhovniki ne smejo otrok vzgajati. Nič posebnega ne povedo te žene. Toda vsaj to vidimo, da so ljudje komunističnega terorizma že tudi v najožji okolici Trsta siti. KORAJŽA. — Sploh imajo komunisti strašen strah pred vsakim časopisom, ki bi mogel kako njihovo delo ovirati. Na vsem Tržaškem in Goriškem (kar je Goriške ostalo pod Italijo) je komaj par majcenih listov, ki so proti komunizmu; “Demokracija,” katoliški tednik “Slovenski so kos, uničiti bi jih hoteli z nasiljem. To je svojevrstna zahrbtna korajža. Pravi komunist ne trpi poleg sebe ničesar drugega. OPČINE. — Po kraških jamah še vedno najdejo žalostne ostanke človeških teles, ki so jih komunisti pobili v maju 19451 Blizu Opčin so dobili nedavno J5 silno razbitih teles. Zvezani so bili nesrečneži po 2 do 3 skupaj z žico. V drugi jami ne daleč proč je bilo spet sedem človeških teles. ' 1 PROSEK. _ Tudi blizu Pro-seka so izvlekli iz neke jame 25 teles komunističnih žrtev. Imeli so zvezane roke in beli brez obuvala. Bili so ustreljeni in potem pometani v jamo. “SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA” za svobodni teritorij Trst je imela svoj ustanovni občni zbor, kjer so izvolili odbor, ki naj vodi tržaške protikomunistične Slovence. Za predsednika je izvoljen znani tržaški advokat dr. Josip Agneletto, za tajnika dr. Franc Vesel, advokat v Trstu in za blagajnika Mihael Flajban, pek v Trstu. V širši odbor so voljeni razni delavci, kmetje iz bližnje okolice, obrtniki, trgovci. Komunistični listi so seveda ta odbor takoj napadli in vse' mnogo jugoslovanskih komunistov, ki od tu vodijo priprave za udar revolucije v Italiji. Tudi kompost ali mešanec je gnoj, ki ga pridelamo doma in zato ne bi smel manjkati pri xa pre*winjjNou, muc,« m nobeni kmetiji. Saj vidimo, ka-1 bolje bo dozorel. Po tri do šti- ko zelo ga vrtnarji cenijo, ka- aviu fci* t * j - *r--e -i i j, j c la utunu j^uouiiiiu ouicu vc*zv ko skrbno pripravijo in izvr- kompost, toda če ga pridno pre-stno porabijo. Je pač tudi kom- kopavamo in apnamo ter je prišlo'na kompost res le to, kar V rilDerKU na postaji stoji ja, juauusiu teuiiui oiuvensiu -a ““"J dolg vlak, sami živinski vagoni. Primorec” in mali verski listič proglasili za reakcijonarje in iz-t„-i.j-t—i-»—*--------- za Trst “Teden.” Vsi ti so tar- dajalce. tizanih. Le kaj je in kaj bo v ča komunističnih napadov. Njih | TITO TRENIRA italijanske njih? izhajanje skušajo preprečiti s'komuniste za revolucijo. Vedno Prva skupina 80 domobran- torn, da ljudi terorizirajo, če te bolj se opaža, kako tesne so zve-cev je prikorkaala na postajo, liste naročajo in kupujejo. Ne ze med jugoslovanskimi in ita- Kompost—gnojHo pozimi zaključili, bo pač spomladi bolj ali manj bujno ozelenel. In tedaj ga prvič^prekopljemo tako, da se dobro premeša in preložimo na drugo polovico kompostišča. Prav radi prekopavanja tudi moremo nalagati kmopost vedno le na polovico kompostišča. Seveda pa bo kup zopet ozelenel in tedaj ga- pač zopet prekopljemo in preložimo nazaj na prejšnje mesto. Tako prekopljemo kompost štiri- do pet- in tudi večkrat tekom leta in čim večkrat ga prekopljemo, tem hitreje in ri leta lahko pustimo zoreti tak bo YOU OCT KNOUOH VITAMINS? Mint fm ** K yw fM » *» "*• *• 'M • M+m» •* °**-*- **1* Vta-i. bJLftXiar 'M ywr araMy. U mn m rnt O—A Pr (brawl) Multiple fera-ra Opral«. *m kM Am ONE |a| DAY Umna« MUIUUOtAIOMSS. IN& ■ \- či jim sijejo sovražne in maščevalno. “Ajde, raja prodana! Izda-jice! Robovi vašeg glavnog hlapca Rupnika in slavnog vam kralja!” “Srbi so!” gre skozi vrste. — “Bog ive, kam nas hodo vodili. Izgubljeni smo! Zdai pa imamo Italijo! O tepci! Le zakaj smo verjeli?!” Rahlo mrmranje gve skozi izmučene vrste. Nikomur nr, da bi glasno govoril, čeprav mu je, da bi kričal tako, da bi ga slišal ves svet. . . “Zdaj pa res nikomur več pod soncem ne moreš ničesar verjeti,” pripomni drugi. “Le zakaj smo se borili? Zato, da bomo zdaj poginili kakor živali? Kaj bo z našimi otroci? Kaj z našim narodom?” “Molči in rajši,moli! Božja previdnost vodi svet in tudi na naš narod ne bo pozabila. Kako pa je bilo tistim, ki so pred nami prelili svojo kri za Boga in našo zemljo?” “Žal mi je, da nisem padel v boju, da me ni podrla partizanska krogla že v Žužemberku ali Trebnjem ali kjerkoli Zelo poceni so prišli do svoje zmage. Namesto da bi jih mi pesjSli, smo prišli v njihove krvave fiesti. . . ” Prva skupina je stlačena med godmanjem in zmerjan jem partizanov v prvi vagon. Natlačeni so v njem, da stoje tesno kakor vžigalice drug ob drugem. Preden so vsakega posebej pahnili v vagon, so vsega, pretipali in celo slekli. Iskali so orožja in dragocenosti. Poželjivo so ogledavali ure in prstane. Denarnice so' jim bile posebno všeč. Prvi je pogrešal uro. !‘Kje je moja ura? Uro mi vrnite! Moja je! Kaj boste kradli?” “Šta če t isat? Trebam ga ja! Ti češ tako svršiti i bez sata. 'Znaš li, šta te čeka? Ljudski Ml i Čelik u tvoj skučeni možak i u tvoje robsko srce.” (Dalje prihodnjič) post gnoj, ki nič ne stane pa zelo mnogo zaleže. In kakor ne boš našel vrtnarije brez komposta, boš prav tako težko našel kmetjjo s kompostom, ki pa na kmetiji ni prav nič manj pdtreben in koristen kakor v vrtnariji. Kako pa napravimo kompost? Zelo enostavno, le poglejmo! Najprej določimo primerno velik in suh prostor za kom-postišče, nekje v kraju, da ne bo v napotje in vendar pri roki. In tja potem nanašamo in navažamo vse različne odpadke, katerih je pri kmetiji vedno dovdlj, ter jih sproti razgrnemo po polovici kompostišča. Gnila slama, vsakovrstno zelenje, plesnivo seno, blato z dvoršiča, lesni pepel itd., vse, prav vse spada na kompost, kai more zgniti. Cesto vidimo, da mečejo take ostanke.na gnojišče, kar pa ni prav. Tja spada namreč izključno le gnoj iz hleva, vsi odpadki pa spadajo na kompost, ki ga zato opravičeno lahko imenuj emo tudi gospodarsko smetišče. Seveda, črepinje, treske itd. tja ne spadajo, ker ne morejo zgniti. Prav take ne spada tja pletel, ki ima že seme, da ga ne bomo pri porabi komposta za -~^ije zopet posejali. p. L™ f:. kompoštišča kakor gnoj na gnojišče, če pravilno gnoj ari- lahko in hitro zgnije, tedaj pač dozori kompost tudi že v drugem letu. Ko je kompost dozorel, to se pravi, da so vsi naneseni odpadki razpadli v sipko prst ter po zadnjem prekopavanju tudi ni vče ozelenel, tedaj ga presejemo skozi mrežo za gramoz tako, da izločimo vse trde ostanke, bodisi kovinske, kamenje in -slično, kar je z drugo šaro vred prišlo na kompostišče. Takole dozorel in presejan kom,post je prvovrstno gnojilo zlasti Delo za kovača Sprejme se kovača, ki zna lahka kovaška dela in zavijanja. Istotam se vzame tudi HANDYMAN za tovarno. Plača od ure. Atlas Car & Mfg. Co. 1130 Ivan- hoe Rd. DELO DOBIJO Za žensko Razumna ženska, ki bi skrbela za bolno, starejšo žensko, dobi zasebno sobo, hrano in plačo. Pokličite pred 8:30 zvečer IV 4347 ali IV 6832. (26) (28) Dobra služba Sprejme se janitorja in operatorja spenjače. Dobra plača in ure. Zglasite se v sobi 228 na 1801 Superior Ave. HALI OGLASI Sobo se odda Odda se opremljeno sobo moškemu. Vpraša naj na 958 E. 70. -(25) Peč naprodaj Naprodaj je Grand peč na f—-- pbn, za kuhat in speč, 'dobro travnike, pa tudi na nj.vi se ohranjena. Naprodaj je tudi nov dobro obnese. Zato pa kompost Electric broUer> y ^ spadg k vsak. kmetiji m če ze 6719 Bonna A ni doslej, naj vsaj poslej vsak ' ’ pameten kmečki gospodar za- Pohištvo naprodaj čne tudi kompostirati vse raz- Naprodaj je peč na premog za ne odpadke, ki so sicer le v na- gretje, dalje velika postelja s potje ter gredo po nepotreb- —!--------- —‘” nem v nič. Zlasti za naše travnike, ki jih imamo vendar precej, ni boljšega gnoja, kakor je predelan, vležan ter dozorel in presejan kompost ali mešanec. Kakor noben vrtnar ne more prebiti brez komposta, tako je tudi za" smotreno kmetovanje nenadomestljiv. ■o springom in postelja samica brez springa, dresser, miza in stoli. Vprašajte na 915 E. 72. St. —(24) Preveč je le preveč •-j ■■P . hudi vročini na oknu svoje predsobe, odet s kratkim belim Stanovanje iščejo Zakonski par srednje starosti, brez otrok, želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob najkasneje do 1. aprila. Kdor ima ali bo imel kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer PO 9582. gnojišče, ce juuumu predsoDe, odet s Kratxim Denm mo: štirioglat kup mora rasti p]agčem in pokrit z belo čepico, enakomerno v višino in vse, - '< ■- , , i>—c— kar nanašamo tja, moramo sproti razgriniti po celi površini kupa. Vsakokrat, ko naraste kup za dva pednja, ga po-sinamo po celi površini z živim apnom, ki bi sploh moralo biti na kmetiji vedno pri roki. Na ta način namreč pospešimo razkrajanje vsakovrstnih odpadkov in pa kompost bo tudi mnogo boljši, ker bp vseboval obi- ne U1 smel laao salal„ lo apna. Na ta način nanaša- zakriči general, mo'odpadke na kompost in jih apnamo skozi celo leto, od spomladi pa tja do zime, prihodnjo pomlad pa si določimo novo kompostišče in začnemo zbirati kompost zapet tam. Ce res nimamo apna in si ga tudi preskrbeti ne moremo, tedaj pač namesto apna porabimo cestno blato. Kompostfii kup, ki smo ga $ V sobo stopi mlad kuhinjski pomočnik. Sodeč po obleki misli, da stoji pri oknu njegov prijatelj Jurče, s katerim sta si bila prav dobra. Zato se približa od zadaj in mu primaže krepko za-hrbtnico. General se obrne; strežaj vidi gospodarjev jezni obraz, pade na kolena in prosi: “Gospod, mislil sem, da je Jurij.” “Tudi, če bi bil Jurij, ga ne bi smel tako salamensko po- - Delavci tovarne Stoll-werck v Vratislatvi na Slovaškem so zbrali iz lastnih sredstev znantno vsoto in nakupili križe ter jih, obesili v delavnice. Kosišča Izdeluje in prodaja poznani John Martinčič 1058 E. 74. St. EN 2586. (24) INCOME TAX Wm. Kennick bo na razpolago za zanesljivo in točno postrežbo svojim prijateljem in klijentom ta teden, 5., 6. in 7. februarja, to je v četrtek, petek in soboto in sicer v stanovanju, 6219 Glass Ave., zadej. č> . ffm. Kennick bo izpolnjeval pole tudi od 1. do 15. marca. Jfot ne arabske dežele, tudi Egipt klile vod mžje svoje rezerve v bpju.proH djelitvi Palestine v judovsko in arabsko državo. ftfajorLabib Mahmond, vrhovni poveljnik egip-tovskih arabskih prostovoljcev, pregleduje Skupino svojih bojevnikov, ki so p trekingi blizu Cairo. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. m St. KE 858$ r Bolezni na mehurju in žlezah Ako Imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v Mitu. Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima IS let uspešna izkušale (jr bolnišnici v tel posebnosti. DR. PAUL W. WELSH hydropathic clinic 423 Citirane Bldg., M« Euclid Ave. Telefon MAin 6016 Vredne ure: 16 do 4 raran ob snsdeii in no docovoru Zelo lepa prilika Naprodaj je hiša na Tiverton Road, poleg Nottingham Rd., med St. Clair Ave. in Euclid Ave. v Clevelandu, za 1 družino, 3 sobe spodaj, tri spalnice in kopalnica zgorej, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin (blower type)' poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za 2 avta, garaža in dovoz cementirana, plijiska gorkota v garaži, cena 815,000. Takojšnja vselitev. Na ogled vsak čas po dogovoru. Lastnica prodaja vsted smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. (Mo. Wed. Fri-X) Vas muči glavobol! Nabavite si najboljše tablets proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Dnin Lodi Mandel, Ph. G., Ptu C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Road Cleveland: 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. l.ra/1. snsiSKA Doitqma, February 4,1948 “Mihovcev Francelj iz Pod- Rotija pa se je vrgla na po-blice igra”, je vedel povedati [grad, zarila obraz v blazino in Jernej. ‘‘Nekaj* rcestjanov je prišlo in plešejo kot nori.” Rotijo je zanimalo samo pismo. "Še nekrat lep bogionej, da si mi prinesel Jernej.” “Je že dobro., V soboto grede me pa po kliči.” Komaj je Jernej zginil, je že pretrgala ovitek. Da, Tine je pisal. Grde, skrivenčene črke so se režale z modrega papirja. Draga Rotija! Ti pišem, da nisem več v tovarni, zaradi pomanjkanja dela in da sem zdaj v Struževem pri Kranju. Vem, da si huda in da tisto ni bilo prav.. Sem se zelo kesal in sem se popolnoma spreobrnil. Če je od ti- na ves glas zavekala. Ko je ogenj na ognjišču ugasnil, se je dvignila in se s solznimi očmi zazrla v brezjansko Marijo, ki je visela nad Maričkinim pogradom. Morala se je umiriti, zakaj prve delavke bodo že začele prihajati. TEŽKE VRE Zgodaj zjutraj je Rotija odšla z drugimi vred v dvajseto zaseko trebit gozd. Bila je nerazpoložena, trudna, zakaj skoraj vso noč je prebedela. Misli so se ji ponujale od vseh strani, se ji vsiljevale in natančno je videla pred seboj Tinetovo -pismo. , “Če je od žegnanja kaj bilo, stega žegnanja kaj tild, pojdi pojdi h konjederki in naj ti pre- h konjederki in naj ti prežene. Vedno še mislim, da nisi huda name in da bova še naprej- prijatelja. Ko bova oba nekaj zaslužila, se bova pa vze^. la. Pošiljam ti eno ruto, ki sem jo kupil zate. Upam, da jo boš žene.” Od studa se je zvijala in najraje bi planila pokonci in stekla iz bajte ven, v noč, dokler se ne bi v njej poleglo. Mirno dihanje deklet, ki so se vrnile iz- doline, je njen obup še po- tudi po -pošti sprejela, ker do- večevalo. mov ne utegnem priti. Še enkrat te prosim, da ne bodk,huda in da mi odpiši, če je kaj bilo. Naredi tako, kakor ti svetujem, sicer pa mislim, da ni nič bilo. Te lepo pozdravlja Tvoj Tine. “V Kranju je zelo dolgčas in velikokrat mislim na Teh^.” Rotiji so se najprej ulile solze, potlej pa je pismo strgala na drobne kosce in iih zme^ tala pod pot. “Ne, ne bom mu pisala. Ne bom. Naj se le še vlači naprej, kakor se doslej, otrok bo pa moj, samo moj.” Tedaj se je spomnila na ruto in skoraj stekla proti bajti. S tresočim rokami je razmetala vse, kar je prinesel'Jernej. Da, tu je zavojček. Poskusila ga je z roko. Ruta, svilena ruta. Zgrabila je suhljad, ki jo je bila privipravila za večerjo, uprasnila vžgalico in vrgla zavojček na ogenj. Tudi odpreti ga ni hotela. Nič. Tak naj zgori, kakršen je prišel po pošti. Zasmrdelo je po ožganem blagu. ^ r.~, 1 4 i V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA George Hribar ki je preminul dne 4. februarja 1947. Eno leto je že minulo, kar telo Tvoje že trohni, a ml Te fie nismo pozabili, v naših srcih 5e spomin živi. Mi ostali Tebi adaj želimo, večno milost in plačilo, večna luč naj sveti Ti. dokler se spet ne adružimo. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 4. feb. 1948. “Mislim, da nisi huda name in da bova še naprej prijatelja.” Rotija je stiskala pesti. “Nikoli več; nikoli. Moje oči ga nočejo več videti. Še otroka bi mi uročil./’ “Od/pisala mii boš vendarle”, jo je nekaj nagovarjalo. “Povej mu, kako je kteboj. Morda ti bo za otroka kaj plačeval.” . “Nočptt). tildi heiiča’1 nočem ot bolj padala podnej, “Ko bi bila vsaj Marjeta tukaj”, je želela iz vse duše.” Zdaj bi se več ne obotavljala, do pičice vse bi ji povedala. Tudi če bi se potlej obrnila od nje. Nič zato, samo da bi bil na svetu.še kdo, ki bi nosil težo njenega greha in bi že v naprej vedel, kaj bo prišlo.” “Moram ji povedati. V soboto bom šla na Prtovč in ji vse povedala. Jaz ne morem vsega sama nositi.” “Zakaj tako hitiš, Rotija? Nikamor se nam ne mudi. Saj si že vsa krvava. Čotova jo je začudeno gledala. “Zakaj pa imaš rdeče oči?” Rotija se je skušala nasmehniti, čeprav bi najraje planila v jok. Le kaj sili vanjo, ko vidi kakšna je. “Že včeraj so me ves dan pekle.” Rotija je sama sebi verjela, “Potem pa nikar ne delaj. Še vnamejo se ti lahko. Gospod Lovrenc te bo rad pustil v bajti, samo povej mu.” “Nočem.” “Mu bom pa jaz rekla”, se je pričela' razgledovati Marička. ,“Lepo te prosim, ne bodi tečna”, je zavekala Rotija. “Vsak človek ima svoje križe. Mojih bi tudi ti ne nosila.”1 Zdaj je Marička spoznala, da Rotijo tare nekaj drugega. Nič več ni silila vanjo. “Ne bodi huda, nisem vede/ la”, se je Marička opravičevala. Rotiji je bilo skoraj hudo, da jo je tako trdo zavrnila. “Tebi -bom morda povedala, toda danes ne morem. Najraje bi umrla, Maričk*” Cdtova'je sedaj vedela, da je Rotiji res hudo. “Pa nobeni nič ne povej, Marička.” “Saj ne bom, Rotija, samo ne jokaj nikar. Saj Tine . Vedela je, da je preveč rekla. 1947 INCOME TAX Twenty-five years of experience and good service to hundreds of satisfied clients is the best proof that our services are appreciated; because year after year, we serve the same merchants, property owners and industrial workers to their full satisfaction. It is through our clients that we get, each year, more and more customers ... All our work is strictly confidential... It will be to your advantage to have Mr. Mihaljevich make your 1947 Income Tax Return. Office hours will be from 9 a. m. to 7 p. m. sel- di “Saj nič ne vem, le na škem žegnanju sem te videla z njim.” Potlej se je umaknila docela na drug konec in Rotija ji ni branila. Za Rotijo so se pričele težke ure. Avgust je šel h koncu, toda teden je bil dolg kakor apasilna vrv. V sredo je deževalo, za delo ni bilo. Dekleta so sedela v bajti, nekatera so brala, druga šivala. Tudi Rotija je poskušala z branjem, toda ni šlo. Med vrste se ji je mešalo Tinetovo pisanje. Marička jo je gledala od strani in zdela se ji je tuja, kakor da ni z duhom v bajti. Nazadnje je Rdtija odložila Večernice in odšla ven. Napušč je segel nad klop. Usedla se je, čeprav jo je malo mrazilo. Dež je padal, kakor da niti bežijo po statvah. Med smrekami 30 visele Higgle, čez in čez se je razprostirala sama sivina. Voda v žlebu je rasla in s pljuskanjem vrela čez prenapolnjeno korito. Rotiji je bilo vseeno, če bi ves ež padal samo po njej. Tako pa je tolkel v kap, da so kaple odskakovale od tal, kakor bi bile žive. Cez prag je stopila Marička, Plašno še je uzrla v Rotijo, kakor da čaka, da jo povabi, naj Sede. “Kar sedi”, je prikimala Rotija. “V bajti je tako dolgčas. Tudi brati nisem mogla.” “Kaj ti je, Rotija? Tudi poješ ne več z nami ob večerih. Ali si morda bolna? Vsa dekleta so začela ugibati. Ali pa je morda Tine kriv? Če je, ga pozabi, saj te ni vreden. Boga zahvali, da si daleč od njega.” Marička je bila nežna, kakor je le znala biti. Rotija je solzna prikimala. “Torej zavoljo Tineta?” Rotija jo je molče pogledala. “Da.” “Zakaj mi pa koj nisi pove- RUDITORIUm 'troka bom če imam iz njega. Za svojega sama zaslužila. In tal skopati. Izkopala bom.” “Saj je on več kr:y.” “Vseeno. Otrok bo sanjo moj. Saj ga on niti noče. Hoče, da bi ga uničila, vrgla iz topič, zibeli, ki jo ima v meni. Nikdar !’j \ Ni jokala toliko i/. žalosti, ka^ kor iz togote in divje jeze. Skoraj vso noč se je tako borila in zjutraj vstaja kakor prebičana. Čotova Marička je silila vanjo in ji povedala vse novice iz Jamnika. Rotiji se je zdelo, da ji govori nekje od da-ieč, nekje z drugega brega. “Saj še ne poslušaš ne”, je našobila usta. “Kar nekam naprej gledaš.” “Jernej je bil pri njej”, so že vedele nekatere iz druge bajte. Čotova se je n,a glas zasmejala. “Zato nisi hotela v doiino. Glej no, Jerneja, kako je postal podjeten. Do zdaj je dekleta komaj pogledal.” “Je pa zares priden in pošten,” se je Marička obrnila k Rotiji, ki je zardela do las. ‘Ti ni treba nič zardevati. Kar zmenita se, Ob Jerneju ti ne bo nič hudega.” Rotija bi najraje ušla naprej. Na Jerneja prav res ni nikdar mislila drugače kakor na vsakega drugega. “Stokrat boljši je kakor Tine”, je nenadoma rekla ena iz druge bajte. Rotjia se je zdrznila kakor bi jo pičila kača. “Vsak zase ve”, jo jp Marička rešila iz zadrege. Rotija ji je bila hvaležna, se s silo otepla misli in se spustila z Maričko v pogovor. Naj dekleta vidijo, da ni stara šele sedemnajst let, ko se najmanjša stvar obesi človeku na srce. Med trebljenjem je pogovor malo Utihnil. Rotija je odkopavala itmje in robidovje in še k m ari ni imela opraskane kože, čeprav je čutila kri. Da gre le čas naprej, ta težki sveder za razbolele duše, ki bi se mu Rotija tako rada izognila, pa je z vsakim poskusom bega le še MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 ST. CLAIR AVE. HE 6152 -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujšc šele pride STARTING mon.nite mm m3.^r 1NEKTWEEK) 1 ----SIKAT MAMMOTH ENTERTAINMENT CLEVEtAND CIRCUt RATRO dala? Že takrat ko sem te videla na selškem žegnanju, sem te hotela opomniti. • Nič prida ni bil nikoli. Srečna bodi, da je v Kranju.” “Saj še nič ne veš”, je Rotija zajokala. WHY SUFFER i from SINUS - NEURITIS [arthritis-rheumatism GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS REASONABLE .FOR APPOINTMENT PHONE SH. 6381 The Health School OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2736. 114« E. list St. 'V UČITE SE ANGLEŠČINE Turistikt, ki je četrti glavm dohodek Japonske je bila uradno obnovljena 28. decembra 1917, ko je ameriilci parnik President Monroe na poti okrog sveta ustavil tudi v Yokohama pristanišču za pardnevni obsik. Potniki so izstopili, da si skupno ogledajo Yokohama in Kamamka.