148. šterilka. (T Tnta, ▼ NkM 4ne 11. 4ec«abr» 1M7.) Tega j XXII. „■DINMT" lb*j* pv trikrat na toda* ▼ iaatib ia- pogledom. Tudi dvema mladima damama, ki sta se nakajali istočasno v prodajalnici, se je moralo zdeti moje početje čudno, ali vsaj zabavno, kajti opazil sem, da se ozirata po meni in si šepetata o tem nekaj na uha. Vladimir je ogledoval l«potij* prodajalnič-nega bogastva in je pri tem popolnoma pozabil na me; vporabivši to ugodno priliko, šepnil prodajalničarjn nekaj aa uho, na kar mi je le-ta skrivaj izročil nekaj v papir zavitega, kar je skoraj izginilo v žepu mojega plašča. Vladimir ni prav nič opazil to manipulacije, pač pa oni dve dami, ki sta čedalje večim zanimanjem motrili vse to. Konečno sem nabral vsega dovolj in naprosil, da sa mi takoj dopošlje na stanovanje. Napisal sem svoj naslov in odšel z Vladimirjem, o čemer pa nisem poaabil pokloniti se obema damama uprav gracijozno. (Zvršetek pride.) đa se posvetujejo o vprašanjih poljedelske in gospodarstvene nravi. Pustimo Da straui vpra«a»je, ali se morejo ponašati ti shodi kakimi pozitivnimi vspehi ?! To jedno pa jim treba pripozuati, dri jim je namen dober! In to ne le z gi spodarskega in poljedelskega stališča. Tudi se stališs* mejsebojne — strpljivosti 1 Ali ni, da bi se moral veseliti člo vek — ako ima le količkaj blagega čata v sebi — ako se je v seiaojih časih, ko tako srdito in visoko pljuska valovje političnih, narodnih in socijalnih strasti, kje pokazala kaka nevtralna točka, na kateri morejo ljudje pozabljati, da govore različne jezike in (la so izišli iz različnih naridnosti, ter morejo občutiti le to jeduo, da smo vsi prišli iz rok Stvarnika, da smo vsi ljudje in da smo na vse zadnje vendar 1« vsi členi velike družine, ka teri pravimo človeštvo 11 Da smo torej vendar le navezani jvdeu na druzega I! Takih nevtralnih toče k se moramo le veseliti. Taka točka so bili torej Udi in sosebno vsakoletni shodi avstrijskih agrarcev na Dunaja. Tem frivolneji in brezvestneji je oni, ki po herostratski ruši take tačke. To s« storili v resnici Nemci. Na posvetovanja, ki ie je vršilo pred shodom, so sklenili ntmški deleg&tje, da postavijo predlog, naj se shod odloži, ker — čnjte sedaj 1 — pride na shod kakor delegat tudi predsednik zbornice avstrijske, vitez A b r a h a • ■ o v i č. Češ : s tem možem vendar ne moremo delovati skupno 1 Gospodje nemški deUgatje so torej aparat zasukali tako, da je senca obstrukcije v parlamentu padla tndi na agrarni shod, na polje povsem nepolitiške nravi. Na dlani je, da je bila to grda politiška demonstracija v prvi vrsti proti Poljakom In Čehom in potem seveda proti vsem avstrijskim Slovanom. Istotako je naravno, da tako izzivanje ni moglo ostati brez posledic, obžalovanje vrednih morda manje v gospodarskem pogleda, nego pa iz ozirov na medsebojne odno-iaje med Nemci in nenemškimi narodnostmi. Poljaki so se oglasdi takoj krepkimi protesti in njim so sledili Čehi. Toliko predsednik »hodu agrarcev, češki velikaš princ Lobkovic, kolikor podpredsednik, Poljak Czecz, sta takoj položila ti svoji časti. Baklja narodnega prepira je bila vržena tudi med agrarce. In to so storili Nemci. Toda med Nemci je tn pa tam tndi kakov trezen mož. Nekaj tacik mož je n.enda tudi v predsedstvu kmetijske dražbe dunajske. Le-ti so se ustrašili svojega lastnega čina. Še le odločna reakcija od glov»tske strani jim je »budila vest in zavest, da so se pregrešili na ciljih agrarskih sho-dov, da so torej igrali grdo igro, zanRsai° papire in strasti na nevtralna tla. Zavest o i* ter jeni krivdi je prisilila predsedstvo kmetijske dražbe, da je poslalo v svet neko „pojasnilo", zakaj so tudi nje delegatje glasovali ta oni auiiftozni predlog. Res, zanimivo je, kako se trudijo sedaj gospodje, da bi dokazali, da niti mislili niso na kako demonstracijo, in priznavajo, da je v Avstriji različnih narodnosti ter da je potrebno, da kmečki stan vseh naroduosti postopa zložno v povspeševanie svojih ukupnih interesov. .Pod unsom zadnjih politiških dogodkov sedanjih — tako pravi ono pojasnilo, da u i opravi čilo odložitev bhoda — ne bi bilo prave pozornosti za poljedelska vprašanja. Na shodu agrarcev se morajo razpravljati stvari brez narodnih in politiških ozirov in predsedkor. K«r se je t»klep radi odložitve shoda smatral z mnogih straui kakor po litiška demonstracija, naperjena proti nenemikim delegatom, pnvdarja kmetijska dm/.ba, da ravno nasprotno je res. Nižjeavstrijski delegatje povdar-jajo, da bi t>ilo naravnost nezmi-elao, ako bi hoteli zanašati narodne prepire tudi aa slu.d agrarcev. Saj vedo, da v monarhiji živi ved narodnosti. Na shodih morajo biti zastopani poljedelci vseh narodnosti, ak<> hočejo dosezati isti svoj namen. Celo z narod nt-g? stališča nemškega bi bilo obsojati, akt bi nemški poljedelci odklanjali sodelovanje poljedelcev druzih narodnosti, kajti take združenje je potrebno v podkrepljenje prav tistih razredov ljudatva, v katerih ima narod svoje korenike". Tako govore gospodje sedaj, pe požaru. Veliko lepega, dobrega in pravega so nam povedali tu trezni nemški možje v kmetijski družbi duuaj-ski. Dobro znamenje to, da je med Nemci še takih mož, kater.h f ni doseglo tisto besneče valovje Sch5oererj**e zbesuelosti — tistega fanatizma, ki ne pozna ozirov niti do iateresov svojega lastnega ljudstva. Ali nekaj čudnega imajo na sebi ti nemški zmerni in< žje ; navada jim je, da vedno prihajajo prepozna se svojimi lepimi in treznimi nauki in nasveti. Prepozno, ko je že krava iz hleva. Zakaj niso gospodje povzdignili svojega glasu takoj, ko se je storil tisti nesrečni sklep ? Zakaj niso povedali takoj, da so le iz stvarnih razlogov glasovali za odložitev shoda ? Zakaj niso proteitovali takoj proti grdi demonstracj', naperjeni proti Poljaku Abrahamovičo? Shod agrarcev nima odločati o tem, da-li je Abrahamovič kaj zagrešil kakor predsednik zbornice. Na agrarnem shedu bi bil on le delegat, le agrarec, kakor vsakdo dragi. Ali so menili res, da bodo Poljaki molčali na tako žaljenje ? Ali so menili zares, da se Čehi ne pridružijo povsem opravičeni reakciji Poljakov? Sedaj govore, sedaj še le obsojajo na vse hvale vreden način one, ki v svojem fanatizma vidijo le politiko tudi tam, kjer gre za — kruh, kjer gre za ekzi-stenco onih, ki so steber človeški družbi; ne le med Slovani, ampak istotako tndi med Nemci. Gospodje priznavajo sedaj, da v Avstriji 2ive različne narodnosti. Kakor hitro pa je tako, je tndi Nemcem dolžnost, da se ne odtezajo spoznanja, da vie te narodnosti imajo pravico do življenja istotako kakor Nemci. Ali pa ne pravi vest tem .zmernim in treznim" možem, da so tudi oni nekoliko krivi na sedanjih žalostnih odnošajih, ker nimajo toliko poguma, da bi javno, odločno in ob vsaki priliki brez odlašanja in cincanja nastopali proti tistemu nemškemn besnenju, ki noče trpeti nikogar poleg sebe in ki je torej v kričečem nasprotja z istimi lepimi nazori, katere izjavlja predsedstvo kmetijske družbe dunajske v svojem gori omenjenem „pojasnilu". Le nekoliko več doslednosti in iskrenosti, o gospodje! Ne samo tako akademiški v .pojasnilih", pisanih v svoj lastni zagevor, ampak tudi v dejanjih, v vsem svojem nastopanja mora kazati mož svoje bolje prepričanje. Ne, nekaj to-lažljivega je vendar na vsem tem nemškem besnenja. To namreč, da posledice divjanja Prusjakov bode slednjič občatilo tadi nemško ljadstvo samo. Ia potem mora priti spoznanje I Politiike vesti. V TRSTU, dne 10 decembra 18*7. K položaja. Prav smo imeli, ko smo rekli, da je vzajemnost med nemškimi skupinami le navidezna in ne resnična, da je le hipna, ker so jedini le v sovražtvu do Slovanov. Ko pa pride trenotek, da bi morali delati pozitivno, tedaj se gotevo razbije to jedinstvo. Tako smo rekli pred par dnevi m danes že se potrjujejo te naše besede. Hoteli se izdati akapen manifest do naroda nemškega, ali niti v ta namen se niso mogli zjediniti, da bi samo povdarjali ukupna načela, kamo-li da da bi jih mogli izvrševati praktično. Nemške skupine izdaje vsaka svoj poseben eklic; liberalno veleposestvo pa ne izda nikakega. Zadnje čase so nemške novine trosile vest, da so se pogajanja med Nemci in Čehi razbila v prvi vrsti ob iutrigah konservativnega plemstva, Češ, da se isto boji, da pride ob ves upliv in ogled, ako bi prišlo do sprave med narodi. Sedaj sta izdala toliko češki klnb kolikor klnb konservativnih veleposestnikov izjavi, da se one govorice povsem neosnovane. Včeraj je imela parlamentarna komisija desnice daljšo seio, v kateri so razpravljali o ukup-nem manifestu vse večine do volilcev. Dočim čitamo v laških listih, da pogajanja niso^dovela do vspeha, pa čitamo v včerajšnjem .Slovenca', da parlamentarna komisija večiue poda izjavo, v kateri je povdarjena solidarnost većine tudi za bodočnost. O nakanah vlade poročajo, da ista nameruje zopet pričeti s pogajanji, ia sicer v mesecu janu-varju. Vlada se nadeja, da dotlej bodo stranke bolj naklvajene spravi. Državai zbor se zaključi takoj, ko delegacije završe svoje delo. Nikdo pa ne sluti, kdaj Be zopet snide isti. Med teui se skličejo deželni zbori. Značilna za sedanji položaj je morda tndi vost, ki je priobčoje .Slov. Narod*, da sta namreč došla na Dunaj namestuik Štajerski in deželni odbornik R o b i č. Njiju prihodu da se pripisuje veča politična važnost. Poročevalec ,Narodov" prido-daja še, da j« ta prihod v zvezi z raznimi osoonimi spremembami na najviših mestih. Iz delegacij. Nadaljevale poročilo iz avstrijske delegacije, preiti nam je k naslednji točki: vojna mornarica. V zataji seji delegacije je omenjal delegat poslanec Kafian avstrijskega brodov-nega prometa. Obžaljnje, da je Avstrija ukljab svoji ugodni gecgrafični legi tako malo udeležena na prekomorski svetovni trgovini. Govornik se pritožuje o zapostavljenju Slovanov po arzena-lih in o protežiranju italijanskega elementa; želi, da ie zasnuje jedna slovanska šola v Pnlju. — Vice-admiral Spaun kaže na neugodne razmere T naši mornarici ter povdarja potrebo, da se ista pomnoži. Ni ma znano, da bi se bilo kaj premenilo v zistemu stavb v mornarici' Uvedba trgovinskih atašajev je težka stvar, ker je večina trgovskih ladij zastarela. Govornik zagotovlja, da se vodstvo mornarice prizadeva za napredek ljudskega nao-braženja. Za slovanski jezik so se ustvarili knrzi T Pulju z namenom, da členi štaba zimorejo občevati se svojimi podloiniki. Govornik je povdarjal, da je umrli baron Sterneck neumorno skrbel z a prospeh mornarice v Pulju. KoneČno je omenil govornik tudi vprašanja živil mornarice. Po sklepu iega poročila se je vsprejel proračun mornarice. Delegacija je konečoo potrdila sklepni račun za leto 1895. Tekom razprave je omenjal državni finančni minister Kallay porabe bosanskih čet ▼ Gradca. Minister je dejal, da se zamorejo bosanske čete porabljati na kakoršnemkoll kraja naše monarhije in to na podlagi bosanskega brambenega zakona in specijalnega zakona od leta 1890. Po* raba bosanskih čet v Gradca je bila torej popolnoma zakonita. V imena sknpae vlade zamore izjaviti minister, ba izvršujejo bosanske čete svojo vojaško dolžnost povsodi istotako točno, kakor druge avstrijske čete. Z rešenjem peticij so bile dovršene meritorne razprave delegacije. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Avstro-Ogerska in Avstrija in Ogerska. Z oiirom na dogodke v avstrijskem dri. zbora in v ogerski zbornici piše oficijosna „Wiener Allgem. Zeituog*, da je jako nevarna igrača to, kakor nastopajo avstrijske stranke med seboj. Kajti iz krize med strankami, iz parlamentarne krize, utegne na« stati nekega dne kriza monarhije. Danes imamo ie Avstro-Ogersko, kaj pa, ako bi izpadla tista vez med obema besedama in bi se potem glasilo: Avstrija i n Ogerska t To je nevarnost, katero prov-zročajo se svojim vedenjem avstrijske stranke in katera nevarnost postane Še veča, ako bodo te stranke trdovratno odrekale to, kar je potrebno za obstoj države." Te besede dunajskega lista se nanašajo vsekakor na dejstvo, da je Ogerska samostojno določita svoje razmerje do Avstrije za dobo jednega leta ozirom na banko in trgovske in carinarske stvari. Ta nevarnost, da bi se namreč Ogerska popolnoma odcepila od Avstrije, tako, da bi bila le krona jedina vez med njima, danes še ni akutna, ker Madjari se daaes še ne Čatijo dovolj močae in krepke, da bi le na svojih ramah mogli nositi težko breme povsem samostojne države. Ali želja po odcepljenjn živi v Madjarih in se pojavi gotovo z vso silo svojo, čim bodo menili Madjari, da so dovolj pripravljeni za to veliko akcijo. To je povdarjal tndi naš danajski dopisnik v zadnjem izdanja tega lista. Gotovo je torej, da nevarnost, ki danes še ni akatna, se bode vekšala v isti meri, kakor se bodo jačili Madjari na stroške te države. To pa se bode godilo tako dolgo, dokler bode veljala dosedanja, za to polovico krivična pogodba med obema polovicama, oziroma, dokler ae odno-saji v avstrijskem parlamenta ne ozdravijo tako, da bode zmožen izdaten odpor proti nezmerni« zahtevam Madjarov. Ako pomislimo le na to dejstvo, na ogromno škodo, ki jo trpi prebivalstvo te polovice vsled sedanje pogodbe, stopa nam živo pred oči, kako zločinski so postopale nemške stranke, ko so uvele obstrukcijo ravno v tem resnem tre-notku iu se s tem naredile naš parlament nesposobnim za delo v pravično premeaabo dosedanje pogodbe. Naj se le izgovarjajo Nemci in socijalisti, da saj so ravno oni najodločneje proti dosedanji pogodbi I To pa je zgolj sofistika, ki more preslepiti le onega, ki ne zna misliti. Ni zadosti, da je kdo zoper dosedanjo pogodbo, ampak mora tudi hoteti, da se na nje mesto postavi kaj dragega, boljega. Kdor razdira dosedanjo pogodbo, a zajedno onemogoča delo za novo — in tako je delala obstrukcija —, ta dela za anarhizem. V tako anarhistiško stanje vendar ne more privoliti država, ker to bi bilo začetek koncu. In tako vid.mo sedaj vlado, kako poseza po neparlamentarnih sredstvih, da reši začasno pogodoo in mora biti še hvaležna Madjarom, ako privole v tako rešitev. Narodi avstrijski pa morajo z milijoni poplačati to .dobroto" Hadjaro v. To so lastni pridelki z obstrukcijske njive. In takemu sada so pridno prilivali tudi privilego-vaHi rešitelji Ijadstva v socijaliatiškeui taboru. Kakor vidimo, je .rešilna akcija" teh gispodov jako »dragocena* za siromašno prebivalstvo. Za prebivalstvo, dal Sicer pa se smejejo vsi v pesti : Madjari, voditelji Nemce* in voiitelji — socijalnih demokratov. Ugodno pogodbo? Razbremenjene te polovice? Kam mislite? Od kje bi potem izvestni patentovani „reševaUslji ljudstva" jemali pretveze ia zgražanje nad drugimi ljudmi? To bi bila vendar poguba njih rokodelstvu! Vzajemnost med Čehi in Poljaki. Nemci žanjejo Sddaj, cesar bržkone niso hoteli sejati. Menda nikdar še do sedaj ni kilo tako intenzivnih pojavov solidarnosti mel ooema severnima plemenoma avstrijskih Slovanov, med Čehi in Poljaki, kolikor jih je sedaj. V torek je prišlo v gledališča v Lvovcu do velike man.festacije poljsko-češke vzajemnosti, in sicer se je priredila ta manifestacija pod vodstvom poljskega plemstva. Nadalje javljajo iz Lvova, da je po pada grofa Baiemja od dne do dne vidneja sprememba V konservativnih krogih in mej plemstvom poljskim Cdhom v prilog in glasneje in glasneje je Čnti povdarjenje slovanske vzajemnosti. Tudi v Krakovem se pripravlja velika manifestacija. V nedeljo bode tam velik shod, katerega sc udeleži mnogo poljskih poslancev in pa odposlanci češkega kluba Gotovo je, da prebivalstvo priredi oaisjajneji vsprejem češkim gostem. Gnverner na Kreti — Slovan ? Že dlje časa molči vprašanje imenovanja guvernerja za Kreto posebno ozirom na osebo, ki bi se naj določila za to nažno mesto. V zadnji čas se je mnogo govorilo o n^kem Nemcu Scbafferju, katerega so baje akceptirale velevlasti — seveda izvzemši Rusijo, katna se ui izpregovorila zadnje besede na Vztoku. Sebftff-r je služil več časa v angležki vojski in o njem se je govorilo, da bi prAvefc nagibal jedno uho na angleška šepetanja in tega niti sultan ne bi želel. No sodaj pa je Schaffsr izgimi s p' a do mestnega aveta. Brez razprave se je vsprejel predlog municipalne delegacije za uravnavo isterske ceste. Ensekutiva je dobila nalog, naj stori potrebno, da bode država nosila polovico stroškov. To je prav, kajti to delo je res nujno potrebno. Drugače pa mnllmo o predlogu, vsprejetein tudi brez razprave, glasom katerega se sme porabiti do 350000 gM. za razširjenje in olepšavo pokopališča pri sv. Aui 350000 gld. niso mačje solz*. Pijeteta do mrtvih je lepa stvar, gor j 6, kjer ni tega čuta, Ali tudi v tem pogledu velja: Ne pretiruj! Sosebno psi, ker je med živimi toliko potreb in toliko —- lačnih. Ta denar si hočejo izposoditi od jedne tržaških bauk. Daljša razprava se je vnela o predlogu municipalne delegacije, da se izdelanje načrtov za novo norišnico izroči načelniku mestnega stav- benega urada, inženirju Lorenznttiju. Iz svot, ki so določene za to gradnjo, naj se mu dovoli 9000 gl za poplačenje pomožnega tehničnega osebja. Proti tem predlogom je govoril svetovalec Gai-ringer, meu4, da naj bi to delo prevzel kateri privatni tehnik in naj bi se razpisal natečaj v ta namen. Nadalnje razprave so se udeležili župan, svetovalci Luzzatto, Costantini, Gairinger Venezian in inženir Lorenzutti. Konečno sta se odklonila oba predloga svetovalca Gairingerja in so se vsprejeli predlogi mestne delegacije. Saja se je zaključila ob 9. uri 10 minut zvečer. Kako se Italijani „love" na Dnnaju. O tem ima zadaja .Naša Sloga" nastopno mično črtico : „Znano je, kakim načinom so Italijani došli v parlament. Znano je, kakovo je bilo njih vedenje v parlamentu. Znano je, da so hoteli biti celo posredovalci mej Čehi in Nemci; prav oni, ki ne privoščajo nikakih pravic Hvatom in Slovencem v Primorju. Italijani bi bili radi šli z desnico, v kolikor se je vlada naslanjala na desnico. Srce pa jih je vleklo k levičarjem. Po vsakem že dovršenem glasovanju — torej, ko niso mogli več ni koristiti ni škoditi — razglašali so hitro po novinah, da so mislili podati to ali ono izjavo. Ob vsaki priliki so vlačili sami sebe v novine, to pa v jedini namen, da so dajali na znanje, da so tadi oni ta. Odlašali so se sami, ker se jih že ni hotel spominjati nikdo dragi. Tsdi sedaj, odkar je pal grof Badeoi in je nastopil Gautsch, igrajo isto ulogo. Gautseh se dogovarja z desnico in levico, ali Italijanov ne kliče. Da pa vendar obrnejo na-se pozornost tudi v tej dobi pogajanj, dvigajo noge tadi oni in naznanjajo v novinah, kako so imeli dogovorov z veleposestniki nemškimi, katere bi vlada vsakako hotela dobiti na svojo stran. In potem pristavljajo Italijani uprav imenitno, da je med njimi in veleposestniki nemškimi toček, ki jih spajajo. To je .lovenje". Italijanske novine so naznanjale^že v soboto, da pojdejo Italj.ni v nedeljo v deputaciji do mi* nisterskega predsednika. Ko jih že on sam noče klicati k sebi — kamo-li, da bi se potradil do njih I — pa se mu ponttjajo sami 1 Taki so na Dunaja prav tisti ljadje, ki so doma toli oholi in samovlastni! S cer pa ni nikakih poročil, da li so sploh bili pri miuisterskem predsedniku in da-li so opravili kaj ?! Umrl je v Pičnu v Istri vrl rodoljub ia po-štanjak Anton K u r e 1 i d, trgovec in posestnik tam. Pokojniku je bilo 60 let in je bil oče odvetniškemu kandidata v pnarni g. dr. Trinajstima v Buzetu, gospoda d.rn Simona Kareliča. Pokoj daši pokojnikovi 1 Slovenski jezik na trlaiki polti. Od več strani nam poročajo, kako uradn ki na tržaški pošti zlorabljajo vsako pretvezo, da tudi za pisma slovanskimi naslovi pišejo laško-nemške recepise. Iz Bosne in Hercegovine n. pr. prihaja vse polne pisem čistimi hrvatskimi naslovi in tudi hrvatskimi napisi tvrdk na kuvertah, vendar se izdajejo dosledno le nemško • laški rscepisi. In sicer pod pretvezo, ker od pošiljatelji — to pa le v komodi-teto gg. uradnikov — dostavljajo spodaj .Triest" ali „Trieste". Nadpis tvrdke je hrvatski in naslov je hrvatski; ali ukupni naslov se smatra nemškim radi tistega .Trieste" ali „Triest". Nasvet, ki ga vemo mi proti takemu postopanju, je jako jedno-staven ia bi najnujaeje prosili sosebno hrvatske liste, naj ga sporoče prebivalstvu Bosni in Hercegovini. Da odtegnemo uradnikom na poŠti tndi označeno pretvezo za izdajanje laško - nemških tiskovin, n« treba druzega, nego da vsakdo napeše le Trst in nič zraven nTriest" ali „Trieste' 1 Tega pa vendar ne smemo dopuščati, da bi se naša uljuduost in prijenljivost zlorabljali za kratenje pravic nač inu jezika. Iz Sežane nam pišejo: Obzirnost vlade do Italijanov v Primorski je tolika, da se kaže celo tam, kjer Italijanov niti ni. To je pokazala tudi o imenovanju članov v komisijo za odmerjanje pridobnine za naš okraj. Prav je, da se vlada ozira na manjšine, kjer ist9 o volitvah v rečeoe komisije niso mogle priti do veljave. Čudno pa je, da vlada pošteva tudi take laške manjšine, katerih — ni! To se je godilo pri nas. V Sežani imamo j-duega Laha, kajti par laških uradnikov ne štejem i med prebivalstvo; ti so danes tn, jutri tam. Iti čujte : v imenovano komisijo je vlada imenovala tistega jedinega Laha ! To je pač pretirana obzirnost! Kar pa ne bode oviralo italijanske gospode, da ne bi o prvi pri priliki zajokali o tem, kako vlada strašno zatira in prezira Italijane na Primorskem. Mi bi hoteli čuti, kakov krik bi zagnali kje v Bujah, ako bi vlada izvoljila v komisijo kakega poznanega Slovana t Da-si treba pomisliti, da v nas imamo jednega Italijana, v okraju bnjakem pa je večina prebivalstva slovanska. Sicer narodno zaspana še, ali vendar slovanska. 25-letnica .Glasbene Matice." Vsikdar, kadar se je uaš zatirani narod pomaknil za stopinjo naprej v svojem kulturnem delu, vsikdar pozdravljamo tak korak z jasno radostjo, in s posebuim zadoščenjem in z zahvalo v srcu onim, ki so pripomogli k napredku. Tako sedaj ob slavlju 25-letn ce našega dičnega glasbenega zavoda naše, ljubljene .Glasb. Matice." Po poročilih iz središča domovine, iz bele Ljubljane, kjer se je vršilo to slavlje, je bilo isto najčastneje. Prvi del slavnosti je bila opoludanja seja v domu .Glasbene M&tice". Na tej seji je predsednik „Matični", g. Ravnihar, v živih besedah slikal zgodovino procvita tega zavoda, kateri sije neskaljen v zgodovini narodnih borb našega naroda. Temu zavodu, kakor izključno umetniškemu, je bilo takoj naklonjeno veliko in malo: dež. zbor, občinski zastop ljubljanski, kranjska hranilnica in posebno visoka vladi. Govornik je povdarjal veliko naklonjenost bivšega deželnega predsednika .Glasb. Matici", a še večo sedanjega predsednika barona Hsina. Le-ta je izposloval zavodu večjo subvencijo, omogočil je .Matici" dunajski izlet in je izprosil celč naklonjenost cesarskega dvora. Na koncerta na Dunaju sta bila navzoča dva člena cesarske rodbine in o tej priliki se je smela predstaviti .Matica" vladarju samemu, kateri je prijazno občeval s posamičnimi členi „Matice" in je prisrčno pohvalil to slovensko glasbeno podjetje. Gosp. Bel6, tajnik .Matičin*, se je spominjal zlasti prvega in najagledaišega voditelja „Matice" za njene minolosti, Vojteha Valente in pa neumornega sotrudnika Matičinega Antona Ned\f la, kateri je tako rekoč na svoji smrtni postelji zložil za .Matico" skladbo .Domovini in ljubavi". Spominjal se je nebrojnih drugih sodelovalcev na poljii slovenske glasbe: onih, katerih že ni več med živimi m onih, kateri še delujejo v slavo .Matice", Povdarjalo se je tudi, da bi se moral .Matičin" delokrog razširiti tako, da postane „Matica" neka viša glasbena šola, nekak konzervatorij. Na koncerta zvečer je deklamoval pesnik Gangl svoj svečani govor v vezani besedi. V pj. red koncerta se je vršil pod vodstvom g. Čerina. Na koncerta se je proizvajala Vilharjeva overtira iz „Jamske Ivanke", katera je klicala v spomin one davne dni, ko se je naš narod jel probnjati is svojega sna in ko je dihalo narodno življeuje slovensko ono bnjno navdušenje prve mladosti. Iste spomine so zbnjale tndi „stare" slovenske pesmi! katere je popeval starina slovenske glasbe, operni pevec Nolli. Orkester je proizvajal tudi .inter-mezzo" iz opere .Ksenija" od V. Parme in navzoči skladatelj se je moral ponovno pokazati občinstvo. Proizvajal se je tudi Smetana se sliko „Iz čeških logov in gajev" in mešani zbor je s spremljevanjem orkestra pel dva komada Haydno-vega „Stvarjenja". — Po koncertu se je zbralo občinstvo v prostorih .Narodnega doma* na prijazen sestanek, kjer je nnvdušeuo plamtela iz ure gorečnost za prospeh slovenske glasbe in sloves* skega petja. Saj bi bili baš ta zbrani prijatelji slovenske pesmi lahko zaklicali našim narodnim nasprotnikom, ubijalcem naš* narodne svobode s oslepljenim Gregorčičevim ptičem: Le jedno je, kar vzeli niste, Kar mi ne vzamete nikdar : To pesmi so, srebrnočiste, To petja je nebeški dar I Sneg na Kranjskem. Neuavadno kmalo seje pričela letos zima na Kranjskem. Zapadel je sneg zlasti na Gorenjskem tako visoko, da še nikako zimo tako. V Kraujski gori je palo snega 140 cm., v Ratečah 1*70 cm. in po nekaterih krajih celo tri metre visoko. Ondi se pač izpolnjuje prorokovani*: vroče poietje, huda zima. Pogorsla je v Ljubljani baraka, v kateri ima .Narodni dom" električni motor za napravo električne luči. Škode je okoli 3000 gld. Ne ve se, kako je nastal požar. Izpred porotnega sodišča. Predvčerajšnjem in ▼Čeraj sti ae imeli vršiti razpravi vsled tožeb radi taljenja na časti potom tiskopisa. Bivšega urednika lista .Lavor&tare« je tožilo ravnateljstva zavoda „Caaaa popolare di credito", včeraj pa ja inel stopiti pred porotnike urednik nekega dru-zaga tukajšnjega lista valed tatbe policijskega eficijala Marinoviča z Reke. Odpadli pa iti obe razpravi, ker »o stranke poravnale med seboj. Danes je zadnja ptrotna razprava v tem zasedanju, in sicer proti trgovcu Aleksandru Ortali radi sle-parstva na škoda njegovega drutnika. Občinski zastop trško ob6ine Gornjigrad je v svoji izvanredni seji dne S. t. m. sklenil resolucijo, v kateri izreka najglobokejše obžalovanje ca nedostojnem in vse Slovane zelo žalečem postopanju obstrukcijonistov v poslanski iboriici, predsedniku Abrahanoviču pa kakor nevstrašenemu predsedniku za vadržavanje potrebnega parlamentarnoga reda najtoplejša zahvalo. Ta rosolicija poslala se je na Dunaj predsedniku Abrabaaoviču. Zopet otrok ponesrečil. Še le včeraj smo poročali, da je pal iz prvega nadstropja štiriletni deček Humb. Vegile in danes moramo zopet poročati o jednaki nezgodi. V ulici GHuglia je padel dne 9. t. m. iz prvega nadstropja biše št. 170 na dvorišče triletni deček Karol Zaje, atrok nekaga kovača. Otroka je prenesla mati na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Sedaj jo mondt zadovoljen. V zaporih v ulici Tigor je priprtih nekaj ciganov in cigank. Predvčerajšnjem pa je došel pred zapore neki cigan in ja z glavo in prsti dajal tajiostvenih znamenj zaprtim sinovom in hčeram narave. To pa ni nikakor ugajalo organom javne varnosti. Odvali so ga na policijo ia od tam v — via Tigor. Sedaj je morda zadovoljen, da je ,pod jedno in isto strehe sa svojimi „dragimi*. Koliko so prideljuje medu v Evropi ? Francoski gospodarski časopis ,La Nature- objavlja statiatiko produkcije medu v Evropi. Po tej statistiki 'h* pridela v vsej Evropi na leto 80,000 ton t. j. 800 000 met. stotov medu v vreduosti 66 milijonov franko*. Proizvod voska iznaša 15.000 ton. v vrednosti 33,750.000 frankov. Število bu-čelnjakov je razdeljeno sledeče: v Nemčiji je panjev 1,910.000 s pridelkom 20.000 ton, v Spanj-Skej 1,690,000 s pridelkom 19.000 ton, v Avstriji 1,550.000 z 18.000 ton, v Franciji 950.000 z 10.000 ton, v Holaadiji 240.000 panjev z 2.500 ton, v BeUiji 200.000 patijav z 2000 ton, v Gjski 30.000 panjev z 1400 ton, v Rusiji 110.000 panjev z 900 ton (?) in v Daaskej 90.000 z 900 ton. Poleg te*a ima še Anglija izdatno množino bučelujakov in pridela veliko medu. V severno ameriških državah pa se pridala na leto 30,000 ton medn. Največji bučelujak se nahaja v državi Kanada v gradu Bectone. Ta bučelujak Zavzem* prostor 20 tUoč štirjaških metrov in šteje 19 milijonov buče;, katere dajo na leto 35—40000 kilogramov sadu. Najnovejim vesti. Trot 10. Trgovinska in obrtna zbornica v Gorici je izvolila deželnim poslancem svojega podpredsednika Ludovika Uigbettija. Pariz 10. Brzojavka lista nJournal*1 iz Dfin-kirchena javlja, da so tamošnju žandarmerijo pozvali na krov ladije „Regina* da bi udušita Hpor, ki ie aavatal v trenutku ko je ladija dvignila sidra. Zaprli so 4 nemške mornarje. Madrid 10. Brzojavke generala Blance potrjujejo, ila so ustaši v Guisa (Kuba) počenjali grozodejstva. V mesto došli vojaki so našli na stotine dežganik in razmesarjenih trupel; med istimi se kile največ žene in otroci. Trgovinah« brsojAvhe ta« v ->atl. Pien'fli je««n 9.44 9-4(1 Plani«* spealad 1*"6 11.92 t:wt> Santoi -tt.>Mjaiiai bovMk lO. d«o< r DrU^ni dolg * papirju „ „ v srebra renta t zlati; „ » kronali Kreditnu akcije , . London 10 L«t. Napoleoni 10 mark 100 itali. li- ... ŠENTPETERSKA MLEKARIJA Frana Geržina na trgu S. Giovanni štev. 5. Vsaki dan dvakrat sveže mleko po 10 novč. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10 litrov po 12 novč. Smetana po 1 gld. liter. R. DITMAR Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznani zi-stemi na petrolij, o- lje in električno luč. Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd. trst Piazza Ponterom štev. 6. Lastnik kantor« lista .Edimf. Izdavatelj in odgovorni uraduilt - trnu Cataik. — Ti.kam. Ii.ilanr v Ti-stn.