Zgododruft zapisi
Franc Krnjak*
NARAVNA DEDISEIruA ORMOSKE OKOLICE--
Orruoi z okolico je s svojo lego in odliinostjo ltosebno
cenjen med poznavolci neravne clediiiine, etnologije,
enologije, ruralne arhitekture, arheologije ter ostalilt
posebnosti, ki iz.hajajo iz teh kraiev. Prispevek sicer
poclvajo nekatere z.apise, ki jih ie v svojem prispevku o
ormoikem parku - neztTonenT zrToncu, z.crpisala t,
prejinji itevilki Zgodoyinskih z.opisov Mojo Botolilr
Vaupotii, proJ. biol. Moj namen ni, cla bi avtorico tt
njenem raziskovunju kakor koli popravljal, to
prispevek naj ho kot dopolnitev oz. rlopolnilno
nadoljevanje njenega z,apisa in naj tako zaokroii (kar
pa ne sme biti dokonino) pogled v naravno cledi.iiirto
Orntoia in okolice. klruiitev obeh prispevkctv bo
zagotovo nailo ugoclen odziv rued bralci.
Kljulne besede
Narayna dediiiina, Orntoi., okolica, Natura 2000
IJvod
Ormo5ko obdino sestavliajo jugovzhodni obronki
Slovenskih goric. ki se polagoma spu5dajo v niZine ob
Dravi, pri demer se spreminja njena geoloika sestava
tal od miocenskih slojev laporja in peSdenjakov preko
pliocenske ilovice in diluvialnega proda do aluvialnih
naplavin. Naseljena i,e v predzgodovinski dobi je v
dasu Rimljanov igrala pomembno vlogo kot prehodno
ozemlje med Panonijo in Iralijo. Okoli lera -570
poseljena od Slovencev je leta 796 preila v sestav
frankovske driave, med leti 898 in pribliZno 1200 pa
je bila v madZarski posesri. Od zadetka 13. stol. je bilo
njeno ozemlje nepretrgoma v sestavu itajerske
vojvodine, cerkveno pa je spadalo pod salzburiko
nadSkofijo. Vedji kaji so le v niZinskem delu obdine,
v gridevnatem predelu pa prevladujejo razloiena
naselja po slemenih, v vedini jih pokrivajo vinogradi,
sadovnjaki in vedinoma Iistnati gozdovi.
- 
Franc Kmjak, samostojni raziskovalec, Skolibrova 4,ZZjO
Ormo7.
-- 
Prispevekje bil objavljen kor udno gradivo pri usposabljanju
turistidnih vodnikov v takratni skupni obdini Ormoi.
UDK 502(497.4OrmoZ):7 I 9
128 .8(.49' .4Ormoi):] 12
Ormo5ki park - zeleni inventar mesta
Grajski parkz nasadi v okolici, vkljudno z varovahrim
parkovnim gozdom ob Kolodvorski ulici, ki varuje
breg pred usedanjem in plazitvrjo, zaokroZuje grajski
kompleks, ki je bil nekod mnogo vedji in hortikulturno
bogatejii. Park se je nekod odlikoval po izredni
parkovni arhitekturi redkih drevnin - eksotov in
dekorativnem cvetju. Razvijal se je stoletja. vsak nov
lastnik pa mu vtisnil svoj pedat Danes je park
drevninsko, z eksoti siroma5en, saj so nekatera
drevesa odmrla ali bila Zrtev naravnih ujm, najved
Skode pa je park urrpel okrog leta 1960, ko so
gozdarski delavci pustoiili po grajskem parku ir-r
posekali ved eksotidnih dreves (aponski macesen,
metasekvoja itd.). Predpostavljeni so rakino dejanje
opravidevali z neznanjem sekadev, ki naj bi mislili, da
so drevesa suha. Menda pa je 'hekdo" potreboval
tak5en Zlahten les za izdelavo pohi5tva. Za
pomlajevanje parka se je v preteklosti naredilo bore
malo, nid kaj roZnato ni tudi sedaj. Fond zanimrvih
posebnih parkovnih dreves je ostai na rayni, ki smo lo
nasledili od prednikov, za pomlajevanje oz. dosarJitev
redkih parkovnih dreves pa ni bilo posluha in potrebe.
O odnosu do parka nam prida spornin, cla so v njern
dolga leta okoli5ki kmetje, posebno oni dez Dravo, iz
parka vozili steljo in krmo za Zivino - seno.
Ormo5ki park sodi med ambienralno najleple v
Sloveniji. Arhitektonska ureditev, razgibanost
povr5ine, prelepi razgledi z dravske terase proti
osamelemu vinorodnemu Humu, ki ga sedaj omejuje
novo naselje ob vinski kleti in proti hrvaiki ravnini z
Zagorskim pogorjem, z najvi5jim vrhom IvanjSd,ico.
Prav ti dejavniki so ustvarili kvaliteto lega pa"ka.
Sicer je bit grajski park mnogo vedji, kor je danes. V
ta kompleks sta spadala grajska vrtnarija na seventi
strani parka in grajski sadovnjak, ki se je razprostiral
na lokaciji sedanje Petrolove drpalke in sosednjih hii
ter dez Ljutomersko cesto skoraj do ormoikega
gasilskega doma. Nekdaj je grajski park segal skoraj
do Zverinjaka", saj so tamkaj imeli grajski svoj
rezervat z divjadjo za svoje potrebe. pozneje so iz
grajskega kompleksa izlodili zemljiida za izgradnjo
hi5 ob vzhodni in juZni vpadnici, za bencinski servis
in letno kopaliSde. Na mesru sedanje vinske kleti pa so
rasli stoletni hrasti, ki so zaokroi.evali graj ski
kompleks.
-137.
Zgodoaitrsft zopisi
Zahodna stran parka, ob Kolodvorski ulici, ki jo tvori
nekdanji obrambni jarek, je zasajena z rdedim borom,
pacipresami, jeseni, hrasti, ameriSkimi kleki, divjim
kostanjem ipd., juZno pobodje pa krasijo vse do vinske
kleti stoletni hrasti in gabri. Ob grajskem parkiri5du,
tik nekdanjega grajskega gospodarskega poslopja
(nekdaj podjetje Ograd), najdemo razvejano gledicijo
(Gleditsia triacanthos), malo juZneje od nje pa krilata
oreSka{a (Pterocarya fraxinifolia). Ob vstopu v grad
nas na desni strani pozdravi orjaiki veliki jesen
(Fraxinus excelsior), z obsegom 470 cm in s starostjo
190 let. TakSnih orjakov je v parku 5e ved, najvedji, s
premerom 664 cm, je padel leta 2005. Po videzu
soded, drevo, ki je bilo po nekaterih izradunih staro
pribiiZno 210 let, ni kazalo znakov skorajSnje smrti.
Menda je bilo nevarno za obiskovalce in parkirane
avtomobile, zato so ga obsodili na smrt. Vdasih so v
glavah nekaterih dudna pojmovanja za nevaruost. Ob
velikem zdravern Storu rastejo sedaj trije njegovi
mladi nasledniki in upamo, da jih dez 300 let ne bodo
na tako krut nadin odstranili. Pred vhodom v nekdanji
"Ograd nas, 5e posebej v jeseni, pozdravi drevesni
fosil - dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Okarnnine te
vrste cirevesa so na Kitajskem naSli iz obdobja
mezozoika. S Kitajske so drevo prenesli na Japonsko
in v Korejo, kier so ga dastili kot tempeljsko drevo. V
Evropo so ga prinesli okrog leta i730, kot okrasno
parkovno drevo. Ginkovec je znau tudi po zdiavilni
moii. Rastlina je dvodomna, z enospoinimi cvetovi.
Ta ginko je moikega spola, Zenska pa raste ob
Brodarjevi vili ob vstopu v OrmoZ pri boiniSnici.
Dvokrpi ginko spada, tako kot igiavci, med
golosemenke. Ob potki za bencinskim servisom raste
rogovilasti in trnasti oranZevec (Maclura aurantiaca).
Spada v druiino murvovk in prihaja iz Severne
Amerike. OranZevec dobro prenaSa obrezovanje, zato
ga nekateri sadijo za Zive meje. Cvetovi so enospolni,
razvijejo se iz soplodja, ki se pozneje razvije v
okroglo tvorbo velikosti oranie. Ta je prekrita z
bradavidastimi izrastki. Zreh rdeil plodovi niso uZitni.
Ob rirakiuri so belo in zeleno igtidaste lavsonove
paciprese. Malo vstran na levi strani nas razveseljuje
rdeda bukev (Fagus sylvatica f" purpurea). Skrlatni
listi nas razveseljujejo vse leto. Naprej, pred prvo
hi5o, se bohotijo kanadska duga, zeleua duglazija in
ameriSki klek, na levem bregu nekdanjega
obrambnega .jarka in pozneje ribnika pa nas
pozdravijo kriptomerije in modvirske ciprese. Naprej
po nasipu rastejo smreke in jelke. Najdebelei5a meri v
obsegu 305 cm in je stara okrog 12-5 let. Smreka
(Picea abies) je pri nas zelo raziirjena. Latinsko ime
izviraiz smole, kijo izloda (smola - lat. pix). Smreko
desto zamenjujemo z jelko. l'a se iodi od jelke po
iglicah, ki so na prednem preseku rornbaste namesto
splo5dene oblike in irnajo za5iljene konice. Ima visede
storZe, ki so prijelki pokondni. Na kriZiSdu poti proti
kopaliSiu rasteta kapiralni rumeni dren in rnlada
cedra, malo r-raprej je nekdaj rasel piramidalni hrast
(Quercus robur pyramidalis), posebnost ormo5kega
parka. Pred ved kot desetledem je propadel. zato so na
njegovo mesto zasadili novo drevo iste vrste, ki je Ze
kirr bujno. Zrave'n stare na pol podrte katalpe ali
cigarovca raste ravno tako piramidalni gaber. l)esno,
proti jugozahodu, raste ob poti or:jaika javorolistna
platana (Platanus acerifolia). Platane so vzgojili v 17.
stol. v Franciji s kriZanjem ameri5ke in
bliZnjevzhodne. To 1eZko"" drevo je odporno proti
drevesnim Skodljivcem, le vdasih ga na veliko polomi
modan orkanski veter. Ogromna platana raste v centru
OrmoZa, na dvori5du Veselkovih v Ztgrovi ulici. V
soseSdini z negnojem in orjaSkim ll'astom - doborn, ki
rneri v obsegu 440 cm. in s starostjo okrog 175 let. nas
pozdravi, za nekatere ljubitelje ormoikega parka -
tulipanovec (l,iriodendrom tulipifera). Tulipanovec
izhaja z vzhodnega dela ZDA. To okrasno drevo s
cenienirr-r lesom ima izvor imena iz gridine - "ieirion-,
kar porneni lilija, in dendron - drevo in se nanaSa na
znadilne cvetove. Tudi listi so znadrlne oblike-
Stirikrpi, sinjezeleni, preden odpadejo, pa se
Zivorumeno obarvajo. Les je svetlo rumen in gost.
Uporabljajo ga za izdeTovanje ladij in pohiStva. Ob
zahodni meji kopaliSda se bohoti posajen lipov
drevored, med katerirn rastejo rdedi bori, jesen, gaber
ipr'l.
V jugovzhodnem predelu parka je druZinska grobnica
zadnjih lastnikov orrnolkega gradu druZine
Wurmbrand (Wurmbrand-Stuppach, Georserits,
Pongratz), zgrajena 1914. leta. Grobnico obdaja
navadno gozdno drevje - gaber, smreka, kapitalni
zeleni bori, lipa, hrast, divji kostanj, divja dednja in 5e
nekatera drevesa. Tik vhoda v park z vzlrodne strani
pa so posajena tri medena drevesr-eksot s Kitaiske
(Evodia huppehensis)
Vrada;od se proti gradu, nas desno ob poti pozdravijo
beli topoli (Populus alba). Pogled naprej proti
grajskemu stolpu nam zastira dornadi kostanj, v levem
kotu so zopet posajene evodije, ob poti, ki pelje proti
gradu in pi'edi mostid tik gradu, za tulipanovceln,
rastejo kapitalni cemprini. Prav ti dajejo s zimskenr
dasu odlidno zavetje veverici in nekaterim pticam
Tudi sicer je ormoSki park bogat z divjim Zivalstvom.
Poleg neltetih ptic, ki tu Zivijo vse leto, najdemc tukaj
skoraj vse selivske ptidje vrste. V park prihaja na paSo
srniad, posetrno pozimi in poleti v nodnem dasu. V
parku so prisotni tudi lisica, divji zajec, vdasih tudi
fazan, kuna in jazbec. Grajski ormoiki park je torej
zanimiva ekolo(ka todka in pomemben biotop" ki se
naslanja na sam center mesta. Zato je tudi na udaru
vandalov, ki uniduiejo v parku inventar in
onesnaZujejo okolico. Vzhodna stran parka pa je
ogroZeua ocl nekaterih nevestneZev iz bliZnjega
- 138 -
Zgofoairuft zapisi
naselja ob vinski kleti, kjer v globoko Skarpo nad
vinsko skladi5de odlagajo svoje odpadke. Vradajod se
po potki, ki zavije pri tulipanovcu na levo proti gradu,
desno, tik prestopa mostidka, vidimo ntogoden
rogovnjak, daljni sorodnik akacije. Naprej, proti
gradu, rastejo pajesen, levo pod gradom orjaSki
cemprij in nato mogodni tisi. Na obmodju parka je
edinstveno rastiSde pegastega kadnika (Arum
maculatum), je zelo redka rastlina humoznih, vlaZnih
tal in svetlih gozdov. V jeseni so cvetovi obloZeni z
rdedirni plodovi. Vsa rastlina je zelo strupena.
Zunaj grajskega kompleksa je v OrmoZu in bliZnji
okolici kar nekaj zanimivih drevnin, ki jih ne smemo
prezreti. Zanimiv je park ob Brodarjevi viii ob Ptujski
cesti v OrmoZu. Himalaiski bor, pandideva omorika,
ginko biloba, brini, tise, itd. je le nekaj tukai naStetih,
ki krasijo mesto.
Ob cesti proti Hardeku, za nekdanjo Sumakovo hi5o,
na levi, stojira dva zimzelena hrasta (Quercus tLu'neri
pseudoturneri). Hrast je zelen vso zimo in Sele
spomladi, ko pridne gnati, odvrZe staro listje. Ta hrast
je cepljenec sredozemskega hrasta-dmidevia na hrast
dob. oba je cepil in posadil vrtnar pri gi:ofu Varadyju
Jakob Kukovec s Hardeka. Prav ta vrtnar je konec
dvatsetih let prej5njega stoletja. na zahtevo hotelirja
Rajha. zasadil z iglavci in uredil liden zasebni park s
klopmi, nekdanji severni obrambni jarek.
Jakob Kukovec in pozneje njegov sin Rado sta na
svoii domadiji na Hardeku ustvarila pravi arboretum
redkih rastlin. Leta 1965 sta Rado in Zena Ivanka
pridela zasajevati in dopolnjevati odetov botanidni vrt.
Vseh iglavcev je bilo preko 60 vrst. Posebnost vrta so
toreja-tisa (Torreya californica), ki je zelo obdutijiva
na mraz, razlikuje se od sorodnih tis po zelo dolgih in
Sirokih iglicah in ima oleikaste plodove. Kanarski bor
(Pinus canariensis), cedre, sekvoje, tise kriptomerije,
tuje, ginkovce in tulipanovce in 5e. Seveda pa je na
vrtu posajenih ved razlidnih smrek in ostalega
zanimivega rastlinja. Danes je vrt v stanju, kakrinem
je, saj se po smrti Rada Kukovca vrt ni botanidno
obnavljal, kvedjernu je kakina rastlina propadla ali
izginila,
Zanimiva naravna dedi5dina, zavarovana s
pravilnikom o doloditvi in varstvu
naravnih vrednot (Natura 2000):
Med zavarovane vrednote naiega podrodjr spada med
drugim tudi reka Drava s svojrmi Stirimi sklopi
zavarovanja:
1. Drava z redno loko na obmodju med Onnoikim
jezerom in SrediSdem ob Dravi.
2. Sonaravna struga Drave z obreLji in prodi5di med
Ormo5kim jezerom in SrediSdem ob f)ravi,
jugozahodno od ObreZa.
3. Sonaravna struga Drave z obreLji in prodi5di med
Ormoikim jezerom in SrediSdem ob Dravi, juZno
od SrediSda ob Dravi.
4. Habitat hrdka na SrediSkem polju.
Ti Stirje skupni sklopi tvorijo ielent 'Krajinski park
SrediSde ob Dravi", ki 5e ni ali pa nikoli s taklnirn
imenom nel.,a zaZivell. Skratka, zavarovano obmodje
reke Drave od Ormo5kega jezera do SrediSda ob Dravi
ima sedaj viSji in pornembnejii status, kot bi ga imel z
lokalnim zavarovanjem. Vsi Stirje sklopi Tnvnlsvanja
imajo drZavni pomen z vidika hidrologije, zoologije
ter pomembnosti ekosi stema.
Reke so klvotok pokrajine, skozi katero tedejo. Reka
pa ne prena5a oz. pretaka samo vode, temved s seboj
nosi hranilne in trdne snovi. Preko podtalne vode so v
stiku s svojo okolico. Poplave pognojijo gozdove in
travnike v dolinah, ko pa se voda umakne v svojo
strugo, jo filtrirni udinek loke odisti. Mod vode je
prvotno stalno spreminiala tok rek. Redna dinamika je
ustvarila strme stene, prod in pesek pa je reka odloZila
na mestu, kjer tok ni bil tako modan. V toku reke so
nastajali in izginjali otoki. Bogato dlenjena redna
pokrajina je bila iivljenjski prostor za mnoge Zivali in
rastline.
Ormo5ko jezero z dravsko loko in reko
Dravo
Akumulacijska jezera predstavljajo drugoten
Zivljenjski prostor, ki ga je ustvaril dlovek. Njihov
pomen je v nasprotju z vlogo naravnega rednega
vodotoka izredno majhen, vseeno pa imajo nekatere
prvine, ki jih zaradi unidene Drave naravovarstveno
ne gre zapostaviti, npr. podivaliSde, prenodiSde in
prelrranjevanje selivskih in stalno tu Zivedih ptic. Zato
Stejemo OrmoSko jezero, seveda skupaj z reko Dravo,
med ornitolo5ko pomembna podrodja (IBA-Important
Bird Areas). lezero se razprostire na povriini 3-50
hektar-jev, na katerem je pomembno prezimovaliSde
razlidnih vrst gosi - do 4500 primerkov. V ostrih
zimah, ko jezero zamrzne, ostane samo tok nekdanje
reke, prezimujejo nekatere vodne ptice v stari strugi
Drave. Celotno podrodje zavarovane naravne vrednotc:
je zanimivo in pomembno iz bio- in ekostaliSia.
Edinstven biotop za Stevilne Zivalske in r:astlinske
I Podrodjc med OrmoZern in SrediSdem ni bilo iz takinih ali
drugadnih razlogov zavarovano z obdinskirr-r odlokoni. V
prctcklosti je bilo kar nekaj poskLrsov zavalovanjc, vcndar sc je
vedno nallo nckaj obdinskil.r svctnikov, tudr iz Sredi(da, ki so
zavarovanju oz. razglasitvi KP nasprotovali. V teh zdrirhah iil'r
je prehitela cvropska zakonodaja, ki jc to podrodje reke Drave
zavarovalo z Naturo 2000.
-139-
Zgodauirsft zayisi
vrste. Najvedje bogastvo 'Krajinskega parka" (KP)
predstavljajo ptice. Doslej je bilo ugotovljenih 105
gnezdilskih vrst, od katerih je kar polovica na rdedem
seznamu ogroZenih vrst. Velika bobnarica, kvakad,
drna Storklja, kreheljc, Zlidarka, breguljka, tukalice je
le nekaj naStetih, za lai1o predstavitev. Prezimuje.io
tudi tukaj 104 ptidje vrste, npr. belodela gos,
konopica, dolgorepa raca, kostanjevka, plaiica, brkata
sinica, mali galeb, rjavka. drna raca itd. Pravo
bogastvo so tudi kadji pastirji, plazilci, pajki,
dvoZivke, vidra in pa, seveda, druga lovna divjad:
srnjad, divji praSid. jelen, poljski zajec, fazan,
ierebica, lisica, kune in jazbec. V dasu Zetve pa nas
razveseljuje s svojim petjem najmanj5a kura selivec -
prepelica. V zadnjem dasu so strokovnjaki za metulje
odkrili zelo redkega metulja - hromega volnoriteZa
(Eriogaster catax), ki domuje na drnem trnu in prav
tako rnetulj endemit, imenovan petelindek, ki Zivi na
plevelu podra5dec. Posebnost so tudi lastovkam
podobne ptice - breguljke, ki domujejo v Stevilnih
kolonijah v peSdenih obreZnih stenah reke. V zimskem
dasn je reden gost Ormo5kega jezera in dravske loke
orja5ka ptica ujeda, orel belorepec ali postojna
(Haliaetus albicilla). Vsa letna obdobja so za obisk KP
svoi evrstno doZivetj e.
Edinstven svet krajinske podobe med OrmoZem in
Sredi5dem ob Dravi, v dolZini skoraj 10-ih
kilometrov, ki na svoji poti oblikuje mnoge zavoje s
Stevilnimi brzicami. Reka ima Stevilne rokave. zalive.
polotoke, otoke, prodi5da in mnoga trstiSda. V
poplavnem obmodju redne loke je okrog 50 mrtvic,
pomembni biotopi, ki jih napajajo z vodo podtalnica
in potoki.
Na pribliZno devetih kilometrih, med zapornico
akumulacijskega jezera in SrediSdem, kjer Drava
zapusti slovensko ozemlje, ima reka 7 m padca, nato
se umiri proti podravskim in madZarskim ravnicam.
Pred izgradnjo HE VaraZdin je imela reka v
normalnem stanju dez 100 kubidnih metrov pretoka, ki
je pozneje padel na vsega 8 kubidnih metrov. Ob
obilnem deZevju in topljenju snega pa se redni pretok
poveda celo za ved kot dvestokrat. Takrat poplavi vso
dravsko loko na levi in desni strani. PribliZno
kilometrski pas levega brega reke, celotno polje od
OrmoZa do Sredi5da, je edino stani5de poljskega hrdka
(Cricetus cricetus).
Nekaj najpomembnej5ih in zanimivih
naravnih znamenitosti:
V letu 1992,na predlog Zavoda za varstvo naravne itr
kultume dedi5dine Maribor, je takratna SO OrmoZ
sprejela odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v
obdini OrmoZ. Takrat je bil sprejet odiok o razglasitvi
Kraiinskega parka Jeruzalemsko-Ormo5ke gorice in
nekateri naravni rezervati. Na podlagi tega Odloka in
na podlagi Zakona o ohranjanju narave (UL, RS, 5t.
221A, je bil oktobra2004 sprejet Pravilnik o doloditvi
in varstvu naravnih vrednot; doloda dele narave, ki so
zaradi svojih lastnosti spoznani za naravne vrednote.
Med te spadajo, poleg Ze treh naitetih - Drava, 5e:
- Blumenauovi pravi kostanji v Velikem
Brebrovniku, trije mogodni kostanji ogromnih
razseZnosti. Legenda pravi, da so bili posajeni na
trupla pokopanih Turkov, ki so jih pobile Zenske v
Babjem klancu v Jeruzalemu leta 1664. Prav tako
kostanj ob cesti v ovinku pred Jeruzalemom oz.
Babjim klancem. Po mnenju strokovnjakov
kostanji niso toliko stari, kot pravi legenda.
Resnidno pa je dejstvo, da so kostanji v svojr
dolgi Zivljenjski dobi pomagali preZiveti mnogim
ijudem, da niso od gladu pomrli. Od tega, pravi
moj znanec, niti ni tako dolgo. Danes je kostanje
dodobra nadel zob dasa, nekateri pa imajo velike
rane od udara strele. Mogodna drevesa si je
vredno ogledati.
- Pornernben biotop, ki je v naii neposredni bliZini,
je rnokriSd,e v Ivanjkovcih med drZavno cesto
proti Ljutomeru in Zel. progo. Mokri5de je ostanek
nekdanj ih graidinski ribnikov.
- V Koradicah pri Sv. TomaZu rastejo znameniti
JanZekovidevi dobi (hrasti) drevesa izjemnih
dirnenzij.
- V gozdu Koradica v ObreZu je zavarovano
pragozdno obmodje drne jel5e in belega gabra.
Poskus gozdarjev, kako se bo gozd obnavljal br:ez
p0segov dloveka.
- V Lahoncih si je vredno ogledati Rajhov
mamutovec (Sequoiadendron giganteum). Menda
ga je posadila leta 1910 takratna lastnica Julija
Kreber s Ptuia, na grob svojemu psu.
- Zanimiva je tudi NajZerjeva lipa v Loper5icah, ki
je prav tako izjemnih dimenzij.
- KLrkovdeva zimzelena hrasta na Hardeku sem Ze
omenil pri ormo(kih zanirnivostih.
- RastiSde navadnega rakitovca ali belega trna
(Hippophae rhamnoides) ob drZavni meji pri
Sredi5du ni bilo strokovno vzdrZevano, zato je v
vedji meri propadlo oz. zaraslo s drnim trnom in z
glogom. Tu in tam se 5e najde kak5en primerek
rastline. Zanimiva je rastiSde modvirske logarice
(Fritillaria rneleagris) pri Savcih.
- Lipa v Sodincih pri kapeli, ki ima zanimivo
zgodovino2.
- Orjaikibeli topoli v Otoku priVeliki Nedelji.
2 Kmjak, O ljudskih gr-bih in 5e kaj, str. 75
- 140 -
Zgo[orinsft zapisi
- Sinkova lipa na GradiSdu v SrediSdu ob Dravi.
- Trlava, severno ob SrediSda do tromostovja v
Jastrebcih. Zanimiv prvobitni biotop, ki ga
naseljujejo mnogi vodni organizmi, od sondnega
ostriZa, pritepenca s Kitajske, vseh vrst rib, Skoljk
5krZkov, rakovjelSevcev in pa, seveda, vidra.
Viri
- Izrezki iz dasopisov.
- Projekti DOOPS: DRAVA - Mura, Drava. gosi.
- Svet ptic, 5t. 4, februar 2005.
- Uradni vestnik obdin OrmoZ in Ptuj, 12. Il. 1992.
- Uradni list RS, 5t. 111, z dne 14. 10. 2004.
Literatura
- Botolin Vaupotid, Maja, 2003: Ormolki park - ali ga
poznamo?. Bilten nladinskega raziskovalnega tabora,
OrmoZ.
- Krryak, Franc,2004: O ljudskih grbih in 5e kaj.
- Kukovec, Rado, 1990: Ormo5ki spomini. Ljubljana.
- BoZid, Luka, 2003: Mednarodno pomembna obmodja
zaptice v Sloveniji.
- Med Dravo in goricami, Glasilo TD SrediSde ob Dravi.
- Krajinski park Sredi5de ob Dravi, bro5ura,2003.
- Lovstvo skozi das v na5ih krajih 1995 - ob 50-letnici,
Lovska dluZina SrediSde.
- NATIJRA 2000: PriloZnost za naravo in gospodarstvo
- Regr.la ttajerska mejna Mura', 2002.
- NATURA 2000: Svetla prihodnost varstva narave,
2003.
- Ormolka vinska turistidna cesta, zloLenka, marec 2001.
- Raziskovalni tabor Studentov biologrje, Sredi5de ob
Dravi, 1997.
- Soitarid, Mirko, 1973: Podoba krajine in narava v
ormo5ki obdini. OrmoZ skozi stoletja (uredil JoZe
Curk), Maribor, str. 287-305.
Povzetek
Zanimiva in bogata je narava, ki nas obrtaja, vendar
jo prenrulo poznanrc. Le nekaj korakov nas loii ocl
"mestnega vrveia" in ie smo tako rekoi v pristni
naravi, obdani z. mnogimi zanimivostmi. posebno
ormoiki grajski park je zanimiv s svoiirni drevninami,
nii ruanj pa niso zanimivi mnogi primerki noravnih
spomenikov po celottti nekdanji orrnoiki obiini.
Posebno zanirniv je biotop ob reki Drc:i rned
Ormoi.eru in Srediiiem ob Dravi, z ornitoloikega
vidika po tudi Ormoiko jezero. To gosti na clesetine
vrst najraz,liinejiih voclnih ptic, v zahjeru iasu pa.je
stalen gost orel belorepec.
- 141