Uspehi prosvetne reforme voljen ja v Združene države. Nepremišljeno naseda jo raznim' agentom, ki jim, pravijo, da se celo tatovi in roparji sikrii; jejo pred oblastmi, a da je to tem lažje nedolžnemu priseljencu. Vendar stvar ni talko preprosta Če oiblaeti iaslede ta-kega priseljenca, potem ga deportirajo in poravnati mora stroške potovanja poi •nuorjin in vse drago izdatke; čestokrat pa je tudi kaznovan. Uradna istatisfciika za, 1. 1S25 izkazuje 9.495 deportacij. Od te® jo ‘bilo 244 Juffoslovamov (z Bolgari), e vrnjenih % mejo je bilo 291 :Jugoslovanov. Ia teh podatkov je razvidno, da jo ilegalno priseljevanje jako nevarna igr«.' Vse naše izseljence re&no opozarjajmo, da ine poskušajo brez dovoljenja prestopiti; meje Združenih držav, sicer so ob_svoje .skromno premoženje in deportacija k®* kor tudi kazen sta neizogibni. Telovadna razstava v Pragi Kakor je žo aruarno, so bo v dneK od 2H junija, do 7. julij« oh priliki VIII. vse-solcolsikegn zleta vršil v Pragi L zletni velesejem, ki ima sospod»lisko dopolniti velik kulturni pomen praških vtsesokoi-»kih zletov. V evrho je bil ustanovljen poseben odbor, ki je izdelal cel program: razstave prihliiano tako-le: Razstava jo razdeljena v 8 oddelkov, od ka/terih 1* telovadba vseibuje vso telovadno orodje; opravo garderob, pisaren ln potrebščine za jezdne odseke. 2. Šport: vse športno potrebščine, letna telovadišča) in otroška igrišča. 3. Postavljanje počitniških na-selbam (»tanki, poljske kuhinje, potrebščine za kaanipiranje in končno stvari, ki spadajo v turistiko in popotovanje, obleke. obutve, i. t. d.). 4- Umetnost in dekoracije (kipi, plakete, zletni znalki, zuna. nje in notranjo dekoracije telovadnic, diplome, plalkati, standarde in umetniško cene borcem. 5. Prosveta (knjižnice), stalne iin potovalne (gledališča in njih razsvetljava, marijonetn.a gledališča, Moško pi oni stroji, biografi, in radio). 6 Godba (vse potrebščine, instrumente i« notni materija! za sokolske godbene odseke). 7- Higijena in zdravstvo (reisp, prva pomoč z ozirom na potrebščine telovadnic in sokolskih, podjetij. 8. Stav-benii oddelek (stavbe telovadnic in njih notranja oprava). Tvrdke že sedaj lahko zaprosijo za požiljatev prijavnic, kajti bilo bi dobro preje si zagotoviti mesto, prodno bodo, sodeč po velikem interesu z a kletni velesejem, vsa oddana. Vse informacije im prijavo s točnittt seznnimom predmetov, katere se lahke razstavi, pošlje na zahtevo Odbor zlet' nega velesejma Praha 1.. Stsiromesteka radnice (P. V. V-). Interesentom iz vrst-trgovcev te stroke, bo nudil I- zlet ni velesejem^ irciborn« priliko za nabavo vsseh potrebščin pri-bajajočih v poštev za telovadil a. društva, kajti na tem velesejmu bede zastopana "otovo v>a S?-l. indnst'^jn te vrste, ki je, kakor je znano, zelo izvita* Posamezne StetOkes Navadne Din —•75, ob nedeljah Din .TABOR* ' * i i ~1-— dl & VI PoUhlna efalana v sotovin!. TT71TC Cena današnfe štev. 1*50 Posamezne številke« 1 ! Navadne Din —'7S, 1 | ob nedeljah Dira 1*—-v E UREDNIŠTVO m nahajat » Mari- 1 Juroiocr« uL \ I. BIK** P *trop]'c- Telefon interefb. St. 2?^ i. UPRAVA um c o baja v Jurčičevi » nltci St. \ pritieeje rieano. TeW- ■ (m ek- 24- *—• SHS postao5eke«»l B raoo» čte*. 11-7X1 Mn osrečila brvm mm f j aobn. R*dkerrf»l m tm V m«1h m O D Ur—. m #•-» In lil II n dnf M - ^ ■MUSO* SOK Naslov Maribor, nedelja 24. januarja 1926. Leto: VII. — Številka: 19. Napetost pred krizo BBOGRAJ), 23. jam. Politična situacija se razvija v napetosti. Politični krogi ao zasledovali z velikim zanimanjem dolgo avdijenco vodje radikalov A. Stanojeviča na dvoru, ki je trajala od 10.-12. *re. O rezultatu avdijence ni nič znano. BEOGRAD. 23. jan. Povratek ministrskega predsednika. Pašida so pričakuje začetkom prihodnjega tedna (ponedeljek ali torek). Napetost med radikali im radičevei narašča. BEOGRAD, 23. jan. »Politika« poroča, da bo dosedanji jugoslovanski poslanik v Berlinu sr- Balugržid moral zapustiti mesto. Nadomestil ga bo bivši poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka. Zanimiva politična afera Voditelj slovaških klerikalcev se je moral zagovarjati radi 'žalitve predsednika republike. BRATISLAVA, 21. jan. Danes še je trmi pred tukajšnjim kazenskim senatom zanimiv političen proces. Na zatožni klopi jo sedel voditelj slovaških klerikalcev poslanec pater Hlinka. tki proti 6 glasovom , : Ker obč. svetnik g. Ciril Razboršek (kom.) radi bolezni v rodbini ne more več vršiti dolžnosti/le zaprosil da se ga razreši K prihodnji seji bo pozvan namestnik g. Ivan Čanže železniški dela-vec. . Mestni stavbeni urad je stavil predlog da se bivši židovski temnel i. k1" služi kot delavnica, preuredi v sftmovanle. za katero naj se zviša naiemnina v toliko, da bo krila obresti v^ote. ki se bo porabila za preureditev Pmtrehnfh bo 35.000 Djn Predlo«* je bil sprejet. C. žunan je dal še neka j pojasnil glede Ljudske kuhinje, nakar je zaključil ’ sejo ob 18.30 uri. Stnndški: Moje počitnice Zadnjič srečam v drevoredu sošolca Mirka, tistega od krvave sodnije, ki za ‘ vsako malonko-it predlaga vešala. Malo sem se ga ustrašil; saj človek nima nikoli tol i mirne vesti, da bi si bil vsvest.i popolne neoporečne, ali kako že pravijo, preteklosti ali celo sedajnoeti. Kakor imajo taki gospodje že menda prirojeno navado, me je ustavil kar tam v drevoredu pod divjim kostanjem, ta-korekoč na cesti, zamižal na eno oko, se malce nasmehnil, pokaš!jal. me ogledni od nog do glave in začel: »Dolgo se nisva videla ti, ti Strmiš—ki!« Zadnjo besedo je tako sumljivo podčrtal da me je kar streslo. »Veš, edini sošolec si mi tukaj in resnično. resnično ti povem, kadar te zagledam, zlasti če te nisem že dolgo videl, se mi zarydiš kakor živ. vecel spomin izza preteklih časov. Pred štiridesetimi leti sva že skupaj sedela.« Skupaj da sva «edela? Kaj namerava, kam meri, kujonl _ »Ampak reci, kar hočeš spomini na dijaška leta so pač najlepši. Pozneje, na univerzi, ni več ttr+ega.« Ne bo tako hudo. ne. Oddahnil sem ee. Po3idefjek m Smrtna kosa. Rodbini Lipovšek je danes nenadoma preminula edina hčerka Slavika. stara komaj 2fl mesecev. Žalujočim izrekamo sožalje. m Svetosavska proslava. Opozarjamo ponovno na proslavo srbskega prosveti-telja sv. Save. ki bo dne 27. t. m. in sicer ob pol enajsti uri splošno dostopna slava v Gotzovi dvorani, ob 20. uri pa istotam svetosavska zabava z izbranim umetniškim programom in plesom. Vabila za to zabavo so se že razposlala. m Otroški večer na »Ljudski univerzi«. Kakor smo na tem mestu že ponovno poročali, bo priredila »Ljudska univerza« jutri, v nedeljo ob 3M otroški večer Gledališki igralec g* Železnik bo čital pravljice in pesmi, operna pevka gdč. Lube-jeva ho zapela dve Adamovičevi uspavanki. g Šijanec pa bo ob spremljeva-nju gdč. Zneherlove sviral nekatere komade na violini. Na koncu se boe o svojih spominih na slovansko zbližan je pred vojno Ski optične skice bodo kn*zale dovedh« ob prevratu v Pravi 1. 1918 in pa Pedkar-p a tak o Rusijo. Vstop nrost! m Nadaljevanje predavanja o Tol^O-Ju V pon del jek dne 25. t. m. bo g* inž g. Kukov.ec nadaljeval vrlo zanimivo in vsestransko nebelo. Predavajte o Tolstoju. V tretjem delu bo očrtal Tolstojeve socialne na-ore In zavve-l lastno st-k-sče nasproti Tolstojevi miselnosti. Predavanje se bo z°kjjučiio « četrtirn večerom. ki se bo vršil nadaljuj teden. m Prosto stanovanj« na raanoiavo. 8! stanovatij*skea-n sodišča nam poročajo da je kljub vekki stanovanjski bodi na Ko. roški eesfi št. 40 v pritličju biš° a.. B-rt0 nrndn stanovanje ®+anovonie »e precei veliko in ima 5 sob. kopaln!eo in druge uritikTine.'Tntereseritj naj še zglase pri •stanove«jakem uradu — Počitniško Izmenjava šoš,-o‘;1«Va«,’|b In jua-oslovanelrib otrok. Češko«!ovrško-juepslov. liga v Pragi je uvpdla — kakor Pondeliek •.’*'.. . . . ' '. j ... »Sedim tako pred par dnevi za svojo uradno mi.zo ter takorekoč uradno čitam časopise. ]£adar čitam uradno, veš da ne bom prebiral kake božične pesmi, tud' ne podlistkov, ki najbrž niso pisani v državno-nevamem stniislu, zlasti če je že naslov tako nedolžen, da ni pomislekov. Recimo: »Blage dueše« i. t. d. In vendar sem nehote čital tisti podlistek: »Blage duše!« Pri teh slednjih besedah je zapičil svoje oči ne morda v moie, kakor se spodobi, temveč na mo.ie čelo, tako nekako, kakor 'M hotel ugotoviti na meni vročinsko bolezen ali kaj podobnega. »Nezavestno, podzavestno ali če že hočeš nadzaveetno sem čital tisti podlistek, kakor bi me nekaj sililo, naj ga čitam, dnniravno nisem prav vedel, komajda slutil, kdo piše: zakai Strmi škili je Veliko: no vsaj podobnih im»n. Čital sem. 'čital. pa ne nrav razumel Sicer pa veš, kako je. Pride sluga v urad, pa te zamoti.« »Kaj ne bi stopila raji gori v mojo klubovo sobo? Zdi se mi. d« naju ljudje nekam sumljivo pogledujejo.« senu ga prosil in stopila sva na moje stanovanje. »Sprva si položaja nisem znal prav raztolmačiti. To.,piše. sem sodnik, kak zelo učen. pa skrnjnv r -zfresen profesor: imel sem tudi po -V« * e'd ein utis da je malce zmešan; zaikaj v svoji črtici Jela Gralski kino smo na tem mestu že poročali — akcije za počitniško izmenjavo otrok. Za sedaj se bo poskusilo pri dijakih. Češke rodbine bi na določeno dobo (na pr. 4 tedne) prevzele v vso oskrbo našega dijaka ali dijakinjo, jugoslovanske pa bi v tem času oskrbovale dijaka ali dijakinjo iz do-tične češke rodbine. V Olomucu se je priglasilo v ta namen že 13 otrok Tudi dru-god se že uriglašnto. V eminentno korist stikov med obema narodoma bo, če se bo akcija uspešno izpeljala in radi tega o-P ozar jamb nanjo ponovno slovenske starše in mladino Vse informacije daje Ju-goslov.-češkoslov. lica v Mariboru (pod-, predsednik dr. Reisman). • m Stanovanjska akcija- Opozarjamo, da se sestanek vseh interesentov za lastne domove vrši v nedeljo ob 10. uri dop. v mali kazinski dvorani. Poroča prof. 1. Favai. — Vabijo se zlasti drž uradniki. m Rnskl tečaji na Ljudski univerzi v Mariboru pričnejo 3. febr. ob 8. uri zvečer in sicer v dekliški šoli Cankarjeva ulica. Otrvorita se dva tečaja; začetniki in nadaljevalni ali konverzaeijski. Prijave in sicer pismeno je nasloviti na Ljudsko univerzo. Slomškov trg, ustmeno pa se sprejemajo v predavalnici Ljudske univerze v pondeljek 25. jan., v petek dne 29. jan. in v pondeljek dne 1. februarja od 7.-8. ure zvečer. m. Saša Popov v Mariboru? Prejeli smo: Pod tem naslovom smo čitali pred kratkim v »Taboru« vest, da namerava neko društvo povabiti g. Popova v Maribor. Odkrito pozdravljamo ta načrt! Opozarjamo pa že sedaj dotično društvo, da je impresario g. Popova znani graški H. Bohm. Tega gospoda pa iz tehtnih, v »Taboru« že enkrat pojasnjenih vzrokov odklanjamo in bi bilo želeti, da bi se pri aranžmanu prireditve to upoštevalo! nv Klub jngoslov. rez. oficirjev ima svoj redni letni občin zbor v nedeljo, 7. febr, z začetkom ob 11. uri dop. v »kmetski sobi« Nar. doma. Na dnevnem redu So letna poročila iziprememba pravil in eventualno razpust »Kluba«, ako uspe ustanoviti »Pododbor ndruženja rez. of.« za mariborsko oblast. Članstvo se poziva, da se mnogoštevilno vdeteži že uštnnnv-ngga obč. zbora »Pododbora«, ki se vrši v istem lokalu poldrugo uto prej. — Odbor. m Klub koroških Slovencev ima v pondeljek dne 25. t, m. ob 20.uri zvečer v Nerodnem domu svoj izvenredni sestanek v svrho rešitve nekaterih važnih zadev. Vabljeni so vsi v Mariboru in o-kolici živeči koroški Sf*->venci. m Mestna niinnrua. Kakor d ovna vemo se ukine v letošnjem letu plinKrnioa tu-l.-nlšne delavnice drž železnic im se priključi na oumcžle mestne plinarne. Ta načrt železniško unrave je vsevs uvaže-vania vreden, kor je v prid delavnici sami in pridobi obenem s tem mestna pl>-narnn novega velendlomnlon tor tako iz-nopolni nrio+olo vrzel vslcd odpadlo javne razsvetljave. m P^sjl zauor. Mestni magistrat razglaša. da se je poostreni pasli zapor u-kinil in uvedel navadni pasji zapor z že znanimi omejitvami m Mnribersk,, š-dtpjja Društva kmetijskih stroknvr* i-»knv za ^Povrniljo priredi v nedllo 24 t. m. držnvnn-poučni Grajski kino take skoke, da se mi je kar v glavi vrtelo. Pomisli: Stoji pred O-kar.iem. skoči na Božo. zbeži nato v knjigarno, potem skok v zeleni gaj. kjer tički prepevajo, kratek čas delajo: naposled velikanski »kok kar za trideset, let nazaj z lačnega Dunaja v belo Ljubljano in konečno zopet dvajsetletni skok na kameniti Kras in — no, saj si najbrž sam čital! Pa ne morcla, da bi bil ti sam piisal, ti Strm iški ?« Cel čas tega samogovora sem pogledava! zdaj v tla zdaj na strop,, nato zopet skozi okno na širokohrbtno Pohorje: stol je škripa! pod mano^ prestopal sem z ene noge na drugo, prižigal ter ugaše-val venomer sva! jčico, lovil sapo ter pogled aval s strani ženo. ki je škodoželjno pomežikavala. češ, prav ,ti je, kaj se pa pajdašiš z »blagimi dušami« in takimi novotari jami. Stopil sem k oknu. ga odprl navstežaj, nliunil čezenj da je pljunek v velikem kolobarju zletel čez ograjo, se odhnšljal, uprl kazalec desne roke ob rob mize ter slovesno in z izrazitim Poudarkom odgovoril: »Ro< sem pisni. Knr sem pa pisni, sem pnč pisal: tnkn le rekel Pi'e‘ pa oozor. dr.''"! M’r ,:r>! Klicaj! Ptver je biln taka: Dv«p’r':e! »p-p^r-rr-t let že Vrel !'.n/'v: h počitnic. Triticeci Ul -.c;>i :; ■;11 ih na.!\.i..č Nafvese"epi Dunajčan. zlet svojih članov iz 'Maribora in ok< lic* na veleposestvo g. E. Bachler-ja v Rač jem Pri Mariboru. Odhod iz Maribora ob 13.18 popoldne, vrnitve iz Rač ob I7.3r ali 18-33 zvečer. Zlet vodi načelnik -ftk cije tov prof. inž. Vončina. Povabljeni so vsi tovariši. m Predprodaja vstopnic za planin-k: ples dne 1. febr. 1.1.: Pinter & Lenart Aleksandrova cesta. Tvan Kravos Aleks, e.. Maver Franjo. Glavni trg Ts^ Baloh. Gosposka ul., Drago Rosina. Vetrinjska ulica. m Poceni svinjsko meso. V pondeljek dne 25. jan 1926 od 8 ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno °<10 kg svežega svinjskega mesa s slanino vred po ceni 12 Din zn 1 k?- Prodaja samo konsumen-tom po 1 do 2 kg. m Mastno kopališče bo jutri v nedeljo dne 24. januarja odprto od 9. do 13. ure. Parna kopel bo le za moške, kadna kopel pa bo dostopna vsem strankam. m Mestna organizacija »Orjuna« Maribor sklicuje v nedeljo dne 24. t. m ob 10. uri dopoldne v mali dvorani v Nar. domu javen shod vseh delavskih sekcij mariborske in okoliških Orjun. Na dnevnem redu važna aktualna, delavska vprašanja. Odbor. m Opozorilo cen j. damam! V znani damski frizerski salon Roza Eigl v Gosposki ulici 11 T. nadstropje, je vstopila priznana specialistinja iz Dunaja. Več v današnjem oglasu! m Kje pojejo Rnsi? Pojejo in svirajo v kavarni »Evropi« še samo 1 teden. Dnevno od 20 30 do 2.30 ure- 1679 _m Samoprodajo pisalnega stroja »Con-tinental« — izdelek Wandererwerke — je dobila tvrdka Ivan Legat, Maribor Vetrinjska nlica 30. za Slovenijo in obmejne dele Hrv nt.sk ega. Tvor n iško novi pisalni stroji »Continental« se dobijo odslej samo pri omenjeni tvrdki in njenih zastopnikih. 165 m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografi jo ter knjigovodstvo se začnejo na zai*ebnern učnem zavodu Ant. Rud. T>egat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant/Rod. Legat A fin., Maribor, Slovenska nlica 7, tetram 100. 1(» m Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji!, trg. računstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci, slov. in nemškem jeziku. Začetek 1. febr. 1926. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. M. Kovač. Maribor, Krekova, ukm št. G «114 m Soboto 23. Feviia inask s konkurenčno lepoto mask, bitkn s serpentinami ’n ples v frinh-bnm ip Veliki kaverni. 150 m O šoli za sfepotinljo Ant Rud. Legat. Na. splošno 'želio in potrebo bodo od-slpi tečaji za strojepisje slovensko in nemško stenografijo izven veče-a tudi popoldan Nadalie bodo tudi uvedeni razen pisalnega stroja »Continental« še druge vpollnne znamke pisalnih strojev kakor »Underwood«. »Sm’th k Bros«, »A-Rer«. »Remi n "ton« i. f. d. Učilnica jo vedno dobro zakurjena je moderno in higiipcdčuo urejena in se more obisk novih tečajev za strojepisje, slovensko in nemško 'fenogrpfiio ter knjigovodstvo, ki se začnejo 3. februarja t.,1. hamp na j- Nalvese^iš? Duna^an. ravno med božičnimi prazniki, takrat ko se druRi dolgega časa pretezajo, lenuharijo in — oprosti — žrejo pot:ce. kapune in purane. Tako in nič drugače je zahtevala nioja_ služba ki tudi sicer ni bila lahka. Sedaj bom pač kmalu lahko rekel: Dopolnjeno je! — In tako sem ei bil izgovoril del letnega odmora ravno za božične praznike Tudi sem bil napravil zelo lep in soliden načrt: v klubovi sobi si zakurim peč. pisal in čital bom kolikor se mi bo hotelo in zdelo, kupim flrt »boljših« svaljčic., dam si prinesti zelenko letošn jega, to se pravi novega halo-žana, pred prazniki si ogledava z ženo T*>d večer božične izložbe, na sveto noč greva k polnočnici, poprej jo mahneva v kavarno na pmnč. na sveti dan si ogledava tudi jaslice v vseh naših cerkva.h; če- bo vreme kazalo si jaslic privoščiva tudi v Rušah In Limbušu, tud_^ na Pohorju pri sv. Arehu, no. še daljši in obsežnejši je bil ta moj. sieeT ne napisani načrt za moje. po tolikih letih takorekoč prve božične počitnice.« »Čakaj, duša, da si malo oddahnem ter "oplaknem suho grlo,« sem prekinil razburljivo govor teT nadaljeval: »Redni pride kar nisi razumel, kar pa i oš kmalu razumel: Rrve tri dni počitnic 51 o Se nekam dobro. Samo doma mi v’ bilo (oK‘;tninikn: ženske so snažile. po nm.vljele. krhale in pekle, da se je v 'kadilo. Sa.i veš, kadar je v lrši pe»:1 bol.ie priporočati. Vpisovanja in pojasnila v prodajalni tvrdke Anit. Rud. Legat. & Co.. Maribor, samo Slovenska uli- ca 7, telefon 100. 125 ni Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odprta. Točijo .se najboljša ljutomerska vina kakor: ralandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. 7,a obilen poset se priporo Ja/vodstvo kavarne. 123 M@rosf no giedislIiSe KSFEitlTO Sobota. 23. jan. ob 20. »Žlahtni meščan« ab. 1') Preirtijera. Nedelja. 'It. jo ni ob 20. uri > Žlahtni meščan . Pnndoljek. 2'i- jau. Zaprlo. Torek. 20. .jan. ob 20. uri -Evail&el jnik« ab. A. K i»r«*>jijc.r? Molie-rovega »?MtncR* »šiita na.« na. mariborskem odru. dne 23. t. m- Dkuvs v >.oboto. i:’>. t- m. ob 20. uri se bo vršilu..pmai jera Jloliarove komedije v treh ..oddelkih z jjodbo. petični in plesom vž!:'htui meščan* v režiji in naslovni, vlog? ..ravnatelja dn*’fte ». Val o Bratine. — Ni mernda gledaH&koRa. obiskovalca, ki ne bi So .panid slavnega francoskega i;oiyi.er!ici!jai‘n Moli era. ki je živel v 'f-v.; vsska vprizoritev Molie-rovpga riela pomemben glada! iški, dogodek. "Žlahtni'nreš^aii'- zahtev« trH vsemi .Molierovlmi komedijami največ zunanjega apavattf- Da bi bila vprizoritev čim dostojnejša. so so nabavili deloma nov; kostumi. sceniifoi predmeti i. t.d. --Nastopil bo ves dramski e n se ml. le. nekateri .loli.stj opere, k5 nastopajo v igri kot pevci, ves meški ju ženski zbor, balet, del vojaške godbe in Statisti. Upamo, da bo -•žlahtni meščan- privabil v glcda- lši'.e čim več ob.č’nstvn: zakaj tu.ji ne: Moliere nas je vedno zabaval in z.a >mcli nam vcadar n; žal. Položaj gostilniške in kavarniške obrti v Mariboru Odgovori na „Taborovo“ anketo Uredništvo »Tabora« je razpisalo za bližnje dni dve anketi: 1. o položaju gostilniške in kavarni ške obrti v Mariboru, 2. o položajn trgovine v našem mestu. Anketa iina nsuien, dati izkušenim praktikom v teh panogah, priliko, da povedo svoje mnenje o vprašanjih, ki imajo v nekem ozir« tudi javen značaj in ki zanimajo tako širše občinstvo kakor tndi vse lokalne narodnogospodarske bro^e. Doslej smo razposlali vprašalne pole nekaterim večjim gostilničarjem in tovarnarjem v Maribora. Vprašali smo jih sledeče: 1. Ali je položaj gostilničarske in kavarniške obrti dober ali slab. 2. Katera bremena Vas popebno tišče? 3. Ka j sadite o tem. da bodo cene še. nadalje določale oblasti? .To, Jf to za Vašo obrt dobro ali slabo? Pi bilo ceneje, če bi se cene določile v prosti konkurenci? 4. Kaj mislite o napitnini? 5. K;-ko bi se po Vašem mnenju dvig nll tujski promet v Mariboru? Odgovor« bomo objavljali po vrsti kakor jih prejmemo. Lastnik Velike, kavarne c. AleksanderKlesič nam piše: 1. in 2. . »A POLO KINO« predvaja od 25;—28. tm. krajno odransko zimsko idilo. »Ljube,wn v snega«. Vi glavnih ulogah nastopata Pat in Pa-*a **.h o n, ki ata s svojo izborno igro pridobila vso svetovno kinopubliko. Pred ae^uF-vnim <*nvo ju videli na Pivjeri, do- ' cim.sta sedaj na skrajnem severu v sne*! en lil ledu. Film jo izboren i.n nudi '-.bilo zdrave zabave. >Gff.«rI8KF KINO*, predvaja do 24. t. m. krasen senzacijo-1 nalni film »Zorro:: s Harry P i el o m! v glavni ulogi. 8 dolgi h činov, čijih vsebina je »krajno napeta, je tehnično! vzorno dovršenih. Scenarija in režija *ta I na umetniški višini. Harry Piel, ljubljenec kimopublike je v tem filmu s svoji-j mi atrakcijami in nenadkriljivimii spret-! n ostmi očaral vso javnost in zasluži obi- ’ •o priznanja. Od 24.—29. t.m. »Najvesolcjši Dunajčan« v 6 dejanjih. Glavno ulogo: M. Var-konyi- BftJozaj ge stilni št v a v Mariboru je prav slab: 1- je za večja podjetja premajhen tu.is.ki promet, 2. malih obratov in lokalov je preveč in 3. se permanentna nočna ura določa za. male lokale'kakor zn velike, katerim bi po velikih stroških: davkih, taksah, osebjem, luči j. t.d: pripadal sorazmerno tudiicjaljši poslovni čas. Najhujše pa zadenejo prekomerni davki, tak-e in občinske dajatve. So podjetja, ki morajo dajati samo občini mesečno po 10.000 Din. Določila e?n za gostilniško in ka.var-nar-ko o'bri po n radi h so iluzorna. Stari, rontinirani veš^aki s?' posmehujejo, mali se pa. nad odredbami čudijo ter jih ne izpolnjujejo. Obrtna* ob!:: - t ne more diktirati cen, ker nima pojma o režijah po^amezfflib obratov. Obrtni zakon' kakor vse uaredhe '•majo to napako od vsega začetka. Zakaj se začuc pri gostilni in ne pri producentu, in, državi .sfnjj.f’ Vsak faktor. ki ima opraviti-z gostil niško obrtjo, zvišuje cea.e: uajpr.ej država, potem pa mesto. Takse iu dajs-tve se zvišujejo cd dne do-due iti kako naj so potom znižujejo cene?.! Carina, delo^vua moč. prevoznina .r-a-P?, u6yi dv':ki se pa uvajajo. — Dajali boste ■ka.! ima s tum opra viti sljlmšlvo. - Gosti luištva je g;iayni ovJ.ie* ma.lec trgovca in go.stomvs oddaja t'jd.i to, kar pr: na.s ne raste. V primer -e spaivinik'. ssWo na veliko zmedo v 7m-K.rebt^ povorlooi uraduega zoižs«i5a kavarniških .ec.’i. Star; tovariš me vpraša, kaj .storiti. Odgovorili,] mu: Zadostiti po-:-.favi kot dober drfnvljanu znižati cene, vodue: porcije podvojiti, svinjsko m«st izmenjati z srove.jo. zir'žati režijo časo- 4. Napitnina (bakšiš) je stara stvar že iz pred Kristovih časov: jemljejo jo veliki iu mali, visoki in nizki. Napitnino odpraviti so poskusile že mnoge dežele, a se ni posrečilo. Napitnina se mi odpravila, samo blago se je podražilo. Lani sem obiskal dežele, kjer ni napitnine: Češko. Tfnlijo, Francijo. Ogrsko in pa Zagreb. Gostu se zaračuna 10—15%, napitniiua sc pa pričakuje in rado sprejema.. Gost. ki plača samo procente, pride na Četrto mesto. Prvovrstni gost je oni. ki nagradi vse tri. drugovrstni, ki da dvema, tretji, ki dn samo plačilnemu, četrti, ki plača samo lft% — iu temu primerno eo tudi postreženi. Nekaj posebno zanimivega sem skusil v Zagrebu — hotel Esplannde. Vprašal sein_ portirja, če je napitnina vra-čunjcua. Pekel mi je, da je za sobarico iu za slugo, zanj, za Pftbov-a. nočnega portirja, nosača in sobnega natar karja pa ne. Absurdno je zahtevati napitnino v ks-re.> ;&oM obliki aii pa gostu zaračunati 10 'n fC.ilio pride go<; do te.ra >l(i pi;.>*a več kol je na karti, ko mogoče preko cene ruti nima denarja. Ce noče dati, kdo naj ga sili. pa, hoče; kdo naj mn to zffbrani!. Trgovski tvisfavljenec tudi i e dobi napitnine iu pri trgovcu se ne za-račoiua V\% ja potvtrežbo. Hotelske in kavarniške nastavljene« ima mir ter možnost večtedenskega n-dobnega. okrepčil nega bivanja. To je pr- vi pogoj tujskega prometa. S takim hotelom bi se moralično prisililo druge gostilniške obrate, da preuredijo svojo prostore za tujce, poleg hotela bi pa kmalu imeli kako zdravilišče z zračnimi. Koeippovimi ter drugimi kurami in zdravnika, ki bi se rad zavzal. za zdrave bolnike. Olajšave tujskega prometa. Najboljša ola jšava bi bila odprava vizuma. Ce pa vizum že ostane, naj se izdaja brez šikan in težav. Tukajšnja oblast naj bi vizume podaljšala im tndi sama. dala dovoljenja za vpotovanje. Ali mora, res vsaka stvar v Beograd? Mnoga dovoljenja, ki se v Beogradu izdajajo so samo siuekuro za beograjske hdvoka te, ko je treba plačati za eno vpotovalm dovoljenje 3C9-HOO Din. Tukajšnja last ima tudi seznam oseh, ki ne smej« vpotovati. — in bi se tako dovoljeu.ia lahko tudi to izdajala. Težje je s prtljago. Dežele, ki reflek-tirajo na dober tu,iški promet, ne preiskujejo dosti prtljage ali pa vsaj na v-c moč povspešujejo njeno izvršitev. Pri nas pa potnik še zgodaj zvečer ne debi svoje prtljage in mora čaknij do drugega din e. Potnik ki ima prtljago s seboj in za njo plača, jo pa hoče imeti takoj pa oe bi bilo tudi ob polnoči. Naj bi se osnovala komisija glavnih činiteljev mesta in strokovnjakov, da ventilira mnoga vprašanja tm jakega prometa. Naj sodelujejo pri tem zastopniki oblasti, občine, novinarji, hotelirji in strokovnjaki teh obratov ter še mnogi iz publike, ki s s,mi obiskujejo inozemska, letovišča in hočejo svoje izkušnje posvetit? razvoju tujskega prometa pri nr.s. Zn tu jski promet pri nas je potrebe« t. hotel, kakor prej označeno. 2. časopisna reklama, S. pa stalno nadzorovalna komisija zmožna odpravljati vse nedo-sts.tke. Na tem polju bi se dalo še o mnogem razinotrivati. a je brezplodno ob sedanji nezadostni stanovanjski možno sti. Aleksander Klesi(>, lastnik »Velike kavarne«. je treba postaviti v kategorijo trgov-skib_ nasfavljencev in zadovoljijo naj te približno ist.i v!šin z dohodki 'Pa ne i\er pri rirf.s že, v navadi ns-pitnine, «« tndi bodo odpravile. Vsaj tako dolgo ne, dokler jp poklic ne osvobodi nepoklicnih in dokler zakon temu poklicu ne prizna važnosti ori tujskem prometu, dcfcler ga nism ; t ,-i -»ii • -v- zat-ei ti fer nepoklicnim ne da več kon- IJts.ia i, t. r; ookier se dmvi ne pomirijo, cesij. Duhovi so pomirili in nastale so i Tuj^kf proni«!. zopet stare cone Ce je moj tovariš vod-j Gostilništvo je davni faktor tujske«, ne poreče ropot zni-a , p, ne veni. Pri prometa. Mesto Maribor je kakor nalašč. gostvltiiStvn_ ,ie le konkurenca,, ki mora ] za tujski promet, ko ima v.?e naravne pogoje ?a letovišča in za zimski šport. Pondeliek sam>:?. znižati, cene. Ce je potreben lokal ■ zn uradn!ke in slabo, situirane, naj se. odpre. Naj se razpiše in dovolj se jih bo javilo za otvoritev jedilnice, kjer se bo vsak lahko prehranil. Takemu podjetju se pa seveda ne smejo naložiti nemogoča bremena. - Graiski kino Pred vsem bi bil potreben hotel s 40 do 5ft sob v centralni lejyi ali še boljše v j mestnem parku. Hotel z restavracijo brez! '.•sake zabave. Rfrojro bigijeniSno in udo-| h no, če pa hoče gost, veselo zabavo, naj si jo poišče izven hotela. V hotelu naj Mafvssefejšl Dunajčan. /okoSstvo o V spomin obletnice smrti pok. br. ■staroste Dr. Serfieca sta nabrala naraščajnika 1200 Din za »Sokolski dom v Mariboru«. Hvale in posnemanja vredno! o Poziv zamudnikom! Razposlane prijavnice je izpolniti iu vrniti najkasneje do 31. t.m.. ker se bo le tedaj upoštevajo članstvo. Uradne ure so: Vsako sredo od 18.—19. ure in vsako nedeljo od 10, do lt. ure v društveni pisarni -,Narodui dom«. Zdravo! o Priprave čcškeislov. prometnega mi« nistrstva za vsesokoiski zlet v Pragi. V češkoslovaškem prometnem ministrstvu so so vršile zadnje dni konference glede zasigurauja nemotenega prometa ob osmem veesokolskem zletu v Pragi ki se ho vršil od 4.—S. julija t. 1. Ugotovljeno •le. da bojtreba pripraviti v zletne imme-■ne približno 4000 izrednih vagonov, ker je računati z obiskom okrog,% milijona oseb. Ko se je vršil 1. 1920 VII. vsesokol* ski zlet. si je morala železniška uprava izposoditi 100 »vagonov od Atvsirije, čeprav je bil takratni zlet prirejen v manjšem obseKu. Letos pa bodo osi. železnice razpolagalo že, z večjim številom lastnih železniških vagonov. peka, možaikarju ni obstamka doma. Tretji dan — menda je bilo 1o jmi.ro pred svetim večerom ~ me zbudi hišni zvonec: drrr! Skočim ]X)-konoi. posledtami na uro. ki je kazala polutpetib. se za silo oblečem in lvitim, odpirat. Skozi vra t a so je priril rulad sijuiMrtičem famt z veliko košaro v .robi ter vljudno vprašal, če ne stanuje tukaj gospa Božičeva; da je to namreč njegova rodna sest,ra, b kateri da je prišel .na božične počitnice. Pokazal sem lira vrata v pritličju, želel vesele pnmiiike ter lege! počivat. Nisem še zaspal. začu jeni v polsnu pod sabo. to se pravi pod mašo spalnico, začetne akorde stairozna.no božične popevke na. klavirju: Sve-cta noč. bla-žena noč.! Lejte si no, ««m premišljeval, kako diivno je čuti to lepo pesmico v tako zgodnjih jutranjih u,rab im prav hvaležen sem bil igralcu: da, ine bo zazibal s svojimi blavenhni melodijami v zotpetno spanje. Pa kaj je to* — Tvlimp-klimp-klimp. kloinp! — Kliin p-k I imp-ki i mp. kloiinip! — In zopet 'sto in zopet tako! Zakaj vedno samo dva takta? Podzavestno sem slutil. cla »igra« samio z detsmim kazslcem in levim sre-(inčem; s silednjiim tudi melodijo, le za oktavo mlžje. Iu to že ponavlja, odkar je prišel, sedaj j morata bili, svoj: klimp-klimp-felimp. klomp! Im je po potreb-' Drevnaai takt in nadaljeval, pravzaprav * zopet in zopet, začenjal, svojo:. O Katarina, o Katarina — bum! Podzavestno, da se izrazim P o tvoje, sem čutil, da gospod umetnik tolče sedaj z desnim sredincem in levim mazin-cem. zaka j ma desnem kazalcu im levem sredincu so se mn bile naredile že br? davice in mehurji. Ta dan — bilo je Štefan je? -— je igral ueprenehoma. do noči. In ravno ta. dan. poslušaj me dobro, 'senu bil začel im tudi končal svojo, črtico: »Blage duše!-: Škoda, da je ravno danes, ko je moj dopust končan, odšel tudi »on«. Privoščil bi ti t>a vsaj za nekaj ur. saj trdijo njegovi, da je sicer zelo — blaga duša. Končam, dragi Mir-ko! Povem naj 8e to: O Božiču ne prestopim več cerkvenega praga: kvečjemu, da (Treni k tihi maši; v bar me pa si>Job več ne spravil. Zakaj ne ene. ne druge popevke ne prenesejo več moji živci. Ce tedaj nisi razume! -blagih duš«., jih boš razumel sedaj. Ce ti pa tndi to ne zadostuje, prečitaj Cankarjevo črtico pod istim naslovom na strani 113 drugega zvezka njegovili zbranih spisov. Drugo leto grem za. Božič k morju; tam, upam; ne Robini vročinske bolem* komajda malarijo. Y ~Q- mmrt flP A BOR« ■V Mariboru, dne 24. .iatmai Ženski svet Nekaj modnih migljajev k nB^* Ilustraciji. Da, v .prejšnjih Pasih «se je bilo lahko dobro obleči za športne namen®. Možini •športni kroj se je dnfal skozi nekaj sezon. Dane« m moda tapremimja hitreje 5co kedaj poprej, pa je že nabava navad-ne Obleke združena z vteokimi »troSki, taiko da, redikokatera dama misli na iw-iseben športni kostnim, ki ga. lahko nosi Kgolj ob izjemnih prilikah. Boljke je tedaj krojiti obleko, ki je turll za te prilike kolikor toliko primerna, ki pa se da. nositi tudi ob navadnih prilikah na cesti. Kompromisa ni težko najti — treba, je le nekaj dob rega_ okusa. Iwbrati »i moramo blago in kroj, ki *a promenado ni preveč kričeče, ki pa. tudi na izletih ne izgloda preveč pretiram«. Na naši silljki ;ie videti nekaj takih modelov, ki kažejo, kako naj se dama obleče, d« bo njena obleka oči f,ovni a nnort.ni z.načaj, t. j. da bo prikladna za i*let« in v druge podobne namene, da pa jo bo «moTa. nositi vsaka dama, ne da h’ «e pre®reSila zoper modo, tudi na ulici — na promenadi. Mariborska kulturna kronika Študijska knjižnica v Mariboru Studijska knjižnica, čije upravo je 1. J924 prevssela mestna občina, je 81. de-inemlbrai 1925 zaključila, tretje leto svoje-. je v tem, da je bila. knjižnica takoj ot-vorjen«. sicer bi buli morali odlašati z otvoritvijo najmanj tri leta. Knjižnica ima. dane« dva knjižničarja in e rega ftlujigo, ki je tudi hišnik. V statističnem pogledu bo občinstvo predvsem zanimalo naslednje. Klino lemo. da je bila čitalnica radi removiran ja tskoraj 4 in pol meseca siaprta, je i*oset1ilo jknjižnitv) 7120 Oiseb. .število tapo*ij*nih knji,{j ('1. 1923 SS59Ž: 1. mA 11.6B2) je narasti o na 18.078. (Knjige, ki se čitajo v čitalnici, niso vštete, ker je vsled po-inamjkanja osobja evidenca nemo? >?»• Dohodki minulega leta znašajo 44.7B3 Din. Od tega je n»sMoni>la samo mestna občina ’W.000 Din. dočim v.nnšnjo interni dohodki le 11.783. Celo+sd izdatki knjižnice znašajo 110.000 Din. (Osobje, rass-itvetljava, naik»p knjig i.t.d.) Prostovoljnih prispevkov knjižnica v 1. lOST*. m prejela. Čifcaliniea: je bila prepleskana, r^z-vet-ljava izbo?j»ana, tako d« je v »Klarin 7. .»modernimi »abtevami čitalnic. Število knjig se je pomnožilo /a 4^11 knji«. 2377 fenjic' je bl-io 'kupljenih. 2'% je biilo darovanih. 137 OTnienjaiiih. VSte-t» -niso letna nadaljevanja perijodičnih listov. Kupljeni .sta bili dve knjižnici. Prva s 1104, a. o-staja šfcndijsika knjižnica potrebnejša za poepoševininje knliurn ih stremije ij mesta Maribora. Časi in hvala ornim, ki so že pred četrt istolotija uvideli potrebo in položili ir melje članom občin «tk©sca rvet a. ki «0 v preteklem lertm materi jel’ j« in momitno i^odprVi to vete var no kulturno inebrtncijo. |). Zunkevit —D~ Ktenzi: Evangeljnik Ta .splofiuo priljubi jena opera je doživela v torek pramijero in v četrtek prvo reprizo r*u iia«om od m. K njeni popudar-noett je pripomogla pred\»e»n učinkovita obratvnava pijeta kakor tudi njena iwežtt >n melodijottna. f^lasiba. To «c je pokazuilo tinfi pri nwšlb urprbsoritvab. V na«lovTii v*ogj evansreljnika (Malije Fren še sedaj 'bolje prSfogiajo mirne wloure. je Kil evan-geljniik, ki hodi: po nedolžno presedeni kasni pojoč po «ve*.u. koikor na.lašč. mn j PodaJ ®a j« pr«n«S jena ter * 'is&enlm čustvovanjem'. In to v pevskem. kakor igralskem • oziru. Tstotako odličen je bil neumorno dčlati dosledno v začrtniiem praven, (iledališki avditorij v Mo-kvi in T^n.iiiigrrdu so ‘ kmalu Izpremonil; ljudje, k; .-.o jih dviH ni 1 i na površje valovi revolucije, se niso mogli zadovoljiti z oslcujiio hrano prejšnje družbe, ampak «n hoteli M‘deti na odrn laistna stremljenja, lastr.o življenje in trpljenje. Radi tega «0 Hudo-žestvoniki odšli v zupadno Evropo, kjer ?e njihova naturuli.-ftiČna režija bolj ujemal ;i v. nnst rojenjem' družbo, dokler se iulsso izčistili in vjrspiJi y medtem že :i.e bolj kortsolidirane rusko razmere, kjer danes nemoteno nadaljujejo svojo umetnost. Stremljenje, preurediti niški oder po tahtevah revolucije im njenih posledicah, je rodilo vrsto poskusov, med katerimi sta si pridobila že svetovni slove« največja dramaturga porevolučne dobe: Tailov in Meierhold. Predavatelj je_ obširno. deloma tudi na podlagi slik očrtal sredstva, ki se jih poslužujeta oba ruska gledališka reformatorja, da preustrojita oder po zahtevah novega časa Bilo je zanimivo poslušati pripovedovanje o teh poskusili, ki se zde naturalizma vajenim ljudem i.-li pretirani, ki pa zbog svoje primitivnosti, praktičnosti in odrske dinamike dosezajo v ruskih velemestih, a fcudi v tujini velik uspeh. Nov ruski oder ne zahteva samo docela nove scenerije in režije, ampak tudi čisto novega igralca. Zahteve, ki jih ima do protagonista, so veliko višje nego /f naturalističnem gledališču. y/ Predavatelj se je pomudil tudi pri ruski iznajdbi : gledališču mase, nekakem pclitiouem misteriju, ki zaposluje desettisoče. da, s-totiisoče ljudi in se tedaj bliža režiji kakega velefilma. Ta način se ni obnesel, ker je preveč grandiozen, vendar pa je oplodil rusko gledališče z novimi izkušnjami. Omenil je tudi posebna delavska gledališča, kjer igrajo zgolj delavci, ni pa pozabil karakterizirati tudi položaja profesionalnega ruskega igralca, ki je pač docela, drug kot v predrevolucijski Rusiji, a daje hkrati več zadoščenja in čistega umetniškega uspeha. Skratka: v novem ruskem gledališča se utirajo nova pota vsej gledališki umetnosti, označuje-pa jih aktivnost in optimizem, konstruktivnost, težnja, ustvariti nov svet. Predavanje c. Krefta je bilo t.a.]co po obliki kakor po vsebini vrlo uspelo, od kraja do konca zanimivo in poučno, pa najsi je našel ta ali oni točke, ki se z njimi ni strinjal. Navsezadnje — predavanja, niso rodoljubne govorance, ki bi »govorile ljudem iz srca«, temveč so poročanja o novih vprašanjih in s,poznanjih. Burno ploskanje dokaj številnega občinstva je pričalo, da je bil avditorij zelo zadovoljen. Opazili simo, da so naši gledališki krogi (igralci) skoraj korporativno izostali. Za sedaj brez komentarja! -o- X A. M. Dostojevski]; Zapiski jz mrtveca doma, roman v dveh delih, prevel Vladimir Levstik. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. — Splošna knjižnica, zvezek 59—60. ,. del 260 strani, II. del 212 strani. V»liki ruski pisatelj Dostojevski, a/vtor »Besov« in »Idijota« je podal v tem »veto/no-zna-nem romanu plastično siliiko življe-.ija ruskih kaznjencev v tako zvanih kator-gah. utrjenih jetniških taiborih v Sibiriji, v katerih morajo prestati »viini in vojaški obsojenci dolgoletne ali dosmrtne kazni. Uredba v katorgah. življenje kaznencev v njih do najmanjšega detajla. pretresljive zgodbe in ziločini, ki fio nesrečneže dovodili v te proslule ruske jetniške naprave, razni čistokrvni ruski tipi, nadalje raanj dogodki, neznatni ali usodepolni, ki se razvijajo v tem pestrem, četudi enoličnem životarenju; vse jo opisano z detajlno natančnostjo in v mojstrskem slogu. Ta veliki turobno veseli kos življenja ruskih obsojencev priveže bralca tako močno, da s težkim u-tripem «r«ri sletji pisatelju. x Kant Hamsun. Glad. poslovenil Fran Albreht.. Splošna knjižnica zv. 58. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna, tiskarna in knjigama, 210 s trami. Ta, pripovedni spis znanega nordijskega pisatelja je čisto svojevrsten po -vsebini in načinu pripovedovanja in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. Nit pr/ves ti je v par besedah ta-le: Kruta, usoda pisatelja. in novinarja, ki ga idealizem im dobro srce, pomainjtoauje enerži.ie, pa čut do trpečega sočloveka, pritirajo do neizprosnega pomanjkanja in mukotrpnega gladu v vseh fmzah do telesnega in duševnega* izčrpanja. V najmanjših, pa zanimivo in pome-mlbno iabranih )>odro-bnostih riše pisatelj posiann-czn a dejanja in njih posledice, v posebnem pretresu-jočetr položajni, v katerega se čedalje bolj pogreza junak. Olafi, mraz, najbujše pomanjkanje izčrpavajo trpina v vsseh stoppjah do nezavesti. Razvoj dejanja 5« tako plastičen im učinek opisovanja tako pretresujoč. dia bravca globoko gane in nehote vzfeudii njegovo sočustvovanj«. Poleg tega je roman podan v dobrem, gladke, za slovensko uho blagodo-nečoni prevodu, r.a katerega že dovolj Janiči Ime prevajalčevo. Kratkomalo: Ta novo izišli, pripovedmi spiis bo gotovo v obudil -pozorn-ost no samo pri bravvih, iščejo v čtiv« zgolj zalbave in razve-Tl ’. npKO tudi pri onih, ko pobožno >'^aj0 detajle tudi iz stilističnega in r«i nelogičnega vidika. Oena je mlaka. — Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni fenjigaasnd v Ljubljani« Naši smučarji na Pohorju Prepričani, da bo oitatelje zanimal zitmski izlet naših športnikov na zasneženo Pohorje, prinašamo danes obširnejši opis zadnjega izleta. Ured. Dolgo pričakovani sneg je zapadel in naš zimskošportni odsek »Maribora.« je napovedal 4. smučarski izlet na Pohorje. Zanimanja je bilo veliko; tudi športnikov, ki so obljubili udeležbo, ni manjkalo, vendar pa so pogum nekoliko omajale časopisne vesti o zametih, zastoju prometa in daljšem sneženju, tako da se je minulo soboto popoldne zbrala na glavnem kolodvoru neznatna skupina mariborskih športnikov, da se odpelje do Hoč. Kako daleč je zaostal Maribor na zimskošportnem polju za drugimi evropskimi msti, celo takimi, ki se ne morejo ponašati niti s tako ugodnimi razmerami kot mi. se je videlo tudi v tem, da so nas ljudje po mestu in na kolodvoru gledali kot kak ge neznan čudež: Slišal si vprašanja: »Kaj pa je tol? »Kam gredo?« »Ali so neumni?« i.t. d. Ker je bila v naši družbi tudi dama, oblečena v smučarski kostum s hlačami, so gledalci posebno vneto povpraševali, kako je to mogoče?! Prišel je čas odhoda našega vlaka. Tukaj smo pogrešali poseben vagon za športnike: uvedba takih vozov bi sigurno ugodno uplivala na razvoj zimskega športa. V veri. da bo sčasoma vse boljše, smo se vrinili s smučamii v voz odnosno hodnik voza. V »adnjem trenutku je prispel na kolodvor naš odličen planinec predsednik mariborske podinivmice Slov. planinskega društva g. dT. Sen j or, ki nas je obvestil, da je oskrbnik Mariborske koče aviziran o uašem prihodu. Ta vest nas je silno vzradostila, kajti sedaj smo vedeli, da nas bo po napornem ponočnem naskoku na kočo čakala, zakurjena peč. G. dr. Seniorju sc je poznalo, da nas zavida za. naš idiličen izlet tembolj, ker mu je samo nepričakovan slučaj preprečil, da se nam ni pridružil. — Kramljajoč o naši turi i nje težavah, smo prispeli na izhodno postajo — v Hoče. Pot nam je bila dobro znana, a tudi športnikom, ki je ne bi poznali, bi ne šlo slabo, ker je mariborska podružnica SPD oskrbela prav- učinkovito markacijo poti z rdečimi pikami. Ko smo pustili Hoče za hrbtom, smo dospeli čez poljano v vas Reko. Snega je bilo obilno, kakih 30 cm visoko. Po ostri hoji smo si nad šolo pod kapelico prvič odpočili in malce aaložili želodce. Nahrbtniki so se pridno odpirali, kajti treba jo bilo nadoknaditi izgubljene energije oziroma jih pbjačeti za dolgo pot. Ob takih turah ne manjka nikomur slasti do jedi in ni tedaj čudo. če smo se kakor volkovi gostili nad izbranim provijantom. Medtem je postalo temno; začelo nas je zebsti in smo morali jadrno kreniti naprej. Kmalu smo ugledali preti sabo prvi strmi klanec. Ker niso imeli vsi pasjih kož (Seehundsfell) za lažje vzpenjanje s smukami, simo sklenili. da vlečemo smučke na vrvicah za sabo. Rečemo, storjeno! In tako so je pričela povzpenjati prava karavana športnikov gOTi po zimsko zasneženih pohorskih klancih. V obeh rokah smo imeli palice, okoli pasu so pa bile ovito dolge vrvice, ki so bilo nanje privezane smučke. podobne lahkim sankam', katere pa smo morali sami vleči — roke in noge pa so neprestano delale, pomikajoč na« naprej. Tako smo so dvigali vse višje in višjo v re-mih, po večini pa seve šaljivih pogovorih. Naprej jo stopal vodja. Tu in^ tam je bila potrebna, za orijentaeijo luč. Spežeme vejo so visele preko poti, da se nam je zdelo, kakor da bi nas pozdravljale in se klanjale tako redkim gostom, prihajajočimi ob nenavadnem času. Čez nekaj čw-a smo tudi mi utihnili; hoja je postajala zbog gjiženin visokega celca težmvna; že smo jeli čutiti delno n-tm j on ost. Ugotovili smo da imamo še dobro uro do koče. Velik napor se je javljal tudi v žeji, ali vode in čaja ni bilo več. V . Pa vi, botrica, bi mi tudi morebiti vedeli povedati za kakega padarja ali pa doftarja, kakor jim po Ljubljani pravijo. O ja. mož, pravi, vem, vem. če hočete kaj zlateuine kupiti, kar naravnost jo mahajte po trgu, bodete že kaj zbitega videli, dohtarja pa dobite tam konec ulice, veste mož. Vem, vem pravim, Bog plati Vam, mamica pa grem:... kmalu bi se spcdtaknil na tistih kroglah, toraj zakolnem,.Bog pomagaj, človek si ne more kaj. jaz zakolnem: hudič! >0 Ježeš, za pet ran« se oglasi za mojim hrbtom neka babura, kaj preklinjaš Boga, ti spaka vražja ti! A ja, si mislim, pred cerkvijo se ne sme kleti, pa se ne sne. Hitro jo pobrišem k dohtarju. J; z sicer sam ue vem, po koliko stopnicah ‘eni kobacal do njega, ali sem tudi vise pozabil, Komu se pa tudi ne bi v glavi zmešalo, če kaj tacega doživi. Jaz pridem k doftarju pa mu pravim; Gospod, mene glava dostikrat prav zelo boli. pa trga me, trga. Pa ste močen, me’ vpr,aša. Za metat se pač nobenega ne vKtraišim, gospod, sem rekel. l(do bi si pa tudi mislil, da se bom moral s takim pravim živim vragom metati, (se prekriža) Bodete pa držali, pravi zopet doftar. Makari 5 eeuv tov. A— a?! ostrmi, tega se pa ne bi nadejal, no — potem Pa bodete že lahko to držali, pravi in mi da dva ki in ca v rok#. E gospod, nikar norcn' ne brijte z.meno, mu rečem, a on: le držite, le držite! I, ka.j bom držal, pravim, ne, držal na n« bom, čemu? in hočem preč zagnati. E. nič ne bo, se smeje doftor. In res, jaz se vstrašim, vrag me d’*žj kot klop, ko Naš listek: Popoldansko kramljanje Ali že veste, koga je osmešil stari francoski pisec Mo-lier v svoji komediji »Žlahtni meščan«, ki jo pravkar igra jo v uašem Narodnem gledališču. To morate pogledati! Dasi je Molier živel pred stoletji, m še danes marsikje »žlahtni meščani«, ki vztrepečejo, če se kje pojavi človek, kj ga imenujejo »grof«, »barou«. ali celo — knez, da n« govorimo o princih, ki so strahovito visoki iu prilično redki gospodje. Celo navaden repek pred priimkom, ki se v našem jeziku označuje »pl.«, liudi-mano prijetno ščegečo za, uho. če je namreč človek dostopen za take slasti, (saj veste, da smo ljudje različni). Te dni smo videli v nekem češkem listu posrečeno karikaturo: princ Windisehgriifz v sijajni uniformi ogrskega magnata in pi-o-sti zločinec v j etn iški obleki si podajata roke in prosti človek pravi princu: »Ven darle je svet prišel tako daleč, da smo si postali enaki.« Je zares čudovit ta napredek sveta! Kaj je bil princ Windisoh-srratz še pred enim mesecem! Tak-le bu-dimpeštanski »žlahtni meščan« jo strahovito spoštljivo zrl v visokorrlneea princa in manj visok orodne meščanske dame so imele včasi neznansko prijet-ue san je, v katerih se jim je zdelo, da so doživljale kak roman, če ne že s princi, pa vsaj z grofi ali baroni. Saj še oni le v listih, kako so ujeli to ali ono grof;co pri tatvini, tep-a ali o n ec a arrofa Pri go- smola. repek »pl.« tako čudovito fino binglja če se ga izreče na pr. tafco-le: »Mara pl. Jankovios«. Plemenita... Da nc goivo-rimo o koutesah. baronesah in —- kolikšna sreča — princesah! Toda, nekaj dni jo treba, pa pride »princ« v ječo, ž njim tudi par grofov in baronov in pred te plemenifnike (neki žurnaJist je pri uais svoje dni rabil napačen izraz: plemenjake) vstopi kolega, iz najnižje d nihali in pravi: »Vendar smo postati enaki!« Pa je že talko. Plepistvo propada, ka* kor propad® vse, kar se iztroši, izživi in izčrpa. Danes ne da noben človek kredita na grofovsko vizitko, predem se ne preveri, koliko premoženja še ima ta grof. Železni zakon življenja se ne zmsnl za ni čemu rn e titule, če so prazni. Ameriške dolarske princezimje, čijih očetje so za mladosti kidali gnoj na. kaki farmi ali snažili čevlje pred kako banko v Newyoriku ali v Chicagu, se še zanimajo za prazne evropske title iu se tako-Ie kateremu grofu posreči, da po zaslugi tistega repeka pred svojini imenom zleze kot srečen zet pod milijonarsko streho, vendar pa pravijo, da morajo biti tafci izvoljenci tudi brhki fantje, ker iztrošenih baronov niti dolar-ke princase ne marajo. Na srečo se v Evropi že eno stoletje ne gleda preveč na grofovske ženitve im tako se je izlilo v zamrle aristokratske žile že precej navadne krvi. kar ima ugodno posledico, da so grofje tudi brhki in v stanu, zadovol ji ti okus dolarskih leiH>tio. V Evropi pa beremo dan »o dnoni Dragotin Kette: Mali dlfalct. Burka v dveh dejanjih. Smuko vič: Tako? Potem mora. biti! profesorju, jaz namreč pravim: Kar se pa res izvrstna vsebina tega lista. Sicer Anže... pa že ime »Vesna« mojim ušesom nič kaj ijufiji im. taifco inaproj; kar je 'bila Se pred 50 loti precejšnja redkost, je sedaj ' 'skoraj vsakdanji pojav. Že dolgo ml več v tean stanu starega vltežkega duba in potomci zaman rešujejo sloves prednikov, 'ki so res kaj pomenili. Nazadnje pa so iz slovesa no da živeti. Če mi veleposestev ali rente, so jo treba oprijeti kakega dela ali pa vsaj primerne sleparije. Tako jo mislil tudi Wi;ndiiscbgratz. ki je hotel s svojimi vitožkimi dejanji — seveda — koristiti domovini in slavnemu madžarskemu narodu. Kajti če si princ nabaše žope, ali mirna narod od tega večje koristi kakor če bi moral princ pometata ceste? Dovolj ala je name sl a trianonska pogodba; ni treiba še testa. Če princ s fn.sifikati pripravi puč ali nima narod od puča vcčjili koristi, kakor češe ponaša s kraljevino, pa nima kralja? In če nazadnje postane princ ministrski predsednik, ali nima zopet narod največ j ili koristi, kajti princ je na tem oie-•» tu vse kaj drugega kot bivši trgovski agent Stefan Friedrich ali nemara celo — zidar Bela Kub n. Seveda je princu vse to izpodletclo in zdaj bo imel izgubo i princ i narod, »žlahtni meščan« madžarski pa je zopet dobil nekaj krepkega ped ros. Pametnejši so ruski aristokrat je. Le-ti so so pri/lično prilagodili razmeram- Nekateri se vozijo v avtomobilih pr. Parizu, Londonu, Newyorku. da je veselje. Seveda kot šoferji! Ali moj Bog, kaj za to. če je vloga nekoliko drugačna. Mariborski baron ima svojega hlapca, toda hlapec sedi na baronovem mestu, baron Pa na hlapčevem kočijaži. Sicer ni ravno prijetno, ako se ta zamenjava ne zgodi prostovoljno, toda je že tako na svetu; prostovoljno ne prideš n?, svet in prostovoljno ne odideš z njega in vendar je to poglavitna reč ki bi jo hotel človek najprej preurediti Po lastni volji.. Dunajska aristokracija, ki ji je marsikateri Slovenec snažil čevlje in se je potem vse življenje ponašal, da je bil v družbi z grofi — ta aristokracija pomeni sedaj le toliko, koliko denarja ima. Njihove sijajne palače so sedaj večinoma trgovski in uradni prostori. Tam, kjer so se nekoč sukale markize in kohtese, tip kajo sedaj dunajske gospodične razne poslovne akte. Tudi cesarske palače so postale sedež najrazličnejših plebejskih ustanov in oseb. Princ Sclrvvarzenberg je postal uradnik dunajske zastavijalne banke »Dprotbeuin«. Ko jo založil še zadnji nakit je bojda ponudil banki samega sebe. Slučajno' so potreboval) tirad n ih a in so gg vzeli. Dali so mu plačo dva im pol tisoč šilingov. — Glej! A moj tata mi je vedno pravil, dai nisem vreden niti počenega groša! Dobra anekdota!^ Sicer pa so se mnogi pamotni aristokrat je na podoben način vnovčili. Nekateri so postali industrije;; grof Avgust Salin je ravnatelj nekega industrijskega podjetja, en sin bivšega zunanjega ministra grofa Oernina je nastavljen v neki dunajski banki, drugi je zaposlen v veliki trgovini v Londonu. Sinovi nadvojvoda Leopolda Salvatorja ho otvorili posredovalnico. Dunajski listi so minule dni pisali, da je potomec ene najstarejših avstrijskih plemiških rodlbin postal dirigent ciganske kapele, ki isvira v nekem pariškem zabavišču, njegov bratranec je kuhar v velikem prekooceanskem parniku. Tudi ženske Potomke so se večinoma prilagodile novim razmeram. Komani, ki so opisovali strahovite ljubezenske težave, ki so se stavile na pot zakonu med plemenitaški-njo in plebejcem ali obratno, ne drže več. Danes jo vsaka grofica rada. če ujame dobro meščansko ali kapitalistično partijo in vsak grof srečen, če se oženi z vdovo bogatega tovarnarja. Izenačenje na vseh koncili in krajih. A propos — ne pozabimo modernih gro-fov-bogatašev vseh vrst in kalibrov, lei nimajo ne slavnega rodu ne posebnih ti-tulov, ki pa vladajo silneje nad ljudmi nego vse srednjeveški grofje. Ti so danes gospodje... Svet je napredoval le toliko, da danes lahko vsak človek pod Izvest nimi pogoji postane od hlapca bogataš. medtem ko so se poprej grofje razvijali skozi stoletja iz dvornih hlapcev in. obcestnih roparjev v visoko in svitlo gospodo ... Stanovanje. Opremljeno iz dveh ali vsa j ene lepe sobe in kuhinj« z električno razsvet-Jiavo v blitini gl. kolodvor* ilie za takoi mlad par brez otrok. Ponudbe pod .Plača dobro* na upravo lista. 163-2 Prosta stanovanja, prane sobe, lokale, zameno stano vanj, hišo s takojSmo vselitvijo, posestva, posreduje sta-novantaka borz a .Marstan0 Rotovški trg. 167 Lea lovski pes poceni na prodaj. Naslov v upravi. 156 Nova opremljena soba se s 1. fobrnarjem odda Studenci Zrinjskega ulica. 13. 155 Fotografska kamera, dobro ohranjena, „Icau, 9x12. seno ceni proda. Vprašati • Wilde'n-reinerfeva ni. 8/111. Borko. * Vino prodaste staro ali novo ako noštjete takej vzorec in zadnjo ceno. postavno kolodvor, na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35. 14-p srsiri Tovorni avlo »Praga* z Astra generatorjem 6 T.. dobro ohranjena kočija, en phaeton, sani nadalje osi, ležišča, kovina za ležišča, valji zobčasta kolesa, novo želez', traverze, nekaj dobro ohranjenih peči iz litine, večja množina dobrih obročev, pri Ivan Sluga. Maribor. Tržaška c. 5. Istotam se proda tudi trebe, breja kobile se proda aji zamenja. 166 Dobro ohranjen klavir se po zelo ugodni ceni proda. Tržaška cesta 1, Pobrežje. 143 HlSnlk, po'očen brez otrok, pribl. 30 let, mož oh enem kot sluga, se išče. Ponudbe pod „Kolesar“ na upravo lista 162 Orehi, prilično 1600 kg za pro-prodati, Maribor, tovarna. Pod mostom 7. 164 Viničar s 4 delavnimi močmi se sprejme. Vprašati Mariin Pil:, Pesnica, 151 Posestvo, obstoječe iz enodružinske hiše. hleva, peril-nicc. vrta njiv — zelo h pa lega — blizu kolodvora.se po ug /dni ceni proda. Spodni Breg št. 15 pri Ptuju. 147 Ne pozabi naročnine’ Gramofone in gramofonske ploiie, najnovejšinii slovenskimi posnetki. Oj Doberdo, Vigred se povrne. Korejke narodne pesmi, Spak. K a tri ca. in mnogo drugih, kakor tudi plošče z najnovejšimi modernimi plesi, se doba samo r tovorniški zalogi rra-mofonov in plo»č A. Ras-berger, Ljubljana, Tavčarjeva 5, kjer se izvršujejo tudi vsa popravila na gramofonih. Posamezni deli k gramofonom vedno v zalogi. Seznam gramofonskih plošč z najuovei-liaai sloven-kimi posnetki zastonj in franko. 153-3 Klat, velika, suha, z električno lučjo ter vodovodom v bližini gl. kolodvora, se takej odda Ponudbe pod »Klet* na upravo. 160 Naša kuharica je vedno dobre volje, ker kupujemo kuhinjsko posodo pri A.Viclju, Glavni trg 5 Ta posoda je namreč najtrpež-nejša in trajna. Dobite kuhinjsko, emajlirano, pločevina-to težke znamke ,Herkules“ in lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kame-nito robo po nizki ceni. Prepričajte se tudi Vi in ne bo Vam žal. Gospopična srednjih let osam Jjenu in aji je tuj Maribor, zato bi rada spotnala gospoda ki ki jo spremljal na plss. Naslov v upravi. 154 Opremljena soba, velika, solina s parketom in elektr. lučjo, se odda s 1. februarjem event. dvema gospodoma. Vpraša s* v trgovini g. Košir-js nasproti gl. kolodvora. 161 Kuharica ki zna dabro meščansko kuhati in ki bi opravljala tudi vsa druga gospodinjska dela se takoj sprejme. Cankarjeva ulica 15/11., leve. 168 | Leseno pohištvo železno nohištvš* Tapeta. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge « Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje po Izredno nizkih cenah * taLgi pohištva Karol Prels Maribor Gosposka nlilca št. 20 (Pkcbanova hita) Svoboden ojfled! Ceniki brezplačno! Mortke ribe danes došle. Specialiteta: Branzini, Barboni, Skombu, Riboni in Sardon. Prvovrstna dalmatinska in štajerska vina, se dobi samo It Priporoča se J. Pefoik le naš najboljši domači anformsčni tavod ima t vseh m ost ib aaoesjjive poverjenik« dajo inlormncijeo vem, posebno pa So o imoTBom atanjn denarnih »svodov, t rgor-»ko-uichatrijskih podjetij in privatnih oaoh ovo informacije so -odne, utripno m brzo se nahaja v Vn^a Kaiadžida ui. 11. Beograd ►or talofon jo 6-25. * brzojavni nasl* Argo Naznanilo. Dajem cenj. damam v vednost, da sem svojo sestro Poldi Elgl, iz Dunaja, dipl. frjzerko in Speciallstinjo za striženje na »Bubikopf*, ondullranje in negovanje lepote, pridobila kot sodelavko. Priporoča sc 139 Roza Eigl damska frizerka Maribor, Gosposka ulica št. 11, I. nadstropje. JBKOi PEBHBVEC tovarna za Izdelovanje likerjev, dez. vin In sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina. kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec,rum terkonjak ša v Mariboru s trgovino z mešanim blagom, na prometnem kraju, v bližini Glavnega trga. isto tako druga trgovska hiša v isti legi je na orodni. Vnrašntl nnd Slavni trn 4537“ pa Kienreichs anon- 152 prodaj. Vprašati pod „SlavnI trg 1926 4587 čna ekspedicija Graz, Sackstrasse 4. se kupuje v hotelu „Črni Orel" soba štev. 12 dne 25., 26. in 27. januarja 1926 od 9.do 12. in od 15. do 18. ure. ____________________157 Podpirajte so* koSski tiski prodaja premog iz SLOVEN SKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za in« dustrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 159 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V UUBUANI Miklošičeva cesta 15/1. Združene papirnice Vevče, Goričane In Medvode d. d. v Llubljanl iščejo za svojo komercijelno centralo v Vevčah pri Ljubljani vodjo kalkulacijskega oddelka s primerno teoretično izobrazbo in prakso, verziranega v industrijski kalkulaciji in statistiki, veščega slovenščine in nemščine. Jugoslovansko državljanstvo pocoi samci imajo prednost. Dalje mlajšega uradnika materijalnega oddelka s potrebno komercijelno naobrazbo in prakso v nakupu, prevzemu in upravi blaga, verziranega v železniških in carinskih zadevah s popolnim znanjem slovenščine in nemščine. Jugoslovansko državljanstvo in samski stan pogoi — Naturalni stanovanji zagotovlleni. Ponudbe z izkazom državljanstva, prepisi izpričeval o teoretični in praktični usposobljenosti ter z navedbo zahtevkov glede prejemkov in možnosti uslužbenega nastopa so nasloviti na tajništvo Združenih papirnic d. d. Ljubljana, Dunajska cesta lb. 1 153 lužnim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je najina edina nad vse ljubljena hčerka, oziroma sestrica Slavka danes ob VeSL uri preminula in se preselila med nebeške angelčke v nežni starosti 20 mesecev. Pogreb bo v nedeljo, dne 24. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 22. januarja 1926. »70 Anton in Alojzija Lipovšek, stariši. — Anton in Milko, brata. Ti«kAr; »MAriiorskA Tifliiirna« t Maii born. predstavnik: Stanko De t e 1 a, ra vnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabor''' V©koala v Spiadlefc novinar. Vsi v Mariboru.