S Sav. 284 PeStilM platni t gstnfei (Mi »ali w li pista)
nk Msaon^
Izhaja — Izvzemsi ponedeljsk — vsnk daa zjutraj. — Uredništvo: ulica s*. Praa£!?ka AsJSkejra 5tev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se posHjaJo ured-niitvtL. — NefranfcirPiia pisma se ne sprejemajo, rokopist $e ne vračajo. — Izdajatelj !n odgovorni urednik Štcfm Oodina — Ustnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edir.ost. — Naročnina zaaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in ceo leto L K).—. — Teleiaa uredništva in uprave Se*. 11-57.
Ob novem pogorl&u
V Trstu« v sredo 14. decembra 1921
Posamezna številka 20 stotink &šf¥3lk ALVI
Posamezne številke v Trstu in okoli.-: po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sfrokosti ene kolone [72 mni. — Odtisi tr*ov:et; iti obrta!?: ?v mnt po 3Čit • osmrtnice, zahvale, p3>la il:e ii V-iMl.i p? L L—» o;hii dc:ia;al i zavrto v mat po L 2. — Mali oglasi p 3 2) strt. bes^U, naj nanj pa L 2. — O^Ui' naročnica Irt reklamacije seoafiHai.i iz'd!u£i3 mrav« EJiiiiitl. v Trstu, nll:a -v* Frančiška Asiškega štev. L naasuop^. — Teictou oreinlštva in uprave 1101 *
Nad našim ljudstvom so zagrešili strašen, zverinski zločin. Dvorana Narodnega doma v Barkovljah je danes le še kup kamenja in pepela. Njene od dima počrnele razvaline so nova stran debele črne knjige, ki govori o trpljenju in mučeništvu našega nesrečnega naroda. V ponedeljek zvečer je prišla v gostilno '^Narodnega doma* v Barkovljah gruča oboroženih ljudi. Proti gostom so naperili revolverje in jim zažugali, da jih postrele. Neoboroženi in nič slabega sluteči domačini se seveda niso mogli upreti nepričakovanemu napadu. Zločinski požigalci slovenskih hiš so imeli lahko delo. Dočim so nekateri strahovali goste v gostilniških prostorih, so šli drugi v gledališko dvorano, polili pod, □premo in tramovje z bencino in nato dvorano zažgali. Ko so se prepričali, da se je ogenj prijel, so izginili brez sledu.
Način požiga, nastop požigalcev in že dejanje samo nam dovolj jasno kaže, kdo so zločinci. To je že tretji «Narodni dom*, ki ga imajo na vesti, to je tretja slovenska hiša v Trstu, katere požig omadežuje njihovo Črno dušo. Ali jim hočemo delati m 31'oJno pridigo? Ne, kajti nočemo postati smešni. Čemu tudi, ko so vendar do dna prepričani, da so storili dobro delo. Ako pa je slučajno med njimi kdo, ki je rešil v kotu svojega srca košček človeške vesti, ne bojmo se, da bi reveža začel mučiti črv kesanja, zakaj preskrbljeno jim je vsem za takojšnjo csveto odvezo*. «Viva l' Italia*, in vse je odpuščeno. Z «Viva 1' Italia» se smejo ropati in linčati posamezne osebe, z «Viva V Italia se sme vdirati v tuje hiše, z cViva l* Italia® se smejo metati bombe, z «Yiva 1' Italia* se smejo požiga ti hiše, z aViva T Italia* lahko napraviš, kar se ti sljubi!
Težko je najti ime, s katerim bi se dal cnaciona!izem» vsaj približno označiti. V njem se zrcali povratek* k staremu pijanskemu naziranju o ljubezni do svojega naroda in svoje domovine. Spominja nas na tiste čase, ko se zmagovalci in osvojevalci nikakor niso zadovoljevali z zmago in vsemi koristmi, ki so iz nje izhajale, ko niso bili zadovoljni s tem, da se jim je osvojeno ljudstvo vdalo in pokorilo ter jih priznavalo za svoje gospodarje, ko jim skratka ?.maga nikakor ni bila zadosten užitek. Spominja nas na čase, ko je podjarmljeno ljudstvo moralo plačati svojo nesrečo ne samo s svojo svobodo, temveč z vsem svojim življenjem in z vsem svojim imetjem. Zmagovalci so hoteli imeti v tistih črnih časih popoln užitek svojega uspeha in hiše pokorjenih so gorele daleč naokoli do obzorja, nedolžni otročiči so vriščali pod nogami podivjalih zmagovalcev, ki so posiljevali njihove matere... Vse naokoli kri
Jugoslavija
Kongres radikalne stranke
BELGRAD, 13. V nedeljo se je začel z napetostjo pričakovani kongres radikalne stranke, od katerega je, kakor se splosno zatrjuje, odvisna rešitev vladne krize Radikalna stranka bo ostala bržkone se nadalje pod Pašičevim vplivom, ker Protic se kongresa ni udeležil. Kongresa so se udeležili tudi slovenski radikalci, kateri čLan dr. Sajovic je bil izvoljen za podpredsednika, dočim je bil Pašič izvoljen za predsednika.
Pašič je ctvoril kongres z dolgim govorom, v katerem je poročal o vseh vprašanjih vn a nje politike s posebnim ozirom na primorske Slovence, reško državo m AI-
1 O'notranji politiki je poročal Ljuba Jo-mnovič, ki je poudarjal potrebo edinstvenosti države in državne uprave. O istem vprašanju je govoril tudi Laza Markovic.
O finančni politiki je govoril Momčilo Ninčič, a o poljedelstvu in ureditvi železnic Velizar Janković.
Kongres se nadaljuje.
Občinske volitve v Zagrebu
ZAGREB, 12. Rezultat današnjih volitev / mestni zaslop je ta-le: Od 28.872 volilnih lpravičencev je glasovalo na 86 voliščih >1,401 volilec. Volitev se je udeležilo osem strank. Posamezne kandidatne liste io prejele glasov: 1. radikalci 154 glasov, ) mand.; 2. klerikalci 366 glasov, 1 mand.; i. socialisti 454 glasov, 1 mand.; 4. zionisti J91 glasov, 1 mand.; 5. jugoslov. neodvisna stranka (Tribunaši) 819 glasov, 2 mand.; 6. komunisti 1074 glasov, 2 mand.; 7. demokrat je 2546 giasov, 6 mand. in hrvatski blok 1Z297 glasov, 36 mandatov.
Od demokratov so izvoljeni: Krešić Milan, dr. Juriša Ivan, Batušić Slavko, Milić Milan, dr. Thaler Ljudevit in Modec Rado-slav. Od združenih socialistov Bukšeg. Celokupno število mandatov je 50,
V prejšnjem mestnem zastopu zastopu so imeli demokratje samo 5 mandatov, sedaj jih imajo 6. Socialni demokratje so imeli v prejšnjem zastopu dva, sedaj enega. Propadel je Adžia. Hrvatski blok t. j. ra-dićevci, frankovci in narodna zajednica so hneli v prvotnem mestnem zastopu 16 mandatov, pri dopolnilnih volitvah po ukinje-nju komunističnih mandatov pa so priborili 22 mandatov, tako da so Imele v zadnjem zastopu 38, sedaj jih imajo 36.
Od sedanjega koaliranega hrvatskega Moka, kateremu pripadajo vsi separatisti In radičevci, so bili izvoljeni med drugimi aledeči voditelji: S tipe Radić kot nosilec j
in plamen. To je bilo zmagoslavje do katerega je imel zmagovalec nedotakljivo
pravico!	^
Mi se vračamo v tiste žalostne čase. Wi več sicer uradnih orgij, kakor v oni pagan-ski dobi, toda hiše gorijo, treskajo bombe, ljudje vr išči jo od strahu pred nepopisnimi grozotami in nasilji Paganski «nacionali-zem» uživa, se smeje in dela dovtipe pri pogledu na to silno nesrečo. Mi primorski Jugoslov eni smo proti temu paganskemu «patriotizmu» popolnoma brez vsake »oči. Srce se nam krči od žalosti, jeze, studa m gnusa! Ali naj se skušamo maščevati? Maščuje se lahko tisti, ki je močnejši, a požigalci naših hiš 60 močnejši od nas in komaj čakajo, da bi naše ogorčeno ljudstvo napravilo kak nepremišljen korak, da bi ga pod to pretvezo klali in morili. Ali naj jim rečemo, da vseh dvanajst sto let svojega suženjstva od Karla Velikega pa do smrti Franca Jožefa Habsburškega naše ljudstvo ni pretrpelo toliko nasilja, preganjanja in zaničevanja kakor samo v zadnjih treh letih? Lahko jim to rečemo, toda še bolj bodo zadovoljni s seboj in s svojim delom.
Kaj naj storimo, komu naj se potožimo? Od povsod smeh in zadovoljno namigovanje. Naše pritožbe ne pomagajo nič, kelih trpljenja ne more iti mimo nas, moramo ga izprazniti do dna. Naše mučeniško ljudstvo se nahaja v položaju človeka^ ki je obsojen na dosmrtno trpljenje. Edina tolažba je misel, da ima sotrpine, ki delijo z njim isto usodo. Nase oči se morajo zagledati tja globoko v Azijo, kjer živi narod krščanskih Armencev. Požigi in zločini, ki so se zvršili med tistim narodom, se približujejo trpljenju našega ljudstva.
Vsled svojega trpljenja so postali Armenci znameniti po vsem omikanem svetu. Ako ne preneha že enkrat to nečloveško m nekulturno požiganje, ki mu ni para, se bo naše ljudstvo začelo kmalu imenovati v eni vrsti z Armenijo.
Ti pa, slovensko ljudstvo, ki te dela tvoje mučeništvo velikega, ne obupuj! Zavedaj se, da trpiš za veliko stvar. Tvoja nesrečna dežela je podobna zelenemu gozdiču, nad katerim razsaja huda nevihta. Brezštevilne ptičice v tem gozdiču so utihnile in so se poskrile, da jih nevihta ne odnese in ugonobi. Ko se nevihta nadivja, bo zopet zasijalo .blagodejno solnce, ptice se bodo spet oglasile. Politični vihar, ki divja sedaj nad tvojimi glavami, bo utihnil, na površje bodo prišle nove stranke s popolnoma drugačnim naziranjem o politični morali in tedaj bo dano tudi tebi, da prideš iz svojih skrivališč in začneš živeti človeka dostojno življenje._
liste, dr. Košutić (frankovec), dr. Šurmin (zajedničar), advokat dr. Pavelić (frankovec), Peršić (zajedničar), bivši župan dr. Srkulj (zajedničar), dr. Ritig (župnik Sv. Marka (nar. klub). Klerikalci . so dobili samo en mandat Izvoljen je advokat dr. Markulin. V prejšnjem zastopu niso imeli nobenega. Komunisti so imeli v prejšnjem zastopu 18, sedaj 2.
Tekom dneva je prišlo med pristaši hrvatskega bloka in njihovimi nasprotniki do neznatnih izgredov, katerim pa je naredila policija takoj konec. Na univerzi je tudi prišlo do navadnih incidentov med dijaki.	______
tehoslovaška
Čehoslovaski izvoz in Trst.
PRAGA, 13. V Pragi so bile končane pripravljalne konfcrence za rešitev trgovskih od-nošajev med CeSioslovaŠko in Italijo. Poročevalec čehoslovaški generalni konzul v Trstu kom. Seba je priporočal, naj se čehoslovaška izvozna trgovina obrne proti Trstu, posebno, kolikor pride v poštev trgovina z bližnjim vzhodom in v bodoče tudi z Rusijo. V Pragi so se določila le glavna načela. O olajšavah za tranzit skozi Trst se bo razpravljalo ob priliki pogajanj za spremembo tarif, ki se bodo vršila v Trstu ali v PragL
Bolgarska
Odnosa ji med Bolgarsko in Turčijo
SOFIJA, 12. BolgarsVi dopisni urad javlja: Turški listi so pred katkim javljali, da bo turška vlada v Angori poslala v Bolgarijo odposlanstvo z nalogom, da se pogaja z bolgarsko vlado o vprašanjih gospodarske narave. Bolgarski vladi ni prav nič znano o prihodu kakega takega odposlanstva.	___
Rušila
Vstaja ▼ KarelijL — Roški opomin Finski
VARŠAVA, 12. Sovjetska vlada je poslala finski vladi noto, v kateri zahteva, naj Finska takoj neha pošiljati pomoč karei i js kim vstašem.
RIGA, 12. Sovjetska vlada je poslala proti karelijskim vstašem čete z Urala in iz južne Sibirije. Prvi oddelek, ki je bil poslan proti severu, je bil baje popolnoma uničen. Vrhovni poveljnik sovjetske armade Kamenev je izjavil, da je vstaja v Ka-reliji delo Savinkova.
Vlada skrčila davek v naravi na polovico
VARŠAVA, 12, Iz Moskve javljajo: Ker se je izkazalo, da vlada ne bo mogla dobiti davka v naravi, kolikor ga je predvidevala, namreč 4 miljone ton žita, je bilo sklenjeno, da se bo prvotni znesek tega davka znižal za polovico.
HaRla
Vlada ia zbornica obiahjcta uor podpredsednika diiliilTf zbora v Creaooi.
RIM, 13. Podtajaikza notranje stvari Toso je odgovoril aa včerajšnji seji na interpelacije glede umora podpredsednika deželnega zbora v Cremoni s strani fašistov. Preči tal je brzojavke, iz katerih je razvidno, da so fašisti zajedo vali avtomobil, v katerem so se vozili itiria -člani deželnega zbora v Cremoni, in napadli potnike, katerih dva sta bila težko ranjena, eden pa, podpredsednik deželnega zbora, ubit. Podtajnik je poudarjal, da vlada obžaluje ta zločin in da bo dala ukreniti vse potrebno, ia se izsledijo kKvd.
Poslanec ljudske stranke Miglioli je poudarjal, da gre za zločin« ki se ne inore nikakor opravičiti, gre za sistem, ki se je vzgnezdil že več časa po nekaterih pokrajinah, rašistovski poslanci bi morali prvi protestirati proti temu zločinu, ločiti svojo odgovornost od krivcev tega zločina in ukreniti potrebno, da se naredi konec takim dogodkom* Vlada pa je dolžna dokazati, da hoče uveljaviti svoje obljube in potlačiti vsako nasilje.
Socialist Dugoni se pridružuje besedam svojega predgovornika v tem barbarskem umoru, za katerega niso odgovorne samo agrarne in iašistovske množice, temveč tudi njihovi voditelji.
Fašist Acerbo je poudarjal, da je njegova skupina z ogorčenjem izvedela vest o tem umoru. Izrazil je mnenje, da bržkone ne gre za političen umor, temveč za zločince, ki so hoteli pod politično krinko skriti svoje umazane koristi. Fašistovska stranka bo vplivala pomirljivo na svoje člane, toda treba je, da tudi druge stranke delajo enako;
Poslanec šček je protestiral proti imenovanju Wenzela za goriškega kvesterja, Izjavil je, da bo goriško ljudstvo sprejelo * veseljem vsakega funkcionarja, ki pride zastopat vlado in državno avtoriteto* note pa, da bi bil na čelu policije ta funkcionar. (Pripombe, odobravanje na skrajni levici). Cfe bo vlada vkljub takemu razpoloženja goriškega ljudstva poslala tja kvestorja Wenzela, bo morala prevzeti tudi odgovornost za vse, kar se lahko zgodi (Poslanec šček je naznanil, da so^se vršili te dni po Goriškem shodi proti imenovanju kvestorja Wenzela in je pozval vlado, naj prekliče svoj sklep).
Pred zaključkom seje sta se pridružila socialista Laz zari in Argeatleri z o« tromi besedami obsojanju zločinskega umora v Cremoni.
Razprava v seaatn o italijanskih kolonijah.
RIM, 13. V senatu se je razpravljalo danes o vprašanju kolonij. Senator Mosca je obžaloval, da je ostala Italija pri razdelitvi nemških kolonij praznih rok, porazdelili sta si jih Anglija in Francija. Vprašal je ministra vnanjih stvari, kedaj bo Anglija izročila Italiji 80.000 km9 ozemlja na desni strani Giube, katero je dolžna izročiti po določbah či IX londonske pogodbe.	-
Minister vnanjih stvari je podal podrobno poročilo v pogajanjih o tem vprašanju med Anglijo in Italijo. Po dogovoru med Tittonrjem in lordom Mitnerjeoi bi Italija dobila luko Ki-simaio, reko Giubo in ozemlje na desnem bregu te reke, enako po obsegu in važnosti ozemlja, na levi strani reke, ki ga Italija . že ima. Pozneje so se vršila pogajanja med italijanskimi in angleškimi tehniki, tekom katerih so se določile nekatere izpremembe dosedanjih sklepov. Leta 1920. je pisal Milner Scialoji v katerem je izjavil, da se bo dogorvor ude jstvil, seveda šele po ureditvi vseh vprašanj, ki so bila predložena mirovni konferenci. Italija pa bo morala na vsak način priznati posebni položaj Anglije v Egiptu, ker drugače bi Anglija ne bila upravičena posredovati med italijansko in egiptoysko vlado. Medtem pa so se začele pogajanja med angleško vlado in egiptovsko delegacijo glede nove egiptovske ustave. Tako so se zakasnila pagajanja za izročitev omenjenega ozemlja Italiji. Vlada bo naredila na vsak način, kar je v njenih močeh. Angleška vlada kaže tudi najboljšo voljo.
Ameriška vojna ladja v Puli
PULA, 13. V tukajšnje pristanišče je priplula ameriška vojna ladja «Utah». Ob njenem pribocai so jo pozdravile italijanske vojne ladje, ki so vsidrane v tukajšnjem pristanišču. Ameriški ladji poveljuje kapitan Trau, a na brodu se nahaja tudi admiral Nydlaik, poveljnik ameriškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. Ko je ameriška vojna ladja pristala, se je admiral Simonetti podal nanjo ter je izročil pozdrav italijanske vojne mornarice. Včeraj zvečer je bil prirejen svečan sprejem v čast ameriškim častnikom.
Jugoslavija odklanja odobritev brionskega dogovora o ribolov«
RIM, 13. «Tempo* doznava iz ofi-cioznih krogov, da je jugoslovenska vlada odklonila odobritev brionskega dogovora o ribolovu, poudarjajoč, da je šlo le za priprave za sklenitev • dogovora in ne za sklenitev samo.
Franciia
Louchettr o vprašanja moratorija
PARIZ, 13. Minister za razdejane pokrajine Loucheur se je povrnil iz Bruslja v Pariz. Belgijskim časnikarjem, ki so ga vprašali, ali namerava Anglija dovoliti Nemčiji moratorij, je rekel, da v francoskem jeziku besede moratorij ni. Padanje nemške valute ne more imeti nobenih posledic za stvarno bogastvo Nemčije, kajti kljub slabi valuti se bo iz dimnikov nemških tvornic dalje kadilo in nemško žito bo tudi šlo v klasje. Loucheur je dostavil, da ni nobenega dvoma, da bo Nemčija obrok, ki poteče v januarju prihodnjega leta, morala plačati« _
Amrilla
Vstaja ▼ IsđjL - Položaj v BangaUjl
LONDON, 13. Glasom zadnjih vesti, ki so prispele iz Indije, postaja položaj
čez-
dalje bolj resen. Položaj je posebno na-
pet v Bombay-u, kjer so oblastva pred-vzela stroge mere za vsak slučaj. V mestu samem je zbrano veliko število čet. Po mnenju nekaterih londonskih listov bi znalo priti v teku enega tedna do velikih dogodkov. «Pall - Mail» in Globe» javljata, da imajo bengalski vstaši tvornice za bombe. Prve žrtve teh bomb sta bili dve Evropej-ki, ki sta bili zadeti le po naključju v Muzofarju v Bengaliji, dočim je bil napad namenjen sodniku tega okraja.
Položaj v Indiji se je poostril vsled obiska angleškega prestolonaslednika. Indijski nacionalisti so sklenili, da bodo princa bojkotirali in ta svoj sklep izvajajo z vso trdo-vratnostjo. Po celi deželi so raztreseni agitatorji, ki nagovarjajo domačine, naj se ne udeležujejo sprejemov v čast angleškemu prestolonasledniku. Teh agitatorjev je na tisoče. Vlada jih seveda brez usmiljenja preganja, toda njihovo delo je že opravljeno. V Kalkuti jih je policija aretirala pretekli teden okoli 300. Vsi so bili postavljeni pod sodbo radi nepostavnega združevanja in upora proti oblastvom. Okoli sto jih je bilo takoj obsojenih na zapor, ki gre od 6 mesecev do 2 let. Policija je udrla tudi v kalifatski urad (mohamedanski cerkveni urad), kjer je izvršila preiskavo. Vsi uradniki so bili aretirani. V neki drugi hiši jc policija zasegla 200 mečev. Mnogo čet je zbranih tudi severno od Kalkute. Kljub temu se vršijo dalje shodi, na katerih nastopajo govorniki raznih strank proti angleški vladavini in proti obisku angleškega prestolonaslednika.
Naloga angleške vlade v Indiji je spričo te agitacije zelo težavna. Vendar pa se ji je posrečilo agitacijo nekoliko omejiti, tako da je prestolonasledniku zajamčen sprejem vsaj za silo. Preteklo soboto je
prestolonaslednik obiskal Lucknov. Vo-ditelij delavcev so proglasili splošno stavko, ki pa se ni popolnoma obnesla. Stavkati bi bili morali tudi kočijaži, kar bi bilo na veliko kvar svečanosti. Toda vlada jim je zagrozila, da jim bo vzela dovoljenje, * vsled česar so kočijaži odnehali. Na poti, od postaje v mesto se je prestolonaslednik ustavil pred občinsko hišo. Tu mu je bila pripravljena parada, pri kateri je bila dolga vrsta krasnih slonov.
Indijska vlada je ravnokar naročila v Angliji okoli 250.000 ton premoga. To naročilo, ki mora biti izvršeno tekom enega meseca, je bilo za lastnike angleških rudnikov popolnoma nepričakovano. Indijska vlada je naročila istočasno mnogo premoga tudi v Južni Afriki. Slična narcčila so tem večje iznenađenje, ako se pomisli, da ima Indija ogromne premogovnike, v katerih se izkopuje mnogo več premoga, nego ga je potrebno Indiji za svojo rabo. Tudi ta naročila so v zvezi s sedanjo protiaugleš-ko propagando v Indiji. Indijska vlada se boji, da bo pod vplivom te propagande izbruhnila splošna stavka indijskih rudarjev, ter ukrepa potrebno, da bo kos položaju.
Položaj je najbolj napet v Bengaliji. Pred kratkim so imeli v Ihariji, ki je v srcu te pokrajine, rudarji setanek, na katerem je bilo baje sklenjeno, da se bo napovedala omenjena stavka.
Severna Irska proti Angliji
LONDON, 13. aMorning Post* je objavila poročilo iz Belfasta, v katerem je rečeno, da jemlje protiangleško razpoloženje radi sklenitve pogodbe o Svobodni Irski Državi vedno večji obseg. Pri pridigah po cerkvah so bile izgovorjene večkrat besede kakor a angleška perfidija» in slične.
Poiig „Narodnega doma" v Barkovljah
99
V pondeljek je pridrvel ob 9. uri zvečer iz mesta tovorni avtomobil, natlačen z dvajsetorico oboroženih mlade ničev. Po-skakali so na tla pred «Obrtni jskim društvom« ter planiK v gostilniške prostore. V stranski sobi so sedeti nekateri gostje, po večini starejši možje. Oddelek vdiralcev je zastavil oba vhoda sobe. da ni mogel nihče zapustiti svojega mesta. Fašisti so imeli v rokah vsi samokrese in ročne granate, Iz njihove srede je zadonel ukaz: ^Pazite! Kakor hitro se kdo gane, vrzite mn granato pod noge!» Da bi podkrepili svoj opomin, je treščil fašist cacga izmed gostov s palico po glavi. Udarec je mahnil tudi proti gostilničarja in mn zbil krožnike iz rok. Med tem ko je ta oddelek fašistov vršil svoj «poscl» v gostilniški sebi, so ostali vdrli v velikć dvorano, ki stofi v ozadju. Zavlekli so na sredo vse pohištvo, ga polili s petrolejem in bencinom ter zažgali Kma-
lu so se dvignili plameni proti stropu. Ko so videli, da je vse v redu, so se mirno odpeljali s tramvajem v mesto«
Kmalu nato je dospela četa orožnikov. Izpraševall so po krivcih in se grozno čudili, da so zažig zakrivili fašisti. Zdelo se jim je naravnost nemogoče.
V tem so že bruhali plameni skozi tramovje in ogenj je divjal vedno hnjŠe. Ko so došli ognjegcsci, je že gorelo sprednje poslopje. Posrečilo se jim je, omejiti po* žar in rešiti bližnje hiše. Gostilničar je iz bojazni, da se plameni polasti sprednjega dela poslopja, bil pometal svoje pohištvo na cesto. Izpraznila se je tudi bližnja toba-karca in štacuna s papirjem.
Skoda znaša 120 do 150 tisoč lir. Bar-kovljanski Slovenci se tresejo od ogorčenja.
Doslej je bil aretiran ... en domačini
Amerika
Glavno delo washingtosske konference končano. — Nameravana finančna konierenca. — Kitajsko vprašanje
WASHINGTON, 12. Načelnik francoskega odposlanstva na washingtonski konferenci Viviani je poslal svoji vladi brzojavko, v kateri pravi, da je konferenca rešila vsa najvažnejša vprašanja, tako da bi se lahko povrnil v Pariz. Viviani se bo vkrcal 14. t. m. na pamik «Paris», na katerem se bo povrnil zopet v Francijo.
LONDON, 13. «Daily Etpress» pravi, da bo sedanji mednarodni konferenci najbrže sledila druga, ki bo mnogo bolj važna. Glavna naloga te nove konfcrence bo ta, da najde primerna sredstva, s katerimi bi se dal ozdraviti sedanji finančni položaj sveta. Načrt iake konference je že bil predložen predsedniku Hardingu. V angleških uradnih krogih se misli, da bo Harding sklical to konferenco v kratkem času.
WASHINGTON, 12. V pogajanjih med kitajskim in japonskim odposlanstvom^ se je izvršil precejšnji preobrat na boljše. Največje težkoče so se bile pojavile glede vprašanja Kiav Čeva in predvsem glede kiav - čevske železnice. Napetost med obema odposlanstvoma je bila že tako velika, da so se na konferenci začeli resno bati, da se bodo pogajanja med Japonci in Kitajci razbila in da bodo Kitajci demonstrativno zapustili konferenco. Končno pa se je vendarle dosegel sporazum. Po tem sporazumu se bo vrnilo Kitajski vse državno imetje na zakupnem ozemlju Kiav - Čav.
V japonski lasti bodo ostale le nekatere ustanove kakor šole, svetišča in pokopališča, ki imajo čisto japonski značaj. Kitajska se obvezuje, da bo Japonski povrnila vse stroške, ki jih je izdala za %avno imetje ob času zasedbe.
Nemčija
Ruska vlada Seli zbližanja z Nemčijo.
BERLIN, 13. Posebni poročevalec «Berliner Tageblatta* v Moskvi ugotavlja, da se v Rusiji javlja zopet nacionalno čustvo- Tudi stara buržoazija ne upa več na pomoč od zunaj in je proti vsakemu posredovanju od zunaj. Posredovanja se najbolj boje iz " Poljske. Glavna vprašanja ruske vsanie politike so^sedaj ravno vprašanje tega posredovanja, izplačanje dolgov In vprašanje odnošajev z Nemčijo. Ruski vladni krogi žele, da se čim prej uredi vpraianje dolgov v pogajanjih, ki se sedaj vodijo z en-tento. V zvezi s tem vprašanjem je tudi vpraianje priznanja ruske vlade. Angliji Rusi ne zaupajo, a Francija bo ločena od Rusije, dok-lerkoli bo obstajala Poljska. Od Nemčija pričakuje Rusija večje prijateljstvo. Cičenn in Trocki sta poudarjala, da je v interesu Rusije in Nemčije stalna skupna oolitika skozi kakih
10—SO leL Čičerai je dejal, da je v sedanjih razmerah močno gospodarsko delovanje Nemčije v Rusiji obenem tudi najboljše politična delovanje. Politični voditelji v Rusiji bi ne videli radi, da Nemčija in Anglija skupno izkoriščata Rusijo, temveč bi želeli, da se uredi v Rusiji Nemčija sama in ne kot eksponent Anglije. Sovjetska vlada obžaluje, da Nemci še niso vzpostavili trgovskih odnošajev z Rusijo. «Miza je pripravljena -— je zaključil Cičcrin — a gosti ne prihajajo.»
Vzpostavitev stikov med Francijo in Rusijo?
BERLN, 14. Iz Berlina javljajo, da so se začela pogajanja med zastopniki francoske in sovjetske vlade glede udeležbe Rusije pri pogajanjih med Francijo in kemalisti. Uspeh pogajanj je, da bo poslala Rusija v Agnoro delegacijo, ki se bo udeležila teh pogajanj. Zastopnik ruske vlade je baje izročil francoskim zastopnikom konkretne predioge glede priznanja dolgov in obvez carjevc vlade in glede vzpostavitve direktnih stikov med obema državama.
AvstrEJs
Avstrija in ljudsko glasovanje v Šopronju DUNAJ, 13. cPolitische Korrespondsnz»> javlja, da se na ozemlju, ki je podvrženo ljudskemu glasovanju, in v njegovi bližini nahaja več tisočev ogrskih oboroženih četnikov. Te tolpe izjavljajo, da se bo začela meščanska vojna, ako bo glasovanje povoljno za Avstrijo. Kljub temu, da je vlada poskrbela za varnost v Burgenlandu, je nevarnost s strani teh oboroženih tolp trajna in velika. Ako te tolpe izvršijo svo) naklep, se bo spravila v rtbvo nevarnost nc samo pravica Avstrije do Burgenlanda, temveč tudi veljavnost vseh mednarodnih pogodb in sploh mir v srednji Evropi,
Daljni Vzhod
Atentat proti novemu japonskemu
ministrskemu predsedniku PARIZ, 13. Po neki brzojavki iz Tokia, ki jo je prejel list «Chicago Tribune», sta bila izvršena pred kratkim proti japonskemu ministrskemu predsedniku dva atentata. Policija je aretirala mnogo oseb. O teh aretacijah nočejo dati oblastva nikake-ga obvestila.
ljudsko Stetle
Šele 8. tek. m. je bil v rimskem uradnem listu objavljen in je s tem dnem stopil v veljavo kr. ukaz od 12. 11. tek. 1., št 1594, z določbami za ljudsko Štetje v anektira« nem ozemlju. Kakor znano, se ljudsko štetje vrši na podlagi dveh števnih pol, > tako zvane družinske pole (foglio di fami* glia) in pole za ugotovitev občevalnega jezika fscheda per 1'accertamento della lin« gua d* uso). Družinsko oolo v dveh Izvo«
Stran H
»EDINOST«
V Zislvt, 14, eeccsibra
dih (enem za občino in drugem za osrednji statistični urad) ima izpolniti družinski poglavar sam, pole za občevalni jezik pa izpolnjuje uradnik za ljudsko štetje, kadar pobira družinske pole. Tudi na polah za občevalni jezik so natiskana navodila, po katerih se je uradniku ravnati pri izpolnjevanju pol. Iz teh navodil izhaja, da bi se imel smatrati za občevalni jezik tisti, ki ga rabijo družinski člani v svojem domačem medsebojnem občevanja. Pod besedo družina se razume v tej zvezi ne samo prava rodbina (famiglia), nego sploh skupine ljudi, ki skupaj živijo (convivenza). Če
slala na ulico, da je sama dobro $lutila, da bi se moglo zgoditi kaj hudega. Zgodilo se je: represalija za Split se Je izvršila v Barkovljah, Mi bi hoieli vprašati, kaj so zakrivili Barkovljani in tržaški Slovenci? Mari so oni naročili dogodke v Splitu? Mari so jih kje javno odobravali ali na kak način izzvali? Saj Še danes — kakor že rečeno — nihče med nami ne ve, kaj se je tam daleč pripetilo! Kaka vzročna zveza je med dogodki v Splitu in -zažigom v Barkovljah? Kdo bi mogel ugotoviti tako vzročno zvezo? Mari naj zato, ker so bili v Splitu prizadeti italijanski državljani, trpe
se že mora štetje vršiti na podlagi občeval-, v Trstu zopet državljani Italije?! Edini iz-
nega jezika, ni proti označeni definiciji mnogo prigovarjati. Glavno zlo je v tem, da se sploh šteje po občevalnem jeziku in da je štetje popoinoma v rokah uradnega ustroja, ki mu je na tem, da se izkaže kolikor mogoče manjše število Jugoslovenov. Vsekako je pa treba očitati vladi, da ni pravočasno razglasila, kaj naj se razume pod občevalnim jezikom v zmislu sedaj razglašenih predpisov za ljudsko štetje. Z naše strani moramo vkljub nekoliko popravljeni definiciji občevalnega jezika vztrajali pri tem, da za pravilno in točno ugotovitev narodnostnih in jezikovnih razmer v naših krajih to ljudsko štetje ne nudi nobenega zadostnega jamstva. — W.
Posor! tfeiilci!
Od 9, do 22. decembra t. L je rok reklamacij! Volilni imeniki za občinske volitve so sedaj izloženi skozi 5 dni vsakomur na vpogled na občinskih uradih.
V tem časa se mora vsak volilsc prepričati, če je vpi m ali ne!
Ako ni vpisan, naj vloži cajbclj pozno do 22. decembra reklamacijo pri županstvu.
Priložiti mora: 1. Domovnico (z izrecnim potrdilom o pristojnosti pred 24. majem 1915.).
2.	krstni list;
3.	potrdilo županstva o bivanju v prizadeti občini.
Predvsem poživljamo Slovence v Gorici. ! da store tudi pri občinskih volitvah svojo dolžnost; da se potrudijo in skrbijo za to, da bodo vpisani v voiilm itfierJk.
Kdor ni vpisan v volilnem imeniku, ne more voliti!
govor je ta, da so poslednji — slovenske narodnosti. Če bi se oblastva zopet hotela naslanjati na te izgovore, kako naj potem verjamemo, da so oblastva pripravljena ščititi pravice in last svojih novih državljanov? Ali se gospoda zavedajo, do kakih zaključkov in posledic dovaja tako spoznanje?! Naj obračamo stvar, kakor hočemo, vedno prihajamo do zaključka, da oblastva niso kos svoji nalogi in da ne drže vajeti trdno v svojih rokah. Ali mislijo kaj gospodje na to, kako škodljive so razme* re, v katerih se morejo gotovi ljudje postavljati nad zakon, čast, ugled in korist države? Kako morejo potem oblastva obtoževati, sumničiti, obsojati druge, da nočejo spoštovati zakona države.
Sedaj pa še resno in odkrito besedo na drug naslov. Splitski dogodki so dali povod — in ne vzrok — za zažig »Narodnega doma.) v Trstu dne 13. julija 1920. Zadnja slovenska dvorana v okolici je bila pred sinoćnjim zažgana zopet radi dogodkov v Splitu. O teh groznih posledicah — četudi niso ne opravičene niti opravičljive — naj bi bratje tam zunaj začeli resno
4, I. nadstropje, vrata 30 uradne ure od 9—14). Kdor ne naznani svoje živine, bo kaznovan po zakonu. Obenem je treba naznaniti tudi vse vozove in vso oprem' za živino. Okoličani naj opravijo to naznanili pri okrajnih načelnikih na Opčinah in na Prošeku.
Knjige «GorIškc matice ' se razdajajo danes od 18—19. Poštni stroški: 25 stot.
CANKARJEVO SLAVJE. Ob triletmci Cankarjeve smrti (t 11. XflL 1918) priredi dne 17. in 18. t. m. pripravljalni odbor »Društva kulturnih delavcev* t veliki dvorani «Kons. in gospodarskega društva* v Skednju — Cankarjeva dneva. Spored prvega dneva: Predavanje o Cankarju (K. Širok!), recitacije iz njegovih del (škrbinšek!) pevski in koralni zbor (začetni pevski zbor ^Učiteljske zveze»!), klavir (Kumari), solopetje (Avrelija Sancin!) in dr. -Drugi dan: Cankarjeva drama «Kra!j na Betaj-novi», pri kteri sodelujejo: Skrbinšek (v glavni vlogi!), Sila, brata Široka, sestri Cokovi, Ka-raarjeva, Dovgan in dr. — Natančnejši spored se objavi pravočasno!
<xOdvada». V četrtek, !5. t. m. ob 20.30 se bo vršila redna seja «Odvade*> v navadnih prostorih Udeležba naj bo polnoštevilna. Vodstvo.
Enaka pravica za vse! Nekaj ruskih begun-cev-igralcev je hotelo minulo nedeljo predstavljati v Barkovljah. Zbralo se je toliko ljudi, da je bila dvorana «Narodnega doma-> natlačena. Vse je bilo pripravljeno, samo zastopnik oblastva ni dovolil začetka predstave, dokler ne pride zaprošeno oblastveno dovoljenje. To pa ni hotelo priti. Po dveurnem čakanju se je občinstvo moralo raziti. Ugotovlja-mo le, da so isti ruski igralci par dni poprej v nekem tržaškem gledališču nemoteno nastopili in želi obilo pohvale. Kako naj si stvar razjasnimo? Edina razlaga je -ta, da «Narodni dora* v Barkovijah ni italijansko gledališče ... Kar je dovoljeno drugim! To je naša enakopravnost!	_
Ec tržaškega iivifenia
Dvojni umor v gostilni «Pri Karlu» v ulici ,x1. vr i - t -	. | della Tesa. — Dva razbojnika umorila krč-
razmisljaii. Kakor mi tukaj upravičeno j marja in krčmarioe, sina pa nevarno ranila, zahtevamo, naj sc tržaškim razgretim na- Pretresljiv razbojniški dvojni umor v priprosti cionalistom ne dopušča, da si prisvajajo; gostilni <Pri Karlu» v samotni ulici della Tesa
1.! _ _*__ J.. f'	_ J *	1	11 *	»£> t!7r,itiitl m si si Kfrl - 4	l«a«t «r>/*i m »p f o r-i r»čri n
VOLILNI IMENIKI za občinske volitve so izloženi na vpogled. Rok za reklamacije poteče dne 22. t m. Volilci! Poglejte čimprej, če ste vpisani! Okoličan? naj se obrnejo do zaupnikov, pri katerih je volilni imenik.
Kdor ni vpisan, naj vloži takoj reklamacijo. V mestu je vodilni imenik na vpogled v ulici Sv. Frančiška št. 20, L in pri Šv. Jakobu.
Ne čakajte zadnjega dne!!
PoscslRlK! lo;s022nsK!ft žtanlli Mira!
Vsi posestniki papirnatega denarja av-stro-ogrske banke, ki je bil žigosan od ju-goslovenskih oblastev in je s tem postal jugcslovenski denar, se opozarjajo, da takoj, na vsak način pa pred koncem, tega meseca ( rok se ne bo podaljšal) naznanijo Centralnemu uradu za nove pokrajine (Uificio Centrale per le nuove provincie in Roma) potom kr. generalnega civilnega komisarlata v Trstu (oddelek VI.) 1. znesek SKS kron; 2. od koga so dobili denar; 3. kedaj so ga dobili. Opozarjamo na to notico posebno naše zadruge, ki bi imele v posesti jugoslovenske krone.
Zadružna Zveza.
Ti račun. — je
kupila ta mesec na dejal Košuta
Dnevne vesli
Po požigu «Narodnega coma» v Barkovljah. Tudi «Narodni dom > v Barkovljah je postal — žrtev razmer, v katerih živimo. Povod ali bolje rečeno: pretvezo za ta najnovejši zločin podivjanega italijanskega nacionalizma so dali dogodki v Splitu, spopad med razvnetirni domačini in mornarji tamkaj zasidrane italijanske vojne ladje. Sodbe, kdo je zakrivil ta spopad, ne moremo izreči, ker nimamo riika-kih direktnih, zanesljivih poročil. O poročilih v italijanskih listih pa je znano, da so navadno skrajno pristransko pobarvana. O zadnjih dogodkih v Splitu so resnejši listi čisto na kratko poročali, tako da tudi iz ffeh poročil nismo doznali prav za prav nič. Pač pa so se razvneli tisti krogi, ki jim je razburjanje duhov žc v naravi in živ-Ijcnska naloga. Ti krogi so hoteli pred včerajšnjftn prirediti protestni shed proti splitskim dogodkom. Shod je vlada prepovedala. Ni pa preprečila zažiga «Narodne-ga doma^ v Barkovljah, da-si je pričal veliki policijski in vojaški aparat, ki ga je po-
naloge, ki pripadajo edino le oblastvom, isto iako razumevanje nujno želimo od rojakov v Jugoslaviji. Saj vidijo sedaj vnovič, kako krvavo morajo za vsak tak dogodek plačevati njihovi lastni bratje na tem ozemlju! Kaj nam koristijo potemtakem vsi izrazi simpatije in ljubezni v lepih člankih Vašega časopisja?
Radi požiga Narodnega doma v Barkovljah se je včeraj dopoldne oglasil dr. Josip Wil fan pri generalnem civilnem komisarju. Rekel mu je, da si pridržuje še na drugem mestu posredovati radi tega dogodka, a da smatra tudi to za potrebno, reci njemu nekaj besedi in jih slišati od njega ob tej priliki. Dr. \Vilfan je v kratkih besedah izrazil žalost in neizmerno ogorčenje našega ljudstva radi novega zločina, ki se je izvršil proti njegovi lasti in njegovemu kulturnemu delovanju, a ne bi se bil mogel izvršiti, ko ne bi bilo oblastvo pustilo priti do takšnih razmer in povrhu v tem primeru zanemarilo najnujnejših varnostnih ukrepov. Gospod generalni civilni komisar jc izrazil svoje obžalovanje nad dogodkom in rekel, da je že pred obiskom dr. WiHana naročil, naj se preišče, ali se je glede potrebnega varstva kaj zanemarilo. V splošnem pa je, kakor že ob podobnih prejšnjih prilikah, zvračal krivdo na splošni položaj v kraljevini, ki bo omogočal takšne dogodke, dokler ne pride do splošnega pomirjenja duhov. Dr. Wilfan je temu nasproti naglasil, da ne gre zanemarjali, tem manj pa opravičevati tega, kar fašisti tukaj delajo Slovenom, nekaznovani, komaj ovirani, skoraj podpirani, s tem, kar se godi drugod med fašisti in njiho-^mi nasnroiniki. Kaj bi se zgodilo, ko bi Slovenci imeli sredi mesta glavni kvartir a la Sala Dante in iz njega izvrševali oborožene pohode napadajoč ljudi in zažigajoč hiše? Temu nasproti je gospod generalni civilni komisar ugotovil, da pri opetovanih preiskavah Sale Dante niso našli nikdar niii enega orožja?
OPOZARJAMO na poziv Zadružne zveze glede žigosanih ju^cslovenskih bankovcev. Generalni civilni koanisariat je objavil poziv štev. 621 3744 v Osservatore Triestino* od 12. t. m. Kdor ima tedaj od jugoslovenskih oblastev žigosane bankovce, mora prijaviti svojo posest VI. urada pri generalnem civilnem komisarlata, ia sicer najpozneje do vštetega 31. decembra t. L, ki je neodložljivo zadnji dan. Poznejše prijave se ne bodo vzele v pošte v.
To priobčilo, ki je po svoji suhoparni vsebini očividno velikega pomena za -prebivalstvo, jc objavljeno tako, brez pojasnil, brez daljnjih navodil. Saj drugače uradna priobčila vendar niso tako malo besedna. Morda se vendar najde kdo, da pove kaj več o stvari
Prijava konj, mezg in govede. Občinski urad nam je poslal sledeči poziv; V smislu naredbe generalnega civilnega komasiriata za Julijsko Primorje od 31. oktobra 1921. št. VII-763/3305 se že vtretjič pozivajo vsi posestniki konj, mezg, oslov in goveje živine, naj omenjene živali naznanijo najkasneje do 15. decembra t. L _________________
tukajšnjemu občinskemu uradu (trg UniU §t. Če bi imela tolovaja namen oropati gostilni-
je vzbudil med ljudstvom, bivajočim v tamošnji okolici, nepopisno ogorčenje in vznemirjenje.
Pred kakimi petnajstimi leti se je poročil v Ajdovščini ajdovski postajenačelnik Kari Košuta z Adrijano Pajkovo, ki je dala med petnajstimi leti zakona življenje dvema otrokoma: Marjanu, ki šteje sedaj dvanajst let in Silvani, ki šteje tri leta. Mcseca februarja t, L je zapustil Košuta Ajdovščino in se preselil z družino v naše mesto, kjer je kupil skupno s prijateljem Josipcm Jerkičem lepo Štirinadstropno hišo, ki leži v ulici della Tesa št. 47, in sicer na nasprotni strani cunjarne. Družina se je nastanila v drugem nadstropju kupljene hiše. Pozneje je odprl hišni poglavar v pritličju gostilno, ki je dobila naslov «Pri Karhi».
Pred včerajšnjim, ko jc legel mrak na mesto, je bila priprosta gostilna «Pri Kariu» natlačena s pivci. Toda pivci so s časoma odšli in v gostilni so ostali le Kari, njegova žena, sin Marijan in hčerka Silvana. Okoli 7.15 je vstopila v gostilno 9 letna deklica, baje hči nekega «šepastega Marjanam, zahtevala naj se ji natoči v steklenico liter vina in nato prosila gostilničarja, naj ji napravi račun, koliko znaša vino, ki ga je bil upanje.
— Napravi sinu.
Sin je vzel v roke košček papirja in začel računati. V tem hipu so se odprla vrata na stežaj in na pragu sta se prikazala dva razbojnika. Čepico sta imela potlačeno ^ do oči, obraz zakrinkan, v roki samokres. Ko m je zagledal deček, je zavpil od strahu. Tudi oče in mati sta se prestrašila te nenavadne prikazni. Toda kaj sta hotela storiti? V trenutku se je odigral v gostilni strašen prizor: prvi tolovaj, velike postave — drugi tolovaj mu je stal za hrbtom — ni zinil niti besedice, nameril je samokres proti Košuti in izstrelil. V hipu se je zgrudil nesrečni KoSuta v krvi na tla. Hladnokrvni tolovaj je nato nastavil v drugič samokres in ustrelil proti ženi. Tudi ta se je zgrudila na tla. Ista krogla, ki je ^smrtno ranila mater, je tudi nevarno ranila sina, ki sc je skrival za njo. Po storjenem činu sta tolovaja pobegnila, ne da bi vzela v gostilni vinarja.
Oba strela in dečkovo klicanje na pomoč je slišal čuvaj cunjarne in pritekel v gostilno. Tu se mu je nudil strašen prizor; pri vratih poleg banka je ležalo truplo umorjenega Košute; okoli njega mlaka še gorke krvi, ki se je odtekala na ufico. Njegova žena, ki je 5e živela, ko je stopil čuvaj v gostilno, mu je ležala z glavo na prsih.
Kmalu je prišel zdravnik rešilne postaje in ugotovil, da je umrl Košuta vsled rane na scncu, žena je bila smrtno ranjena v trebuh, sin pa nevarno ranjen v levo roko. Deček je bil odpeljan v mestno bolnišnico.
Na lice mesta je prišlo tudi policijsko oblastvo in zaslišalo razne osebe. Prvi je bil zaslišan čuvaj cunjarne. Izjavil je, da jc poznal pokojnega Košuta in njegovo ženo kot zelo dobri osebi. On je bil prvi, ki je odkril umor. Zaslišanih je bilo še nekaj oseb. Toda kaj so te izpovedale, drži policija tajno. Radi tega dogodka je dala policija preiskati stanovanje Jakoba Baruzzija, v ulici Rozzol-Molin a vento št. 170. In to radi tega, ker je prišel v zadnjem času v navskrižje s Košuto. Trupli sta bili odpeljani v mrtvašnico pri Sv. Justu. V gostilni je zaplenila policija 1206 lir.
Zakaj sta umorila tolovaja Košuto in njegovo ženo? Da bi ju oropali, je izključeno, kajti,
čarja, bi bila prila v gostlno na tihem — kakor pričajo o tem mnogi slučaji — zagrozila navzočim osebam s smrtjo, če le črhnejo besedico in odnesla, kar bi se jima zdelo vredno. Dozdeva se, da sta ju umorila iz maščevanja. Policija zasleduje marlijvo morilca.
Dosedaj je bilo aretiranih pet sumljivih oseb med njimi že omenjeni Baruzzi, Anton Burolo in Ivan Grandi.
Aretacija« Včeraj zjutraj je bil aretiran v stari prosti luki 23 letni delavec Alojzij Ce-scutti, stanujoč v ulici del Solitario št. 16. Ce-scutti je bil zato aretiran, ker je kradel kavo iz nekega železniškega voza v stari prosti luki.
Proces proti 15 osebam, obloženim, ker se je našlo pri njih prepovedano orožje, se je končal Obsojeni so bili: Viktor Vidali, Viktor Canziani, Aleksander Appolonio, Marij Sim-sich, Josip Furlan, Viktor Ferluga, Ferdinand Mosettirf, Ferruccio Cocorovez, Angel Bandel, Robert Hrovatin in Maksimilijan Snidersich na štiri meseca zapora; Josip Scabar, Marij Glavina, Fran Stok in Stanislav Brus na štiri mesece in pol. Celest Derman je bil oproščen.
Čigava sta? Neki mestni stražnik je našel včeraj zjutraj v neki ulici pri Sv. Jakobu dva nedorasla dečka, najbrž sina ruskih izseljencev. Dečka, ki se pišeta Sergij in Miklavž Prais, se nahajata na policiji.
Nasilen razprodajalec. Bivši razprodajalec v delavski zadrugi pri Sv. Ivanu Jordan Vergi-nela, ki je bil pred par dnevi odpuščen iz službe, se je predstavil včeraj zjutraj v rečeni zadrugi in prosil gerenta, naj ga vzame zopet v službo. Gerent je odklonil prošnjo, Verginclla je nato zapustil trgovino in se kmalu potem vrnil v spremstvu štirih oboroženih mladeni-čev. Ti so prisilili gerenta, da je poslal vse uslužbence domov, njim pa izročil ključe od trgovine. Ko so odšli vsi uslužbenci domov, so zaprli mladeniči trgovino in nemoteno odšli. Ta zadeva je bila javljena policiji, da ukrene potrebne korake.
Acktor roparskega napada? Včeraj zjutraj je bil aretiran 39 letni Ivan Lorenzutti, ki je na sumu, da je napadel in oropal Petra Pcnsa stanujočega v ulici XX Seitembre št. 4, 4000 lir in zlate ure.
ZALOGA vseh zdravil za ijudi in za živino i lekarni v Sežani.	5;
POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnic* pisarne, amerikansko pohištvo za urade, Žr lezne postelje po zmernih cenah v skladišči; via Udine 25.	2272
IŠČEM učenca. Mizar, Via UcEne 10, Trst.
227f
KDOR želi kupiti premoženje v Jugoslaviji na/ piše do 18. tekočega meseca A. Luzniku y Dornbergu pozneje pa na ^Posredovalnic* za Primorce* Celje, Gregorčičeva ulica 3.
2277
ZLATO in srebrne krona plačam ve£ kot drug? kupci. Albert Povb, -jrar, Mazalni 46 {» bliifni drvenega trga).	44
POZOR! Srebrne krone in zlato ^o nnjviSjih cenah plač j je edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I.	38
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pcrtot, Via S. Francesco 15, II. 50
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, IL Bistrica.	62
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Letali HoSandec
Roman	07)
V. POGLAVJE.
Filip Vandcrdecken se je vsedel pred vhodom, si segel v lase, ki so mu jih razpletali nočni vetri fn se skušal ohladiti vroče Čelo, kajti neprestano razburjenje zadnjih treh dni Je povzročilo v njegovem živčevju mrzlico, ki ga je zmedla. Hrepenel je po miru, čeprav je predobro vedel, da ga zanj ni. Temne slutnje 60 ga strašile neprenehoma in v bodočnosti je videl le neprtrgano verigo nesreč in grozot, ki mu bodo tovarišile do smrti; toda njegova duša je bila brez strahu. Zdelo ee mu je, da 4 je začel iele pred tremi dnevi pravo življenje, dasiravno se je obetalo mračno in žaloetno,
Sa je vendar napolnjevalo njegovo mlado srce. rez nebanja so se mu misli povračale k usodnemu pismu, Čigar nepojasljivo izginjenje je Imelo svoj izvor v nadnaravnem sveta in pomen jalo, da je bilo pismo v resnici le njemu
namenjeno. Relikvija, ki jo je imel v posesti, je šc bolj potrjevala to dejstvo. «To je pač moja usoda in dolžnosti*
Nato se je zamislil v lepoto, pogum in prisotnost Amininiga duha, ki jo je imel priliko občudovati ta dam
Je ii morda res usoda tega divnega bitja navezana na mojo?» se je vprašal, ko se je ozrl v mesec, kraljujoč že visoko na nebu. •Dogodki zadnjih treh dni bi skoro pritrdili tej moji domnevi, toda to leži pač v Gospodovi roki in zgodi se naj po njegovi volji. Svečano sem obljubil, da bom daroval svoje Življenje za to, da reSim nesrečnega oče4a — toda me li to ovira V ljubezni do Amine? Nef Svoj cilj moram poiskati na Širnem morju, toda ali se ne bom često vrnil tudi na kopno In zakaj naj bi si odrekel tolažbo prijaznega domovanja? In vendar — ali delam prav, če skušam doseči nagnjenje deklice, ki ljubi tako zvesto, prisrčno in vdano? Ali jo smem privezati nase, ko je moja bodočnost tako mračna in nestalna? Toda kaj ni Življenje slehernega mornarja negotovo, saj se mora boriti z razljučenimi valovi. Poleg tega sem izbran« da izpolnim važno nalogo — in če je temu tako, kaj naj mi ikoduje, da jo le iz vrlim ▼ časa, ki ga jc določilo nebo.
Toda kdaj napoči ta čas? S smrtjo? O, da bi bila moja kri mirnejša in bi lažje pretehta val svojega srca utripe!»
S takimi in podobnimi razmišljanji se je Filip pečal že precej časa. Konečno se je začelo daniti in Filip je zadremal. Kar se je nekdo lahno dataknil njegovih ramen in Filip je v strahu potegnil iz žepa samokres. Ko se je obrni], je zagledal Amino.
«Ta samokres je torej veljal meni?» ga je Amina smehljala pokarala, ponavljajoč včerajšnje Filipove besede.
«Vam, Amina? Da — Vam, če bi vas bilo treba spet Ščititi!»
• Rada vam verujem — kako dobri in plemeniti ste, da ste po tolikih naporih Culi in stražili vso dolgo noči Toda zdaj je že dan.s
«Do jutranjega svitanja sem bedel, Amina.»
«Toda zdaj stopite v sobo, da se malo spočijete. Oče je že vstal in vlezite se kar na njegovo posteljo.»
•Hvala, toda nisem zaspan. Še veliko delo me Čaka. Treba je k županu, da ara naznanimo ves dogodek. Tudi trupla morajo ostati pri miru, dokler ne bo vse razrešeno. Ali pojde vai oče, Amina, ali naj grem jaz?«
(Dalie).
Vesti 2 Goriškega
Bukovo. Pri nas se je vršil občni zbor ( Gospodarskega bralnega društvaki Šteje že 74 članov; mnogo je to za našo tako raztreseno dulicvnijo. Za častnega člana je bil izvoljen g. dr. Josip Oblak, sodnik. Ustanovili so tudi mlekarno, oziroma sirarno, ki jo vodi Janez Rutar.
Livck- Naše izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo dne 4. decembra lepo uspelo sla vnos t v proslavo Simona Gregorčiča. Gosp. kurat je v lepem govoru orisal pesnikovo življenje, Ob ti priliki smo se spomnili slov. si-rotišča v Gorici s 146 lirami, ki smo jih zbrali v ta namen.
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi St. 2
(prej Barricra)
Vsem županstvom Julijske Benečije.
Prepoveduje se dajati denarne podpore na račitn podpisanega županstva okrog se .vrtečemu akonskemu paru in	katera se izkazuieta z delav-
sko knjižico, z ene 11. rr.aia 1921 št. 159 in 160.
Županstva Sv. Lucija ob Soči.
97 a
Tsčajb Trst, dne 13. decembra
Jadranska banka ............
Cosuiich ■•••*«*• Daimatia
GeroIImicti ..............
Libera TriestJna ............
LIoyd ..
Lussino ••».#•••>•*«••»•
MariinoKcii Oceanla
Prcinuda .« t •••« (	»
Trlpeovich Ampclea . Cement Dalmatia Cement SpaJato •
Tuja valuta na lr Salte m trgu;
Trst, dne 13. decembra 1921.
1921.
. . 130 , . 2S4 , . £00 , . 150?) . 49S . 2320 . 700 . 128 . 250 . 345 , . 227 , . 60S , . 320 . . 264
kupujem in plačujem po cenah, ki jih drug» ne moreje plačati. .
Via Pondares št.
ogrsfce ki one.....
avstrijsko nemške krone • češkoslovaške krone • • dinarji ••••«••«
leji * •••••••••
marke dolarji
francoski franki • • • • Švicarski franki . . • • angleški funti papirnati . angleški funti, zlati • • napoleoui .......
■ . • .
3.15 3 30
. —.40--.45
. 26.30- 27 — . 34.50— 38.—
. 17.--IS.—
. 12.15— 13.15
• 21.--21.50
. 176.30—177.—
. 427.--432.—
. 90.85— 91.20
. 116.--118.
. 92 75— 93.25
HALI OdLilSi
POROČNA soba, lepo izdelana, masivna, se proda za L 2200.— Campo Belvedere 1. 2281
GOSPODIČNA, ki ima prakso v odvetniški pisarni, išče mesta v kaki pisarni. Sprejme tudi službo blagajničarke. Cenjene ponudbe pod «Vestna» na upravništvo.	2278
VOZ močan, dvouprežen, za mesto ali okolico, na proda} v Herpeljalt pri Race tu. 2279
IZREDNA PRILIKA. Stolice, mize, popolne bele kuhinje, blazino, železne štedilnike itd. prodam. Vila Feranda, Opatija.	22SO
AJDOVA MOKA na debelo in drobno se dobi pri Bojku, trgovcu, via Udine 3.	222S
IZREDNA PRILIKA. Preda sc tekom dneva ogledalo za krojačnico, štedilnik in pemrc«. Solitario 1, Cohcn.	2283
Proda se iz proste roke,
m posestno ,ZGte!i'
v Dolsh nad Idrijo.
Isto obsega: veliko kmetsko biso s potrebnimi gospodarskimi poslopji, ki merijo skupno 14 arov in 36 m-. Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 m3, travnikov je 15 ha 49 arf 95 ni~, pašnikov je 54 ha, 83 ar, 88 m= (so večinoma pogozdeni), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m-Cena se izve pri lastnikih posestra v Idriji hiš. štev. 68.
Ui\m\ sM (mm zavol
IŠČE se pošteno shižkinjo. Zglasiti se v ulici Macchiavelli št 12, zaloga oglja.	2284
BOLEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi mnogo let preiskušeno zdravilo, ki se dobi v sežanski lekarni.	53
MIZARSKA DELAVNICA, s šestimi mizarskimi stroji na vodno silo, se vsled bolezni takoj proda. Ista se nahaja poleg državne ceste pod Selom v občini Volčc. Več se po-izve pri lastniku Andreju Dugar v Rocinju štev. 107.	2268
UGLASOVANJE glascvirjev (v vsakem pogledu pojK)Ino), podučevanje vijoline, (teo-retično-praktično), ponavljanje šolskih predmetov. Pisati na: Turrini, 113 Trst 7. 2269
NOVE postelje z L 95.—, vzmeti L 60, žimnice iz morske trave 50.—, iz vcloc 145.—, nočne omarice, umivalniki, chtffomerd, omare in popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3.	2271
registrovana zadruga z omejenim pot olive 1
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
p o 4'
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Urodne ure za siranfte od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
Prvovorsten popolnoma samostojen
KOR
vešč slovenskega, .hrvatskega In laSkega jezika se sprejme takoj v stalno službo. — Slov. gradb. družba z o. z. Ljubljana. Tov. Keršič.