Glasilo »Ingrada« izhaja enkrat mesečno
Naklada 1.500 izvodov
Izdaja Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju
Urejuje uredniški odbor
Odgovorni urednik Vitanc Franc
Tiska C P »Celjski tisk« v Celju
V FEBRUARJU 1961 LETNIK X. — št. 1-2
Važnejši sklepi delavskega sveta
. ^etio redno zasedanje, dne 16. aecemibra 1960.
Delavski svet je potrdil delo “Pravnega odbora podjetja v času ?d četrtega zasedanja. V kratkih ^•vlečkih je obsegalo delo UO v razdobju naslednje:
. V času od 4. do 5. zasedanja DS je unel upravni odbor tri seje, na ^terih je obravnaval najrazlič-pišo problematiko, ki spada v , ^npetenco UO. Največkrat pa je na dnevnem redu ugotavljali6 gibanja proizvodnje, reševa-16 prošenj in pritožb članov ko-
od strani DS že potrjena ob sprejetju pravil podjetja.
Ker je bila projektivnemu ibiro" ju potrebna primerna oprema za poslovanje) je delavski svet sklenil, da se nabavi iz sredstev sklada amortizacije osnovna sredstva v skupni vrednosti 3,087.000 din.
Ker prebiva v delavskem naselju v Celju skoraj polovica zaposlenih v podjetju in pa dejstvo, da je treba tem ljudem nuditi na čim cenejši način kulturno razvedrilo, se nabavi za delavsko naselje televizijski sprejemnik
Številni stanovanjski bloki
^tiva in drugih ter pregled iiz-j/‘Janja sprejetih sklepov. Tako - Upravni odbor, med drugimi, ^ejel tele važnejše sklepe:
, Vse prošnje, ki so jih pošiljali “Jhi kolektiva za finančno po-ali za skrajšani delavni čas 7” obiskovanje raznih šol in teča-
r so bile odstopljene kadrov&ke-2« o«
2“ala plan potreb po kadrih. Tak
oddelku podjetja z nalogo, da
»o	piani 'pvuou	Ihduou. kem.
J/*11 je bil izdelan, upravni odbor iyje odobril primemo pomoč ti-ki bodo po končanem uspo-V^ljanju ostali še naprej zaposli v podjetju.
.^aminarjev iz organizacije, ki
K^ijo v zimskem času za grad-
....
Voi-;
podjetja v Beogradu, je
vv.evni odbor določil, da se ude-Sfio vsi vodilni uslužbenci im sektorjev.
<]/Zavodom za napredek gospo-61(« Va v Celi'u so bili razgovori g,.9™6 izdelave ekonomskih prodov za nabavo osnovnih sred-7 v letu 1961.
jJhtenoVana je bila komisija za V^taviljanje kvalitete fz,delkav, 8Qs'avi:
i' Cijan ing. Ivan — predsednik ;• Dolenc Cvetko — namestnik
•	Zrnec Prane — član ?' Ajister Roman — član g Koželj Rudi — član
$,7 letni popis je bila imenovana Unturna komisija, v sestavi:
•	Mavrič Tone —- predsednik t' Pograjc Ciril — član
•	Leskovčak Viljem — član j g V.idaiii Karl — član
■ t^Gracer Viljem — član (Vtezv.oj podjetja in razmere v b,,Ju so narekovale nujno potre-|V. da podjetje ustanovi lastni Tetivni biro, ki bo v prvi vrsti 64 , za potrebe podjetja, delno Vudi izvrševal usluge tretjim um. Ustanovitev biroja je bila
v Celju so delo »Ingrada« y
Potrjen je bil prespektivni plan podjetja za razdobje 1961—1965, ki obsega 12 strani tipkanega besedila in 6 tabel, kar vse je delavski svet podrobno obravnaval.
Med ostalimi pripombami in sklepi iz razprave je najbolj omembe vredno:
—	da je perspektivni plan investicij prilagoditi finančnim možnostim;
—	upravi podjetja se daje polno pooblastilo v zvezi z gradnjo novih obratov v Levcu in gradnjo lastne delavsko-uslužl^ske restavracije. Slednjo je vstaviti v program.
— V perspektivni plan je vstaviti, da se za naselje v Celju dogradi še športne naprave, uredi nasade, zgradi kolesarnica, dovozna cesta in bife z lastnim vrtom.
— Prav tako je v perspektivni plan podjetja vst,aviti izgradnjo upravnega poslopja v naslednjih letih.
— Delavski svet je sprejel na znanje poročilo o ugotovitvi In razdelitvi dohodka za čas od 1. januarja 1960 do 30. septembra 1960 v obliki kot mu je bilo predloženo.
— Za nabavo osnovnih sredstev In inventarja za obratno ambulanto na Dečkovi cesti se porabi 300.000 din.
— Podjetje prevzame stalni! patronat nad pionirji Osnovne šole Frankolovo in jim nudi primemo materialno in moralno pomoč.
— Iiz sredstev podjetja se nakaže enkratna dotacija Strelski družini Ingrada v znesku 25.000 din.
— Sprejme se revidiran program nabave osnovnih sredstev za leto 1961 s tem, da se izdelava ekonomskih programov za posamezne stroje odda v delo Zavodu za napredek gospodarstva Celje.
-nik
Perspektivne naloge v letu
1.	Izvršitev plana. O predvidenem planu za leto 1961 je razpravljal delavski svet na svojem zadnjem zasedanju, dine 24. januarja 1961. Na podlagi realizacije plana v letu 1960, ki je bila dosežena v višini 2,850 milijonov je delavski svet sklenil, da se osvoji plan za leto 1961 v višini 3 milijarde din. Delavski svet je imel pred seboj objeke, katere je v letu 1961 nadaljevati. Teh objektov je kar veliko število in se bo z ozirom na vrsto objektov zgrajenih do strehe v minulem letu, sama struktura dela razlikovala od dela lani. Več bomo imeli zaključnih del na zgradbah, kar zahteva dosti nadzora in doslednega planiranja same izvedbe.
2.	Zaradi povečanja plana v letošnjem letu pa naš perspektivni plan ne predvideva povečanja produktivnih delavcev. Teh ostane isto število kot dosedaj. Nadomestitev za povečan plan računamo z večjo produktivnostjo, z boljšim nagrajevanjem po ekonomskih enotah, doseči večji efekt dela posameznikov.
3.	Za nabavo mehanizacije bomo v letošnjem letu najel: investicijsko posojilo v višini 90 milijonov din z 25 % lastno udeležbo. Torej bi nabavili za ca. 120 milijonov novih strojev in opreme. Ta nova oprema bo delno nadomestila izrabljeno mehanizacijo, delno pa bomo z bolj mehaniziranim delom dosegli hitrejše doseganje plana.
4.	Letos moramo nadaljevati z nagrajevanjem po ekonomskih enotah. Začeto delo na tem področju je v detajle izpolniti. Tekom leta so se pri nagrajevanju pojavile pomanjkljivosti. Kriteriji nagrajevanja niso povsod stimulativni, nekje tudi nepravilni. Vse to smo predvideli, ko smo 'pričeli z nagrajevanjem po Omenjenem načinu, zato moramo nagrajevanje spopolniti in prilagoditi povsod razmeram na delovnem mestu. Vemo, da to še tudi letos ne bomo dosegli v celoti kajti
nagrajevanje po ekonomskih enotah je stailna oblika zasledovanja in uvajanja najboljših .prijemov. Pri tem delu moramo sodelovati vsi; sproti proučevati nastale probleme, ker le na ta način 'bo nagrajevanje res stimulativno.
5.	Prehod iz klasičnega načina dela na polmontažnd siistem.
Ze ob fuziji v letu 1959 smo imeli dva programa industrializacije podjetja. Na kratko: odpraviti stari način zidanja, ometava-nja in izvrševanja vseh del na zgradbi sami.
Leto 1961 bo prehodno leto v zgodovini našega podjetja. Ko rečem prehodno imam s tem v vidu postopno uvajanje sodobnih principov v proizvodnjo. S spremembo lahko računamo predvsem v drugi polovici leta. Do tedaj pa moramo izvršiti še Obširne predpriprave v projektiranju polmon-Lažnih zgradb in zgraditi proizvodno halo za Izdelavo montažnih elementov.
Ta sprememba zahteva zelo dosti študijskega dola naših vodilnih kadrov in priučitev ljudi na tak sistem.
6.	Uvajanje proizvodnje pol-mentažnih elementov.
Za samo uvajanje proizvodnje polmontažnih elementov bo treba kot prvo izvršiti vse študije prilagojene projektu, izdelati kalupe in uvesti proizvajanje. Za proizvodnjo elementov' bo potrebno priučiti vrsto novih ljudi. Nastali bodo novi poklici: betonerci, izdelovalci betonskih in ostalih elementov. S tem uvajanjem bi lahko imenovali proizvodnjo in ljudi, industrijski proizvajalci. Za take poklice ne bo potrebno učenje več let, temveč priučitev na delovnem mestu, kar bomo lahko izvršili v nekaj tednih oziroma mesecih.
7.	Izboljšanje organizacije zaključnih del.
Zaključna dela, posebno pri stanovanjskih zgradbah .predstavljajo polovico vrednosti objekta. Do sedaj z vrsto posameznih zaključnih del nismo biiili zadovoljni in so
1961
delala ta dela včasih zelo dosti nevšečnosti. Dovršiitveni roki se niso upoštevali in so skoraj vsi obrtniki na zaključnih dedih zamujali roke. Tudii kvaliteta posameznih izdelkov ni bila zadovoljiva, naknadna popravila na zgradbah so bila že splošna praksa. Zaradi zakasnitve dal je podjetje dobivalo od strani investitorjev stalne urgence in grajo.
Ne bi pa bilo pošteno, če bi prav vso krivdo metali na zaključna dela. Tudi gradbeniki nosijo del krivde, ker niso pravočasno, v roku izvršili potrebnih preddal, ida bi lahko zaključna dela nadaljevali. V večini primerov je bilo za zaključna dela dosti premalo časa.
Ako hočemo uvesti industrijski način dela na zgradbah, potem moramo vzporedno s tem reševati tudi zaključna dela. Zaključna dela bo treba tipizirati, standarizi-rati in več delati na zalogo. Odpraviti bo nekatere neekonomične in zastarele materiale in jih zamenjati s sodobnejšimi. Zakjuč-na dela bomo morali tudi plansko drugače zasledovati kot doslej.
8.	Prestavitev centralnih obratov v Levec.
2e dalj časa se vodi ekrog prestavitve naših centralnih obratov v l.evec živa diskusija in predpriprave. V zadnjem času so bili izvršeni vsi lokacijski ogledi in določena končna lokacija. S tem je podana osnova, da lahko projektanti prično projektirati posamezne objekte in celotno zazidavo predvidenih obratov.
Pred kratkim so bili tudi načelni pogovori o zasedbi dosedanjih obratov na Lavi. V celotii bo ta prostor zasedla tovarna »Žična« iz Celja. Rok za popolno izpraznitev obratov je konec letošnjega leta, nekatere objekte pa bomo predali že med letom. Tako n. pr, obrtno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled iz stolpnice na Otok (LT Ingrad)
Opoldanski odmor na delavnem mestu, visoko nad zemljo.
Po ustanovitvi podjetja, to je Sredi leta 1959 smo v podjetju pričeli uvajati doslednejšo organizacijo proizvodnje in poslovanja sploh. Med drugimi ukrepi so bili storjeni tudi prvi koraki glede sistematičnega zasledovanja rentabilnosti in produktivnosti v proizvodnji, z drugimi besedami — začeli smo uvajati obračun proizvodnje po osnovnih proizvodnih enotah in sicer načelih ekonomskega računa. Tak sistem obračuna proizvodnje je osnova za uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah, s katerim smo pričeli v začetku leta 1960.
Sistem sam se je v 'tem prvem letu izvajanja pokazal kot pozitiven, izvedljiv in eflkasen, vendar so se pokazale določane pomanjkljivosti, ki so nastopale zait o:
— kar ob postavljanju normativov, planov (in sistema sploh) še
nismo imeli izkušenj, saj smo začeli sistem uvajati med prvimi gradbenimi podijetji v FLRJ;
—	ker nismo imeli na razpolago podatkov iz prejšnjih let. Podatki iz petih združenih podjetij so 'bili namreč talko različni, da za sestavo planov in normativov niso bili uiporafoni;
—	oddelek priprave dela se je boril še z začetimi 'težavami, ker je bil šele ustanovljen, razen toga pa so bila delovna mesta slabo zasedena. Vsled tega so bili interni predračuni pomanjkljivi oziroma za nekatere enote sploh niso bili sestavljeni;
—	za knjigovodske uslužbence je bila uvedba obratovnega knjigovodstva popolnoma novo, tako-rekoč še neznano področje in je to tudi zahtevalo svoj čas za strokovno izpopolnitev;
—	močna ovira je bila tudi v
(Nadaljevanje s prve strani)
halo konec februarja, garaže maja, cementninarsko 'delavnico julija itd.
V zvezi s tem bi povdanil, da je ena najvažnejših nalog našega podjetja v letošnjem letu, zgraditi nove prostore obratov v Levcu.
9.	Zgraditev centralne maltarne za Celje.
Že več let se pripravljamo, da zgradimo centralno maltamo v Celju. Zgraditev maltarne bo zelo poenostavila delo samo in prihranek na času bo precejšen. V letu 1960 smo v Celju na ca. 30 mestih mešali malto. Zato je bilo potrebno 30 priključkov za vodo in elektriko, v pogonu pa je bilo preko 20 betonskih mešalcev in pri tem sodelovalo še najmanj 30 delavcev. Za pripravo apna je bilo preko 20 apnenih jam 'in prav toliko lop za živo apno predno je bilo ugašeno. To so samo grobi podatki, ki pa ne upoštevajo še ogromen raztros peska na deponijah in ostalega.
Ekonomika kaže, da je maltama nujno potrebna in jo bomo zgradili že do letošnje glavne sezone.
10.	Prav talko kot maltama, je neobhodno potrebna centralna betonarna za Celje. V perspektivi je, da bi bil začetek gradnje betonarne v pozni jeseni in da bi bila dokončno zgrajena do sezone 1952. leta. Za gradnjo betonarne je 'potrebno še več študijskih predpriprav tako ra tehnološki postopek kot za transport.
11.	V letošnjem letu je predvidena rekonstrukcija obstoječe gramoznice, ki mora biti končana že do nove sezone.
12.	Na Dečkovi cesti je 'dokončno urediti naselje.
Naselje v Celju moramo v zgodnji spomladi dokončno urediti s prostovoljnim delom. Urediti nasade in športne objekte za mlade stanovalce. Vporedno Is Item je zgraditi obednico, v kateri se bo hrana samo delila, medtem ko bi jo dovažali ta centralne menze na Mariborski cesti.
13.	Počitniški domovi. V počitniškem domu v Piranu lin v Malem Lošinju bomo dopolnili nekatere 'pomanjkljivosti. Kot zelo važno je zgraditi sanitarije za cam-
Nagrajevanje po ekonomskih
enotah
ping v Malem Lošinju. Mladinska organizacija podjetja ima v svojem programu zgraditev manjšega doma na Svetini s prostovoljnim delom.
14.	Gradnja družinskih stanovanj. Ena najvažnejših nalog v tem letu je gradnja družinskih stanovanj preko stanovanjske zadruge. V podjetju iso ogromne potrebe po stanovanjih, saj je vloženih preko 200 prošenj.
Pri gradnji 'družinskih stanovanj bodo sodelovali s prostovoljnim delom vsi člani kolektiva. Nadalje 'bo potrebna temeljita organizacija za mobilizacijo vseh notranjih rezerv za čimvečjo izgradnjo stanovanj, kar bo nedvomno pripomoglo k stabilizaciji delovne sile in 'izboljšanju življenjskega standarda članov kolektiva.
Za vse zgoraj naštete naloge bo vzporedno potrebno še 'doslednejše utrjevanje organizacij v podjetju kot so: ZK, sindikat, LMS, kakor tudi spopolinitev In izboljšanje dela samoupravnih organov.
Naštetih je nekaj glavnih nalog za letošnje leto, vsaka posamezna naloga pa predstavlja vrsto drobnih problemov, katere bomo morali na organiziran način pripraviti in izvršiti delno tudi s humano gesto do sotovariša tor za dvig življenjske ravni vseh članov kolektiva.	Jeras
tem, da je težko spremeniti miselnost ljudi in odstraniti dvome. Večina operativnih vodij (tehnikov, delovodij, mojstrov) je sicer uvidela prednosti takega sistema, so pa bili tudi takšni, ki so zavedno ali pa zaradi neznanja ovirali delo na izvedbi.
Kljub 'začetnim pomanjkljivostim pa je sistem obračuna proizvodnje in nagrajevanja po ekonomskih enotah že v prvem letu pokazal svoje 'velike prednosti in se 'to vidi iz vseh primerjav s prejšniimi 'leti glede Obsega proizvodnje, izpada ur, produktivnosti, koriščenja mehanizacije in zalog materiala, 'kakor tudi rentabilnosti proizvodnje.
Vse primerjave kažejo, da proizvodnja na 1 zaposlenega v letošnjem letu iz meseca v mesec raste, za ilustracijo pa naj posluži še nekaj številk.
Proizvodnja na 1 din izplačanih izdelavnih plač je znašala:
—	v gradbeni dejavnosti 1959 = 4,12, v 1960 pa 6,57 = 159 %;
—	v dejavnosti obratov 1959 6,16, v 1960 pa 8,18 = 133 %.
Rentabilnost, to je finančni rezultat napram realizaciji je znašal:
—	v 1959 — 6,9 %, v 1960 pa 11,2 %, torej = 162 %.
Ob sestavi predračuna za leto 1960 so bili postavljeni normativi za posamezne elemente cene, n. pr. za režijo gradbišč in obratov, režijo uprave, posebne posamične stroške, obračun proizvodnje pa pokaže, da so na vseh teh elementih doseženi prihranki, ki znašajo ponekod celo do 35 % od predvidenih zneskov.
Vse to sicer ni zasluga samo tega sistema oziroma iz ,boljše produktivnosti dela, ampak izvira predvsem iz:
—	ugodnejše strukture objektov v gradnji (več masovnih del);
—	večje udeležbe mehanizacije v proizvodnem procesu (nove nabave strojev);
—	povečanje cen materiala;
—	itd.
Vendar je nedvomno tudi sti-mulativnejša oblika nagrajevanja kljub začetnim pomanjkljivostim v veliki meri pripomogla k doseženim uspehom.
Uspehi in rezultati, doseženi na posameznih sektorjih, posebno pa na posameznih objektiv oziroma obratih, so zelo različni in so bili vsled tega različni tudi zneski, ki
so bili izplačani posameznim enotam kot udeležba na uspehu EE.
Tako so 'nekateri objekti oziroma obrati prejeli sorazmerno z doseženim rezultatom in produktivnostjo le minimalne znesite udeležbe, dočim so druge enote prejele v posameznih mesecih tudi do 50 % viška k osnovni plači, večina pa je prejela od 15—28 % viška k osnovnemu zaslužku.
V povprečju je bilo do meseca oktobra izplačano . neposrednim delavcem v odstotku od 1 mesečne povprečne plače:
J
podjetja, ki so znašale Ob tretji četrtletju (30. 9. 1960) din 7,922/rH V letu 1960 na enotah, ki so i2' kazale izgubo ali niso dosegle pit' niran-ega rezultata, še niso bi* uveljavljeni penali, to pa bo nuj110 storiti v letu 1961, ker je namogo' če, da bi podjetje samo izplačevalo premije, po dragi strani pa I* bi 'izvajalo sankcij.
Glej tabelo spodaj
Na sektorju:	
Celje	139 %
Žalec	91 %
Velenje	85 %
Konjice	126 %
Store	152 %
Ljubljana	170%
Spec.	193 %
Gradb.	142 %
Zaključni	144 %
Kovinski	140 %
Mehanizacija	112 %
Proizv. grad. mat.	129 %
Obrati	131 %
SKUPNO:	140 %
K nagrajevanju sploh ipa je tre-ba pripomniti še to, da je nagrS' jevanje po EE samo en del istima1 lativnega (kompleksnega) na-gr» jevanja, saj zajema samo edein i sicer manjši del osebnih dobe* kov delavcev, dočim osnovni de t. j. nagrajevanje po enoti proč voda v našem podjetju še nisir6 docela uveljavili.
To velja predvsem .za gradben0 dejavnost, kjer se kaže ogromni1 preplačevanje norm, to pomeni' da je izplačano delavcem več, k<* smo investitorjem zaračunali plače po situacijah.
Tudi glede tega' so posamezn1 sektorji zelo različni, da' so delavci na posameznih sektorjih različno zaslužili kljub enakim pogoj1®11 in enakemu delu.
Pri letni razdelitvi osebnih dohodkov bo to preplačevanje m<7 ;falo biti upoštevano, v letu 196
Grupa tesarjev iz obrata Gomilsko
Stolpiči v gradnji Posnetek z Dečkove ceste v Celju (LT Ingrad)
Zneski za 'izplačilo udeležbe bodo sicer za leto 1960 nekoliko okrnjeni, iker mora podjetje:
—	pokriti precejšen znesek osebnih dohodkov, ki je bil v preteklem letu preveč izplačan (din 9,019/m);
—	ta osebnih dohodkov pokriti znaitne zneske izgube v menzah
pa se to ne bo smelo več godi*' V kolikor so v predračunih rkf' minane plače dejansko prenti^ kalkulirane, bo treba to z intefllj mi predračuni urediti, vendar * vse enote (objekte) enako.
Za prihodnje leto so ravno _ teh dneh končane priprave scS^. ve letnega plana za leto 1961 J? pa za odpravo pomanjkljivo®* ki so se pokazale v preteki®' letu.	.
Pravilnik o nagrajevanju po bo spremenjen in dopolnjen pi^' Vidoma v mesecu februarju, bodo znani proporci in norma*1': planirani za leto 1961 in, ko znani doseženi rezultati za W1 196°.
Ravno tako, kot pri uvajau, v preteklem letu, bo pri izbo* Sevanju in poglabljanju siste6* potrebna intenzivna pomoč ow.
I
nizacij v podjetju, posebno sin0'.
lcalne podružnice — predvsem P tolmačenju in zbiranju predlog" neposrednih proizvajalcev, pri pravkih norm oziroma cenika in pojavih škodljivega amtaged^ ma, ki se pojavlja v odnosih objekti in obrati (posebno aliziranimi).
Nova tržnica v Celju (LT Ingrad)
Na primer (X/60)	Norm.	Dej.	Pnepl.	%
Celje	88,300	107,333	+ 19,033	21,9 %
Žalec	12,563	14,631	+ 2,068	16,5%
Velenje	5,416	6,392	+	976	18,0 %
Konjice	25,925	28,890	4- 2,965	14,2 %
Stane	30,448	33,521	+ 3,073	10,2%
Ljubljana	37,779	31,669	(— 6,110)	
Spec, obr.	29,466	26,716	(— 2,751)	
Kako je s kvaliteto dela v
podjetju
Pri neki nedavni kolavdacijii mi je investitor med diruigim rekel '^di naslednje: »Z delom kolekti-Va GIP Ingrad bi bili zelo zado-JJdljni, če bi le nekoliko izboljšali y ali teto nekaterih del in" če bi se držali dogovorjenih fcogadlbenih
rokov.«
V resnici sta to dva zelo resna Problema, s katerima se je kolek-v letu 1960 že spoprijel, vendar premalo, da bi ju tudi dokončno premagal. Ko smo v letu 1959 Pristopili študiju, kako uvesti v Podjetje is-tiimulatiivn-ejišo metodo v raizdeliSvi osebnih -dohodkov, > prišli do zaključka, da se ob-?6un vrši po ekonomskih eno-pk. Kakor se že to vedno dogaja, * bilo tudi pri reševanju tega prašanja v kolektivu precej di-s*tusije, ikj-er je bila večina za, drsnjšina pa proti uvedbi tega si-'°hia. Nasprotniki tega sistema kot svoj glavni adut navajali, j*9 bo ipri tem načinu -delitve do-°dka kvaliteta dela p-adla, ker Wo pač ekonomske enote prven-rverno skušale doseči čim večjo r^antijteto, a da se bo pri tem aliteta dela zanemarila. Kot Protiutež tej tezi je upravni od-°°r podjetja na predlc-g direktor-ja imenoval posebno kdmisij-o, ki dta nalogo ugotavljati kvaliteto rja -m izdelkov ter vzrokov pre-*^ačiitve pogodbenih obveznosti ”*de končnih rclkov dovršitve ob-
sprejema večina članov kolektiva vse te -prijeme -podjetja, ki težijo k edinemu cilju — izboljšavi poslovanja — z razumevanjem, do-čim se neznatna manjšina s temi pozitivnimi dejanji -ne strinja ter skuša »voziti« še kar po -starem. Interesantna je ugotovitev, da se prav pri teh delavcih in nameščencih, ki -nočejo stopiti v korak z naprednejšimi, pri tehničnih pregledih in kolavda-cijah pokažejo mnogo večje in težje napake -talko v tehnični dokumentacija, kakor -tudi pri sami izvršitvi deL
Če se hoče ugotoviti kvaliteto del posameznih ekonomskih enot, si i? potrebno samo ogledati zapisnike o tehničnih -pregledih in zapisnike o kolavdaoija-h. So n. pr. zapisniki, kjer je kvaliteta dela V redu tako, da ni n-obane ali pa samo par točk, ikjer je -grajana kvaliteta del Na žalost pa posvojijo tudi zapisniki, kjer je -navedeno tudi do 40 in še več -točk, v katerih je grajana kvaliteta del. Popolnoma je jasno, da se slaba kvaliteta izvršenih del mora popraviti na stroške enote, kii je to zakrivila. Da je to delo zamudno in dražje kot, če -bi bilo -prvotno -dobro narejeno, verjetno ne -bo treba dokazovati. Razen tega je pa še dosti večja škoda v tem, da podjetje izgublja prav po nepotrebnem na ugledu.
Pod po imam »kvaliteta dela« n.
56-stanovanj-ski blok v Velenju
,&*. Razen tega pa postoji v jt^jetju že skoraj dve teti oddeli ki skrbi za izboljšavo poslo-VNa tako -po tehnični liniji, ka-1^. tudi ipo skladiščno-materialni jfJiU. Vsi ti prijemi so se v podprti pokazali zelo koristni tor se ^ razvijajo pozitivni rezultati. Z vOseljem moram ugotoviti, da
razumeti samo delo -neposrednih izvajalcev, temveč je potrebno razumeti in ugotavljati -tudi (vse ostale čnitelje, ki so vplivali na to, da je delo izvršeno kvalitetno ali nekvalitetno. Jasno je, da lahko opera-tivno-tehnični kader s svojim delom odločno vpliva na kvaliteto 'poslovanja in del, če se
Med našimi upokojenci
časa do časa se oglašajo M^bjši člani kolektiva v kadrov-oddelku podjetja in le težko Sinaja jo z besedo na dan: »Pro-če bi mi urediU dokumente, >oi zaprosil za upokojitev.« mesec ali dva prejmejo od-KPo o 'priznanju zaslužene po-Mne.
ijo'a osnovi tega dokumenta se in tiho poslovijo od svojih avcev' Opravijo pot od de-tor®a 'me9ta preko pisarne sek-rBk ' V kadrovski oddelek — di-kjer opravijo še zadnjo fti^alnost o prenehanju delov-Ia razmerja.
globoko v srcu jih tišči nezna-^ breme, čutijo, da zapuščajo sodelavce, spominjajo se de-zmag, uspehov, 'kar ni šlo tjJ? naporov. Mnogo težkih in it)-1 lepih ter veselih uric in spo-leuPv jih veže na podjetje in (ko-Nekateri celo mislijo, a -ne ? s' *zrazlti: »Sedaj sem od-5^1. nisem več potreben, nikoli V,vne bom vrnil med svoj kolek-Vjj* Taka misel pa je seveda od-
lijv* aktivni člani kolektiva ni-llr^^Kabili svojih upokojencev, biti z njimi v stikih, ve-66 56 zanimajo za naše
zaveda, da mora poleg strokovnega znanja obvladati tudi sledeče:
—	-dobro poznati vse urečlbe, pravilnike in navodila v gradbeništvu ;
—	dobro poznati določila in medsebojne -obveznosti, ki izvirajo iz sklenjenih gradbenih pogodb;
—	da se ažurno in točno vodijo gradbene knjige, gradbeni -dnevniki in ostala dokumentacija, ki vpliva -na to, da se 'izvršena -dela pravilno obračunajo tako napram delavcem, kakor tudi napram investitorju ;
—	voditi 'bri-go in skrb, da se pogodbeno določeni roki dokončanja -objektov in del tudi v resnici
- obdržijo;
—	da zbira in pripravi vso dokumentacijo za razne zahteve, ki ji-h je investitor po določilih medsebojno sklenjene pogodbe dolžan plačati;
—	da se v popolnosti pripravi dokumentacija, kalkor -tudi sam objekt za kolavdacijo;
—	da se briga in vztraja na popravilu ugotovljenih nepravilnosti in napak, ki jih je -ugotovila komisija za -tehnični pregled i-n iko-lavdacijska komisija do postavljenega roka.
Posebno bi rad poudaril, da sta kolektiv in podjetje kot celota zelo zainteresirana na tem, da se grajane nepravilnosti in napake odpravijo čim preje a maj-dalje do odrejenega roka.
Na žalost moram ugotoviti, da se naipake zelo nerade ali pa -sploh ne odpravijo, vkljub -temu, da se dobivajo nalogi in urgence iz vseh strani.
Ko sprejme gradbeni sektor objekt v izgradnjo, se obveze, da bo istega popol-noma d-okančal do odrejenega roka. Jasno je, -da je odgovornost za izvršitev popravil kvalitetno slabo izvedenega dela na gradbenem sektorju, "M je pa dolžan zahtevati izvršitev -popravil od tiste enote, ki je to delo izvajala. S takim postopkom -se bo nedvomno kvaliteta dela dvignila, ker bo verjetno izvajalec, -ki že V naprej ve, da bo moral slabo izvršena dela popraviti, raje istega takoj kvalitetno izvršil, ker je prepričan, da bo -to zanj in za celo ekonomsko enoto cenejše.
Kolektiv delavske kuhinje Ingrada v Celju
Problemi o prehrani
kolektiva
Danes, ko imamo vzorno urejeno samsko naselje, kjer naš delavec stanuje v higienskih in lepo urejenih -sobicah s parketnimi tli, udobno razsvetljavo, centralno kurjavo, že skoraj vsi pozabljamo na Izredno slabo stanje, ki je vladalo še pred enim ali dvemi leti nazaj. Takrat je večina naših delavcev stanovala v provizoričnih lesenih, zakajenih in zamazanih barakah, brez pravega ogrevanja in še vrsto -drugi-h pomanjkljivosti. Ob 'sedanjem udobnem počutju v teh lepih prostorih, kjer naš delavec danes koristno uporablja svoj prosti čas s čltanjem knjig in časopisov, z igranjem šaha, s vse iranskim strokovnim, političnim in -poljudnoznanstvenim izobraževanjem pa vidimo, da še v podjetju obstoja ena slabost in sicer problem prehrane naših delavcev. Okrog tega se sedaj sliši med delavci v naselju največ kritike.
Poglejmo malo -bliže kako je s tem problemom. Ze vrsto let nazaj ima podjetje v zakupu bivšo gostilno »Skalna klet« pod celjskim gradom, kjer se pripravlja hrana za vse naše delavce. Normalna kapa-ci-teta tega obrata j-e 80 do 100 obrokov dnevno, Taka kapaciteta nam je nekoč popolnoma zadostovala. Po združitvi gradbenih podjetij se te številčno stanje delovne sile močno dvignilo, zato je s tem trenutkom postal za nas ta obrat odločno premajhen. V-odstvo podjetja je ta problem
Od kolektiva sta se poslovila
Da bi vez med upokojenci to kolektivom ostala, so bili vsi upokojenci »Ingrad-a«, ki so več let -delali v kolektivu, povabljeni na skromno slavnost ob zaključku leta 1960. Mala slavnost je bila v Sindikalnem. d-omu podjetja. Zal se niso vsi vabljeni odzvali.
Direktor podjetja, -tov. Jeras jih je s prisrčnimi besedami seznanil z uspehi podjetja preteklega leta, z razvojem in -nadaljnjimi nalogami kolektiva. Pozval jih je, naj ne pretrgajo vezi s kolektivom, naj se vračajo med svoje bivše sodelavce, kjer -bodo vedno dobrodošli.
Da bodo seznanjeni z delom in življenjem kolektiva, pa bodo od prihodnjega leta dalje prejemali na svoj -dom »Glasilo Ingrada«.
Ob 'prijetnem 'kramljanju in (kozarcu vina so jim sijali obrazi od zadovoljstva. Kar ipo vrsti so se dvigali in se zahvaljevali, čeravno so 'težko našli besede, da bi izrazili svoje občutke zadovoljstva in sreče. Kaj kmalu se je razlegla še vedno iz 'krepkih prs -domača slovenska pesem. S pesmijo, zadovoljstvom in lepimi spomini so se vrnili na svoje domove k svojim dragim v pričakovanju, da se čez leto zapet snidemo.
Čevnik Franjo
ga strokovnjaka -bodo za svojega sodelavca povsod radii sprejeli v svoje v-rste.
Tov. Kmecl, ob odhodu iz kolektiva ti vsi 'iskreno želimo, da bi še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj.
Tudi tov. Pungairšek Jože, skladiščnik, je dolgoletni član kolektiva in znan kot dober in vesten delavec. Kakor tov. Kmeclu tud/i njemu želimo vsi člani kolektiva mnogo let zdravja in zadovoljstva v pokoju.
Tov. Maks Kmecl Tov. Kmecl Maks, višji gradbeni delovodja, dolgoletni član kolektiva je s 30. septembrom 1960 odšel v zasluženi pokoj. Vse svoje življenje je bil marljiv, saj je v svojem 57 letu starosti imel kar preko 40 let delovne dobe.
Res je, da je 'tov. Kmecl odšel v pokoj, a je pri odhodu obljubil, da z delom še ne misli nehati. Pravi: »Če ne bom delal, -bom zbolel in umrl.« Ker pa se čuti čilega in sposobnega, se bo honorarno še vključil v delo.
Vestnega to znanega gradbene-
Tov. Jože Pungaršek
takoj vzelo v pretres in si je prav posebno v preteklem letu zelo prizadevalo, da bi stanje izboljšalo. Najeti je nameravalo večji lokal, ki bi bil bliže naselja, vendar nam to ni uspelo.
Perspektivni plan podjetja ima v programu izgradnjo obrata družbene prehrane za naše delavce in to s pričetkom že v letošnjem letu. Upamo, da bo s tem ta problem do popolnosti rešen.
Mnogo kritike se čuje na račun zaposlenih v menzi. Kot že prej omenjeno, je kapaciteta menze v Skalni kleti za največ 80 do 100 ljudi odnosno obrokov. Dejstvo pa je, da je bilo tam zaposlenih 12 žensk in vsakodnevno pripravljalo 500 do 600 obrokov hrane. Zamislimo se, kako bi bilo, če bi na ostalih -delovnih mestih v podjetju presegali -lastno zmogljivost za 5 do 6 krat. Ali bi takšni proizvajalci doživljali kritiko ali pohvalo in priznanje?
Vsekakor priznanje, kar sd v polni meri zaslužijo vse zaposlene kuharice, posebno pa -ostale uslužbenke v menzi, da so znale vse to urediti ob tako slabih pogojih. Če primerjamo število v menzi zaposlenih s številom pripravljenih in razdeljenih -dnevnih obrokov vidimo, da pade na eno zaposleno uslužbenko po 40 do 50 dnevnih obrokov. Ali smo tedaj bili upravičeni na te ljudi metali kritiko z najrazličnejšimi pripombami, psovkami in ža-livkami? Kar predstavljajmo si naše gospodinje doma, kako bi izglodalo, če hi ena sama marala nabavljati, pripravljati i-n razdeljevati hrano za 40 do 50 ljudi dnevno.
Takšno opisano stanje je bilo v naši menzi v času glavne sezone. Stanje v času mrtve sezone — pozimi je drugačno. V mesecu januarju je -bilo na hrani povprečno 330 ljudi, seveda je bilo v menzi zaposlenih v tem času samo 8 moči. Torej tudi sedaj presegajo -kapaciteto za več kot 3-krat in tudi sedaj -nabavi, pripravi in razdeli povprečno vsaka uslužbenka po 41 obrokov.
Smatram za potrebno, da v našem Glasilu pomislimo tudi na kolektiv naših tovarišic, ki so zaposlene v dosedaj zelo neprimerni menzi. Kar se tiče neugodnih higienskih prilik, ki tam vladajo one niso krive. Da pa so v teku leta -dnevno si tile tako številne želodce, jim gre vsekakor priznanje.
Prepričan sem, da so tudi one najbolj zainteresirane, da bi enkrat prišle na delo v sodoben in higienski obrat, z zadostno kapaciteto, kjer se bodo prav gotovo še z večjo vnemo spoprijele s vsakodnevnimi delovnimi -nalogami, da -bodo naše delavce pravočasno, kulturno in higiensko postregle z okusno in zadostno hrano. Zato smatram, da je dolžnost vseh koristnikov naše menze, da temu požrtvovalnemu kolektivu izreče za njegove uspehe priznanje in zahvalo.	-mk
Pravna
posvetovalnica
1.	Vprašanje:
Sem visokokvalificiran delavec In sem na svojem delovnem mestu zadolžen s strojem večje vrednosti. Na stroju je ,prišlo do majhne napake, ki je nisem takoj opazil in je zato nastopil večji kvan*. Ob priliki komisijskega ogleda tega kvara je bilo rečeno, da odgovarjam za škodo im da bom leto moral podjetju povrniti. Zanima me, če je mnenje komisije pravilno dn če bom res moral povrniti škodo?
Odgovor:
Po zakonu o delovnih razmerjih je vsak delavec odgovoren za škodo, ki jo napravi gospodarski organizaciji na svojem delovnem mestu, v kolikor je ta škoda povzročena namenoma ali pa iz grobe malomarnosti. Kot sledi iz vašega vprašanja ste visokokvalificirani delavec in ste kot tak dolžni poznati ustroj in delovanje stroja, s katerim ste zadolženi. V samem vprašanju navajate, da manjše napake, ki je bila vzrok poznejše večje okvare niste opazili. Kot omenjeno ste dolžni poznati delovanje stroja im torej tudi dolžni opaziti vsako najmanjšo nepravilno delovanje stroja. Ker niste zasledovali delovanje stroja, je nastala večja okvara in ste zanjo vsekakor odgovorni. V tem primeru gre za grobo malomarnost. Vaša odgovornost se mora sicer še dokazovati po izvedencu iz ustrezne stroke, ker bo le ta lahko podal strokovno mnenje o tem, ali ste mogli zaslediti nepravilno delovanje stroja, ki je bilo vzrok okvari. V kolikor bo izvedenec to potrdil, 'kar pa je v vašem primeru že izkazano s komisijskim zapisnikom, boste škodo morali povrniti. V kolikor podjetju škode ne boste povrnili, bo gospodarska organizacija zoper vas vložila tožbo ter vam bodo naloženi tudi vsi stroški postopka pred sodiščem.
2.	Vprašanje:
Disciplinska komisija v gospodarski organizaciji me je po opravljeni disciplinski obravnavi zaradi hujših disciplinskih prestopkov 'kaznovala z odpustom iz podjetja. Smatram, da je takšna kazen prehuda, čeprav sem vsa dejanja izvršil Ln me zanima kaj lahko storim, da bo ta kazen preklicana?
Odgovor:
Po opravljeni disciplinski obravnavi ste vsekakor sprejeli odločbo o disciplinski kazni. V tej odločbi je tudi podrobno utemeljeno, zakaj je bil zoper Vas odrejen disciplinski ukrep odpusta iz dela. Če 'smatrate, da je bila ta kazen preostra, Imate pravico vložiti pritožbo zoper odlobčo disciplinske komisije in sicer na posebno disciplinsko sodišče pri Občinskem ljudskem odboru. Ta napotek je že itak razviden iz pravnega pouka na odločbi, ki ste jo prejeli. Pravico do vložitve pritožbe imate v roku 8 dini od prejema pismenega odpravka odločbe. To pritožbo lahko vložite oziroma morate vložiti na disciplinsko sodišče pri občini preko disciplinske komisije pri podjetju. Občinsko disciplinsko sodišče je upravičeno, da (spremeni disciplinsko kazen v kolikor smatra, da je bila izrečena kazen v prvostopnem postopku preostra. V kolikor še niste bili disciplinsko kaznovani iin v kolikor s svojimi dejanji niste povzročili podjetju večje škode, ste vsekakor upravičeni do vložitve pritožbe.
Če pa ste rok za .pritožbo zamudili, imate pravico le do izrednih pravnih sredstev t. i. do obnove postopka oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. V vašem primeru pa ne bo uspešna niti prva, niti druga pot, ker ne izpolnjujoč zakonitih pogojev za obnovo. Zakon pa tudi ni bil kršen in zahteva za varstvo zakonitosti tudi ne bo uspešna.
Pravna posvetovalnica
Počitniške skupnosti
Povzetek nekaterih misli, podanih na ustanovnem občnem zboru zveze počitniških skupnosti Slovenije, ki se je vršil dne 4. februarja 1961 v Ljubljani.
Z razvojem našega gospodarstva raste tudi družlbeni in življenjski standard zaposlenih. Iz leta v leto dosegamo boljše materialne pogoje za organizacijo najraznovrstnejših oblik Izkoriščanja prostega časa in rekreacije naših delavcev. Danes je v Sloveniji 209 počitniških domov, ki nudijo delavcem svoje usluge, zlasti v času letnega dopusta.
Kljub doseženemu napredku pa moramo priznati tudi določene slabosti in nezadostno aktivnost sindikalnih organizacij, za organizacijo najraznovrstnejših oblik posredovanja kulturnih dobrin našim delavcem. Nastale so precejšnje vrzeli v nudenju kulturnega razvedrila, zabave in zdrave uporabe prostega časa.
V zadnjem obdobju smo se v veliki meri angažirali na vprašanjih nadaljnega razvoja gospodarstva, za dosego večje produktivnosti, boljšega življenjskega standarda delavca in to predvsem iz aspekta delitve dohodka, načina kompleksnega nagrajevanja po učinku itd. Zavedati se moramo, da so tudi drugi činitelji, ki so prav tako pomembni, da bomo ta cilj dosegli. Zdravo in pravilno izkoriščanje prostega časa pomeni v dobi vedno bolj mehaniziranega načina proizvodnje zelo pomemben faktor za dosego večje produktivnosti. Sprostitev živčne in duševne napetosti človeka je v sodobnem načinu proizvodnje odločilnega pomena in prav tako nujna potreba kot osem umi delavnik zaradi fizične 'preobremenjenosti de’avca. Reševanje nalog oziroma boljšega izkoriščanja prostega časa mora torej nujno sloneti na širokih konceptih razvoja našega gospodarstva. Da bi dosegli zaželjene rezultate je nujno vključiti v delo vse politične, družbene, kulturne in športne organizacije, zlasti pa delovne kolektive in komune. S sodelovanjem vseh sil borno sposobni odpraviti dosedanje pomanjkljivosti in razviti subjektivne sposobnosti, ki so v preteklosti čestokrat zastajale za materialnimi možnostmi.
Delavski 'turizem, kot najbolj razvita oblika rekreacije pri nas, vsebuje kljub velikemu napredku pri povečanju kapacitet še mnoge pomanjkljivosti v sami organizaciji. Kapacitete počitniških domov so nezadostno izkoriščene.
Lebni oddih zaposlenih planiramo po večini v letni sezoni, to je v mesecu juliju in avgustu. Tako planiranje dopustov pa ne voliva samo na slabo izkoriščanje kapacitet v počitniških domovih, tem-
več vpliva negativno tudi na proizvodnjo, ki je v teh mesecih naj-nižja.
Slabo sodelovanje med kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove v istem kraju, kakor tudi nezadostna prizadevanja komun, da bi zbližale in medsebojno povezale delo počtiniških domov, se odraža v ugotovitvi, da za sorazmerno velika vložena sredstva prejemajo koristniki čestokrat v domovih slabe ln nezadostne usluge. Počitniške skupnosti organizirane na teritorialnem principu, so se pokazale kot najprimernejša oblika dela, ki omogoča sodobnejšo in perspektivnejšo organizacijo oddiha.
Ugovotitve in predlogi so bili še naslednji:
—	počitniški domovi naj poslujejo po načelu samostojne ekonomske enote ob družbenem upravljanju;
—	gradnja počitniških domov naj bo na čim krajši relaciji. S tem zmanjšamo prevozne stroške, kolektivu pa nudimo možnost vsakodnevnih izletov in večje rekreacije;
—	lastniki domov ostanejo še nadalje delovni kolektivi, le s prostim; kapacitetami bi razpolagala počitniška skupnost, oziroma bi koordinirala koriščenje prostih kapacitet med kolektivi;
—	počitniški dom naj ne nudi le hrano in stanovanje, t, j. gostinske usluge, temveč mora najmanj v enaki meri nuditi rekreacijo (šport, prosveto, kolektivne zabave, izlete itd.). Vse premalo koristimo naravne lepote — izletniški turizem, sprostitev v naravi;
—	dotacij naj bodo deležni počitniški domovi direktno, ne pa da podjetje »pokrije« izgubo poslovanja počitniškega doma. Drugi način je dotiranje vsakemu posameznemu članu kolektiva ob priliki koriščenja dopusta ne glede na to, v čigavem počitniškem domu je koristil dopust.
Na kraju je bil izvoljen izvršni odbor stalne konference, katero tvorijo delegati ustanovnega občnega zbora zveze počitniških skupnosti in domov Slovenije.
Okvirne naloge tega organa so naslednje:
—	da koordinira in vsklajuje interese med posameznimi skupnostmi in delovnimi kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove na istem področju. Skrbi za dosego soglasij in sodelovanja med občinskimi ljudskimi odbori in kolektivi pr; ureditvi naselij in urbanističnih vprašanjih;
—	stalna 'konferenca in skupnosti so pobudniki za smotrnejšo organizacijo novogradnje. Pomaga iskati primerne lokacije in nudi pomoč za pridobitev ustreznih investicijskih programov in načrtov. Proučuje ekonomičnost poslovanja in novogradnje počitniških domov;
—	sodeluje z ljudskimi odbori in drugimi organi, zastopa koristi in potrebe poč itn iških domov in skupnosti; predvsem v krajih, 'ki so pomembni za razvoj delavskega turizma;
—	pomaga ustanavljati počitniške skupnosti, organizira agencije oziroma Sklepa pogodbe z obstoječimi potovalnimi uradi za seznanjanje kolektivov o možnostih izkoriščevanja uslug v posameznih počitniških domovih in drugih objektih, id jih imajo počitniške skupnosti na razpolago.
Ob prihodu dr. Krašovca k našemu podjetju, je naša glasbena sekcija po dolgih letih, zopet zaživela z lastnimi, neizposojenimi godbeniki. 2e po prvih dveh vajah smo dobili .poziv od Sveta Svobod in prosvetnih društev Celje, k udeležbi na Okrajni reviji zabavnih ansamblov, za dne 14. XI. 1960. Ugibali smo ali bi nastopili ali ne, vendar smo se dokončno dogovorili, da se vseeno prijajmo, čeprav še nismo imeli zadostno število skupnih vaj.
Ni bilo to nllkako medsebojno tekmovanje ansamblov, ampak je bila ta revija prirejena predvsem
Kje bomo preživeli letošnji dopust
V tem času je v izdelavi plaf koriščenja letnih dupustov za te-koče leto. Iz posebnih navodil Je razvidno, da je .potrebno že se-daj planirati koriščenje letnež8 dopusta v počitniškem domu.
Prijavnice v to svrho so na ra2-polago na sektorskih vodstvih i® gradbiščih.
Počitniški dom podjetja bo tud* letos nudil usluge. Dom v Piran® bo odprt od 1. maja dalje, pra® tako camping na sončnem Maild® Lošinju.1
Vabimo člane .kolektiva in nji' hove svojce, da izkoristijo ugod' nosti, jih nudi lastni počitniš! dom in se do določenega roka pr javijo za letovanje. Dopuste pil nirajmo tako, da bo kapacitet doma enakomerno izkoriščena 1. maja do 15. septembra, kolik®* traja sezona.
zaradi popularizacije domačih aj*' samblov in da se z njo dokal6 da so naši (celjski) ansambli en8' kovredni takozvanim »uvoženim1 (iz Ljubljane in drugod). Okrajf Svet Svobod namerava poznaj1 slične revije organ izr ati še v ra1' nih drugih krajih, predvsem tu' rističnih.
Aplavz, ki smo ga doživeli \\ bil dokaz, da smo bili v kvalitet* mnogo boljši od marsikaterih D8' stopajočih ansamblov.
Ob slovesu smo si zaželeli ^ več revij, sebi pa še več vaj in °č nastopih — polne dvorane.
Ansambel „Ingrada“ med nastopom na reviji v Narodnem domu
B. D-
Naša obratna ambulanta
2e teče četrti mesec, odkar je začela tudu pri našem podjetju poslovati obrabna ambulanta. Iz svojih skromnih začetkov, vsak začetek je pač težak, se je že v tem kratkem času organizacijsko precej izpopolnila in dokazala v vseh ozirih, da je bilo njeno rojstvo več kot .potrebno. V prvih dneh, ko smo imeli samo par pregledov dne mo, včasih smo že obupali in premišljevali, če bomo vedno .imeli tako malo dela, smo se resno spraševali, kaj bo z nami, če ne bo drugače. Število njih, ki so nato v nasledajiiih dnevih in tednih iskali zdravniške pomoči v naši ambulanti, ipa je bilo vedno večje in tako smo kmalu dosegli, lahko bi rekli »mednarodno raven« pregledov drugih obratnih ambulant. Vedno jasneje se je kazala 'postavka, da samo obrate i zdravnik, ki' pozna do potankosti določen kolektiv, lahko .pozna vse škodljive posledice in vzroke v gospodarski organizaciji sami, ker delavce tildi do potankosti pozna,
pozna njihove težave, proizvodnjo in pa zahtevke za posamezna delovna mesta. Tako .se tu ne poslužujemo samo laboratorijskih in kliničnih metod za ugotavljanje zdravstvenega stanja posameznih organov človeškega telesa, ampak ocenjujemo človekovo funkcionalno stanje z ozirom na njegovo delovno mesto, preiskujemo človekovo odpornost proti zunanjim škodljivim vplivom in snovem, spoznamo njegove socialne prili ke (stanovanje, prehrano, zaslužek, prezaposlenost, transport), opazujemo, kako se prilagajajo na svoje delovno mesto in kakšna je njihova delovna sposobnost. Tako z eno besedo spoznamo v ambulanti življenje delavcev in se srečujemo z različnimi problemi, ki ogrožajo lahko nj.Lhovo zdravje, mir, zadovoljstvo in napredek.
Če bomo tako posvečali skrb našim delavcem tudi izven naše ambulante, ne bo ambulanta več zbirališče vseh nezadovoljnih, ne bo več tolikšnega povpraševanja
najmlaiša tovrstna v okraju
EK) zdravilih in bolniških dopustih in nesreče v podjetju ne bodo več predstavljale nobenega problema. Upravičeno bomo lahko prisluhnili besedam, ki se mnogokrat slišijo v ambulanti: Zdravil imamo že dosti, želimo, samo, da nam pomagate do življenja srečnega človeka, in tudi v tem je precej resnice.
trdna vez med delavci in podj®" jem — obratna ambulanta v pr, vem pomenu besede, vredna ^ upanja vseh zaposlenih.
Dr. Hrašove® r-	-....'	^
Rešitev nagradne »stolpni®* objavljene v Glasilu Ingrada && 11-12.
Vsak začetnik dela napake, tudi naša ambulanta ni brez njih, vendar bo sčasoma s pomočjo vseh, ki so izaiinteresiirani .na njenem stalnem izpopolnjevanju, posebno s pomočjo podjetja, ki jo je ustanovilo, lahko premagala vse težave in tako vsestransko zadovoljila, v pirvi vrsti -seveda pomagala pomoči potrebnim, tako, da bo vsakdo rad prišel po pomoč, ker bo vedel, da jo bo dobil, zraven pa še dobro besedo, ki tudi veliko pomaga. V kolikor se bo vsakdo pri nas počutil kot dicma, kjer lahko zaupa vse svoje težave in skrbi, bo naša ambulanta potrdila namen svojega obstoja, postala bo
1. Igo; 2. Orkan; 3. Kras; 4. bro; 5. Odi; 6. Labod; 7. Pe*?
8. Okoren; 9. Jez; 10. Zobar; 'J Puma; 12. Arnika; 13. Kot; '<■ Tleti; 15. Voda; 16. Ananas; 'M Rup; 18. Pazin; 19. Zoja; 20. lje; 21. Upi; 22. Izlet; 23. Sneg; tl Greben; 25. Li; 26 I-to; 27.
A in B — Lep je domek, da ^ je le za en bobek.
Od prispelih rešitev eta bili
mo dve pravilni. Žreb je dol®1
"dS*
da prejme prvo nagrado v zn®5^: 1.000 din Miklavčič Anica, d*’1*'*., nagrado v znesku 700 din pa tfr kušek Avgust.