1891 Petintridesetletni jubilej 1926 XHE OLDEST, AND MOST POPULAR SLOVENIA« »EWSPAPE* IN UNITED STATES 01! AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V ^AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »najstarejši. in najbolj priljubljen {slovenski list, v * idruzenih drŽavah 'AMERIŠKIH, rafl ^V. (No.) 53. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. MARCA — THURSDAY, MARCH 18, 1926. LETNIK XXXV, : Francija in Nemčija sta se sporazumel spor Končan J tE»0SLOVAŠKA IN ŠVEDS KA STA ŽRTVOVALI SVOJE ^ SEDEŽE PRI SVETU LIG E NARODOV, DA BI PRIŠLO si » pREJE DO SPORAZUMA . — NOVA ZAPREKA JE g Zahteva Brazilije. * -- geneva, Švica. — Kriza, ki ' j nast,ala pri ligi narodov, je ^oma rešena. Prva država, ki . ala' da se zave<*a> kaj ju, 6111 delovanje v locarnskem ie bila Švedska. Ponudi-LJe Sv°j sedež frri svetu lige jj °,dov drugi državi samo za-Pomagala pogladiti Ldo sporazuma. Tej se je še i, ''užila Čehoslovakija z iste-Y^ena. La.lna konferenca sveta je ■ Jete tH ure- Rezultat te kon- , L*;? ie zadovoljiv tako za ulj v za Francijo, k a je dobila svoj sedež | jj lige narodov, tako tu- ; Ho. p an<^ska, seveda le začas-^ bo flan(^' ^rancoski premier, j jaf udil §e nadalje, da dobi |0JClio za Poljsko, da bo 6 : Sn članica sveta, kot za-D lca slovanskih držav. V]6-3'1' smo 'vedno čitali o ^.kako se pogaja za se-S?1 SVetu nai'odov, kot za-ži|j|ta Južne Amerike. Bra-' delegat je vedno trdil, Za Južno l!set 0 ^ da ga podpirajo tPol.Publike. To je pa izzvalo 'ep^I^^h krogih posameznih he vvJužne Amerike neka- r 'jiiK°Sčl"'ivost' ali bol-ie reče" ^kib08umnost. Zlasti argen- »avj^Htikarji so ogorčeni in da nima Brazilija no- ^tj?rfvice pred svetom se .zastopnica južno- republik. "i c flti ^ čuditi, ako ne morejo V,-Sporazuma P" zboro-Nšh-186 narodov- Sodeč po Poročilu, je zopet Niifreka več- "Ak0 dobi fi SVea Permanentni sedež So e, ,U narodov, odsto-■Cf" Tako je dejal t -rez' dele^at ar" '5 ^e i Je Z0Pet dokaz, da > e Za zasebne interese ' Sni hilh držav' "e Pa za t taki gor vsega človeštva :l '!Hd0s?°H ne bodo privedli < Senega miru, ampak t S p, . Q- Locarnski duh je f med zastopniki ' Saihni--enevi- k-iel' bi ga iSStreba-gapani- JkSWol0J)lra svojo zahtevo \v; da je največja re-' J* 47 Južni Ameriki, ki obrt?? 17 n7st°tkov ozemlja in S j^totkov prebivalstva, N I?. Argentina le 16 od" di'Ugi strani pa ima kupčijo z ino-iPke ' akor vse južno-a- ' ^ SbHke skuPa-j' z ;VAWd- Poleg tega ima 73 odstotkov C 5 L °čim ima Bra" Me Jftt Bogastvo Ar- w 'jlje daleč prekaša ono «iej0 8e Argentine! ne l'^to 2a sedež pri svetu ''iji, U ^di ne privoščijo £ . Kane. — Annie stanujoča na N w Ut L Preminula v sta- j« v sužnosti Clv>lne vojne. SKRB DR. BUNDESENA ZA DOJENČKE. Materno mleko kupuje oddelek za oskrbo dojenčkov revnih j starišev po 10 centov unča, katero daje brezplačno ubož-nim. Chicago, III.— Veliko je revščine v velikih mestih, tako tu- 5 di nI izvzeto naše mesto. Rev-: ' nejši sloji pri tej draginji tež- : ko izhajajo. Mučno je za ma- ' tere z dojenčki, ki so same dostikrat gladne. Posledica tega je mati oslabela, izčrpana, dete pa v velikih slučajih umrje. ] Dr. Herman N. Bundesen, zdravniški komisar, kateri zelo skrbi za zdravje v mestu, ki daje dobre nasvete potom časo-, pisja, kako se imamo varovati) bolezni, je premišljeval, kako] bi se pomagalo dojenčkom rev- i nih mater. Prišel je na idejo, , da bi se mleko zdravih mater,'j katere je imajo v izobilju, ku- . povalo. Cena naj bi se določila . 10 centov za unčo, katero bi se pa dajalo revnim materam z dojenčki zastonj. Na ta način — pravi dr. Bundesen, — bi se rešilo do zaključka tega leta, najmanj 500 otrokom življenje. ; Po načrtu Bundesona bi se zato določilo na gotovih krajih mesta tozadevne postaje. Mati, ki bi lahko odstopila nekaj mleka in bi radi tega ne trpel lastni otrok, bi lahko zaslužila dnevno do tri dolarje, dobila bi pa tudi dobro, tečno hrano zastonj! Vsekako se mora reči, da je to plemenit načrt. Marsikatera revna mati žalostno zre na svoje dete, kateremu ne more dati dovolj življenja in vidi svoje najdražje kako hira. CHIKASKI ITALIJANI PROTI MUSSOLINIJU. Italijani živeči v Chicago, so izdali letake, na katerih imenujejo Mussolinija — ban-dita. -0— Chicago, III. — "Doli z za-v rat ni m morilcem Matteottija! Doli z banditom, Benito Mussolini !" Letaki te vsebine sO krožili v italijanskem delu mesta v odgovor na to, ker se smatra vse Italijane za ničvredne, radi nekaterih najetih morilcev iz Sicilije. "Med tem, ko se mi bojujemo za naše dobro ime, katero so onečastili nekateri zločinci iz Italije," tako se glasi dalje na letaku, "se bo izvršil drugi zločin v Italiji. Začela se je obravnava proti morilcem Matteottija. Morilec, ki je Mussolini sam, bo gotovo oproščen, ker bo sam kontroliral sodnike. On ae ne bo samega sebe obsodil." lieteak ae zaključuje 5 sledečim poaivom: — "Italijani! Dvignite se v protestu in storili boste dobro delo našemu ime- PARLAMENTARNA ŠOLA ZA NOVE KONGRESNIKE. Lehr Fess, parlamentarec poslanske zbornice (stoječ) je inštruktor v šoli, katera se je šele pred kratkim odprla v kapitolu za nove člane kongresa. Slika nam predstavlja pouk v tej šoli, kjer se učijo o parlamentarnem delu in sploh kako morajo braniti svoje pravice v j zbornici. DRZEN BANČNI ROP. I Prebivalci mesta Hartselle, Ala., so mirno gledali, ko so' u banditi napadli banko in i 1 • • • Is razstrelili blagajno, iz katere I so vzeli $20,000. Ig -o- iv Hartselle, Ala. — Prebivalci]8 tega malega m est,a so v.torek I v zgodnji jutranji uri zaslišali j pok. Domnevali so, da je alarm iv za ogenj. Prihiteli so na ulico, a nikjer ni bilo videti, da bi go-1 relo. Kmalu pa se čuje drugi . pok. Takoj so slutili, da je njih IJ malo mestece dobilo obisk ne-i^ povabljenih gostov— banditov.|s Za število roparjev nikdo ne ve. j v Naj prvo so povezali edinega,' policista, ki ga imajo v mestu, j nato so polovili še nekatere ^ druge osebe in jih zaprli v sobo/^ na banki, nakar so pobrali vso|^ gotovino, ki je cenjena na 10 ® do 20 tisoč dolarjev. Mesto ima dva tisoč prebivalcev, a ni bilo enega, ki bi se upal nastopiti 1 proti roparjem. Roparji so po izvršenem ropu izginili v tem- 1 no noč. -o--, TIHOTAPSKI ČOLN ZAPLENJEN. ] Miami, Fla. — V tukajšni 1 bližini se je vršila pratfa bitka • s tihotapci. V Miami prekopu so opazili tihotapski čoln. De- ' tektivi v avto so vozili ob' bre- ' gu in streljali na tihotapce, ki so odgovarjali s streli. Na pomoč je prišel policijski patrul-ni čoln in ko je bil že poleg tihotapskega, je eden od detek-tivov skočil na krov, od koder so ga pa tihotapci vrgli v kanal. Med potjo so tihotapci pometali v vodo veliko množino pijače. Dolgo je trajala bitka, predno so se tihotapci podali, katere so aretirali in prepovedano pijačo, zajedno s čolnom zaplenili. nu. Soglasno naj zaori iz naših prs • Doli z morilcem Metteotti-: ja." • : m m Rim, Italija. — Ko je bil gl. i tajnik fašistovske stranke, Fa-s rinacci, na potu proti Chiet, - malem mestecu v Abrucih, kjer - se vrši obravnava proti onim, , ki so obdolženi umora Matteot-. tij.a, je rekel: "Grem zastopati • ljudstvo proti opoziciji. Rekli - ho, da bo proces Mattepi*wa po-! kopal faiiatovski mim. Dobro, i Videli bomo, kako bo pokopal • opozicijo."..... _ „ KRIŽEM SVETA. — Plymouth, Vt. — Malo je \ županja, da bi Col. John Coo-' jlidge prestal krizo. Zdravniki5 | so obupali in se boje najhujše-! iga. Mr. Coolidge je star 80 l,etj jvživati ne more ničesar druge-! ga kakor le tekočine. J. — Florenca, Italija. — Tu- c i kaj je Anglež William Ellissom' i {v pogovoru z nekim Italijanom n I napravil žaljivo opazko glede! r I Mussolinija in njegove politike. J < Italijan ga je naznanil. Ellisson| ] j je bil takoj obsojen na osem j mesecev ječe in povračilo stro-J ] I škov, v znesku 1500 lir. ($60.) j t — Chicago, 111. — Junaški j i ; čin je napravil osem let stari i IPaul Muldoon, ki je rešil svoje-] ] 'ga tovariša E. Corboya, s kate-j j rim sta se skupaj igrala pri je-,' j zeru in je padel v vodo, držeč , se za kos ledu. Paul se je po ko-, lenih splazil po ledu in zagra-j bil tovariša za roko baš v tre- ; notku, ko je že hotel popustiti.11 Držal ga je toliko časa na površju, ležeč na ledu, da so na 1 njegovo vpitje prišli večji dečki in oba rešili. Corboy je vnuk bivšega guvernerja Dunna. ■ — New York, N. Y. — Miss Betty Edwards, stara 34 let,' i igralka, je bila napadena v t spalni sobi od dveh roparjev, , ki sta ji vzela dragocenosti v . vrednosti $2500. Ker se je pa branila, jo je eden od banditov j ustrelil in t&žko ranil. _ New York, N. Y. — Trije1 lepo oblečeni moški so vstopil^ v trgovino z zlatnino na Essex . cesti in prisilili z revolverjem' c v roki lastnika Sam Kandelna,1 da jim je odprl blagajno, iz ka-J . tere so banditi pobrali dragocenosti v vrednosti $100.000.' Gotovino v velikem znesku so prezrli. ' — Shreveport, La. — Od tu-y kaj poročajo o velikem požaru,' ki je vpepelil Crewell hotel, kjer je prišlo ob življenje pet oseb. Poslopje je bilo zidano 1 in visoko tri nadstropja. Kako ' je ogenj nastal, ni pojasnjeno. I I Škoda je velika. [ — Pariz, Francija. — Gre-t. nay je majhna vasica na Fran-j. coskem v bližini Bethune. Ta r mesec praznuje tam 40 parov , srebrno, odnosno zlato poroko. t' Občina je v ta namen priredila tj veliko slavnost s pojedino, da U se ta redka slavnost za majhno v vas kar najbolje proslavi. 5- uiiiii.nO Širite in agitirajte vsepovsod z« Amtr, Slovenca I ULTIMATOM KITAJSKI. »! ~~ __- d. Velesile zahtevajo od Kitajske, da mora takoj odstraniti to- ^ pove iz trdnjav. Ako se temu ne pokore, bodo sami razdejali trdnjave. —o— JkC Peking, Kitajska. — V pon- ^ deljek se je vršila mornariška' konferenca Velesil v Tientsin.! g Takoj so poslali Kitajski uiti-. . matum, da morajo nemudoma^ ^ odstraniti topove iz Taku trd-! n njav, pa tudi mine, ki so polo-| gj žene v Pei-ho reki. Ako tega( ^ ne storijo v teku 48 ur, bodoj j-tam se nahajajoče bojne ladje ^ velesil bombardirale trdnjave^ ^ in jih razdejale. Ameriški ruši-| ^ , lec Ashville in angleški Fox-i v j glove ostaneta v protekcijo| c i Tientsina, vse druge bojne la- ^ ! dje so odplule proti Taku. j. r Poročilo pravi, da kitajski z J voditelji namenoma hočejo iz-zvati napad, zato 'tia bi kitaj- v sko ljudstvo ogreli proti pogodbi, ki je sedaj v veljavi in ščiti 'tujerodce. V'&Wt -o--( PALAČA BIVŠEGA RUSKE- e GA CARA NA PRODAJ. ( i Leningrad, Rusija. — Ameri- 1 kanci, ki so kedaj sanjali o po- i sesti palače, se jim nudi prili- s ka za nakup carske palače biv- i šega ruskega cara v Leningra- 1 du. K palači spada več pošlo- i I pij, ki so vsa zidana v lepem f i slogu, katera so bila last cara!; in članov carske družine. Sov-' 1 i jetska vlada bi rada prodala < j nekatera poslopja, ali pa odda-j. I La v najem za dobo od 25 do( , 50 let. Pogoji so lahki. Najem-l nik se mora zavezati, da bo po-: , slopje, katero vzame v najem, j držal v dobrem stanu in plačeval redno vladi davke. I Ena najlepših palač je ona, , "j ki se nahaja na Gargarimskaya j ' cesti. Bila je last carja Ale-J [ ksandra II., katero je podaril. ^ svoji ženi, princezinji Jorjev-( ska,ji, kot poročno darilo. To( poslopje je bilo v tistem času. ' eno najlepših v Leningradu. -o- " , SREBRNA RUDA V ALBERTA. i Edmonton, Alberta. — Poro-V čajo, da so našli v bližini Fort McMurray srebrno rudo in v a bližini Fort Smith platinum. a Mnogo se jih je napotilo v ome-0 njene kraje iskati srečo. Oba kraja ste oddaljena od tulwtj 25T> milj. d -o-- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Iz Jugoslavije ■ ...... VRŠILA SE JE KONFERENCA ZA PRODAJO DNEVNEGA KOPA V TRBOVLJAH. — VAŽNE IZJAVE PANGA-LOSA. —DRUGE ZANIMIVE VESTI. , ^^ Trbovlje. ^ c Kakor se čuje, prevzame ce-H lokupni dnevni kop na Dobrni i podjetje Dukič in di'ug. Dose-daj je imelo to podjetje v zakupu samo odvažanje zemlje ( in razkrivanje premoga, sedaj pa hoče prevzeti tudi izkopavanje premoga in bi imelo dosedanje rudniško obratovod- j stvo na Dobrni samo še jašk ] na dnevnem kopu. Do tu je vse , v redu in nas ne briga, komu j odda TPD v zakup tudi kopanje premoga. Stvar pa ni nedolžna, kakor se na prvi hip vidi. Podjetje Dukič in drug plačuje svoje delavce na uro. ; i S tem odpade delavcem poseb- 1 I na plaža za nadurno delo, ki se plačuje po 50 odstotkov dražje, odpadle bi draginjske,do-klade za delavce kakor tudi za ; družino, sploh bi se začelo iz-i rabi jati delavstvo na način, kot i ga znajo izrabljati taka pod-j i jetja. Namerava se v ta namen ;l vsem delavcem ,ki so zaposle-' I ni pri rudniškem obratovod^ i stvu, delo odpovedati, obenem, i bi jih pa vzelo v delo podjetje 'i Dukič in cela zadeva bi bila u- ' v • ^ rejena. Neka višje stoječa ose^ !i ba je sicer rekla inž. Sternu 'i (faktičnemu gospodarju Duki-| čeve tvrdke), da ne sme delav-' 'i cev odpustiti, ker jih bo še rud-"i nik sam potreboval; videli bo-| J mo pa v kratkem, kako se bo X| zadeva razvila. Konference za "l prodajo dnevnega kopa so se vršile te dni v Ljubljani. " -o- Pangalos in Jugoslavija. : V Solunu je Pangalos, grški diktator, dal važne izjave. V svojem govoru je poudaril, da Grčija brez Makedonije in So- - luna ne more živeti. Poudaiil je - pa tudi, da želi z našo državo - živeti v najboljših odnošajih in - upa, da bo med Grško in SHS .- kmalu prišlo do popolnega spo-i- razuma. Glede narodnih manj-n šin v grški Macedoniji je pri-a! znal da so tam Macedonci, ka- kor so tudi v srbski Macedoniji a Grki in bo treba interese obo-jih zaščititi v medsebojnem do-o govoru. s H —°— )-: Morilec spoznan po 7 letih. J Dne 18. novembra 1918 je !- neki vojak ustrelil s puško a-genta iz Bačke Palanke, Mati-i, jo Salterja, in sicer brez vsake-a'ga vzroka. Še istega dne je ;-j prebodel z bajonetom tudi il kmeta Petra Apia, na kar je izginil brez vsakega sledu. Vsa 'o poizvedovanja za njim so ostalila brezuspešna in to tem bolj, ker morilca nihče ni znal natančno opisati. Šele te dni, pc 7 letih, ga je spoznal mlinai Hak, ki je prišel slučajno \ o- Palanko in ga takoj izročil po rt liciji. Morilec je kovač Rajkc v Tesič iz Loznice. n. -o- e- Izdaten vlom. ia Ljubljanske .varnostne obla sj »ti sb dobile obvestilo, da je bi lo vlomljeno v manufektyrn< trgovino Rudolfa Hercoga 1 Limbušu pri Mariboru. Vlomil .cev je bilo več in so odnesli za j40,000 Din., raznega manufak-turnega blaga in pa nekaj gotovine. Vlomilcem so morale biti domače hišne razmere prav dobro znane. t -o- Obešenje roparskega morilca. V Osijeku so obesili roparskega morilca Pavla Mineetiča, ki je lansko poletje umoril in oropal starčka Nikoliča in njegovo ženo v Bošnjacih. -o- Velik požar v Zagrebu. V trgovini Edvarda Sterna v Zagrebu, v Nikoličevi ulici, je izbruhnil velik požar, ki je povzročil nad 100,000 Din. škode. Požar je nastal takole: Prodajalki Štefka Krajner in Katica Paletič ste odprli prodajalno okoli 2. popoldne. Pol ure na to se je v skladišču po- ! leg prodajalne, v katerem se je /nahajalo razno volneno blago, pojavil silen plamen in objel vso volneno blago. Krajnei-jeva pravi, da je šla po odprtju tr-govine v skladišče ter je hotela prižgati električno luč, a .'vod je bil pokvarjen. Ona je j' ostala v skladišču in se v tem J preoblekla. Ko je slekla plašč, .'je pri tem prevrnila steklenico, . v kateri je bilo poldrugi liter . špirita. Steklenica je padla na 3'tla ter se razbila. Špirit se je n'razlil po tleh. Kmalu nato jev 2 stopila v skladišče njena pri-i jateljica Paletičeva in ker ni znala, da se je popreje razbila steklenica s špiritom, je vrgla i na tla gorečo žveplenko, ki jo /.je zažgala, da posveti, ker e-a lektrična luč ni funkcijonirala. Špirit se je na tleh takoj vnel e in "je izbruhnil silen plamen, ki 0 je takoj objel vso volneno bla-n go. Trgovina je bila zavarova-S na za 400,000 Din. -o- j.: ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." iJ-^- •j Denarne pošiljatve. ' V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zven s pošto in zanesljivimi baAkuat t starem krajn in naše pošiljatve »o dostavljene prejemniku na dom »]j ni zadnjo pošto točno in brez vsakega ie( odbitka. Naš« cene za pošiljke v dinarjih l* 1"| lirah so bile včeraj sledeče: e- Sknpno ■ poštnino: ^ ie| 500 -i Din.___| 9.51 Ji 1,000 h- Din.---$ 18.79 : < 2,500 — Din.__$ 46.75 1 , 5,000 - Din.___$ 93.50 ia, 10,000 - Din______$185.00 a-. 100 — Lir---1 4.70 [j,1 200 m Lir ---- % 9.05 „ I 500 ■ Lir____% 21-73 | ljOOO — Lir--------I 4M3 )0 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. iN ar nad 2000 lir posebe« popust. v Ker se cena dtnarja čettokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovani, je absolutno nemogoče določiti cen« ko vnaprej. Zat® se pošiljatve nakaiej« po cenah onega dne, ko mi sprejm** mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER a. PO POSTI KAKOR TU- , DI BRZOJAVNO, ^"l Vse pošiljatve naslovite na SLO-no; VENSKO BANKO ,V ZAKRAJŠEK & CESAREK il- 455 W. 42nd St., NEW YORK, N, Y, " aOitMANSKI SuoVaMC ~ Amekikanski Slovenec »L-: ^'l. mi gili.niii n » r,. ,, -------. ................... Prriln najstarejši slovanski list Tha lir«! nad th« oldest Sl» i' * Ameriki. reman newspaper In Americjf. t UiUnorljen lete JWL E«ublishe4 1891. Isbajs r»ak dan rvun aedtlj, pon- Iua«d dally, azccpt Sondar. Mnh Mjkav In iuw* M MnlkttL daor. tmd tb« day fcftar hriUkri, Izdaja In tiaka! Published by i EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CQ NasIoT uredništva In apravel Addreaa of publication officii 1849 W. 22nd Si., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Telefon: Canal 009«. 'Phone: Canal 0091. i t jj . i ■ .. i Naročnina] Bubicriptioal la Celo letdi ..............|5.00 For one year __$5.00 Ea pol lete---2.50 For half a year_____2.50 Za Chicago, Kanado In Errop4 Chicago, Canada and Europe.,' Za celo leto t ,, , . . ,.., .. 6.00 For one year _„_6.00 Za pol leta......—. f.00 For half a yeaB ■ . , ■ . 3.00 DOPISI ražnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■redništro vsaj dan ia pol pred dnevom, ko izid« list.—Za zadnjo itevilkol v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa a« ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na Usta znači, do kedaj imata Hat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagat« lista Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Koliko bodo delavci radi tega na boljšem? Voditelji slovenskih socialistov pisarijo po svojem lažnji-vem revolverskem časopisju dan za dnem proti veri in naši duhovščini. Že zadnjič smo omenili, da bolj ko kdo blati vero in duhovnike v kakem dopisu, z večjem veseljem je sprejet na Lawndale in boljše mestu mu odmerijo. Na drugi strani pa prihajajo v ovčjih oblačilih, ko agitira-jo za Narodno jednoto, ter zatrjujejo, da so nepristranski, da pri njih je lahko vsakdo neglede kakega verskega ali političnega prepričanja je. Med tem pa niti ene številke jednotinega glasila ne izdajo, da ne bi v njej nesramno, na podel in hinavski način ne blatili vere, naših cerkva in naših voditeljev duhovnikov. Take politike in taktike so zmožni le največji licemerci in zavajalci. Pošten človek s poštenim namenom kaj takega ne more. Podla hinavščina je to, da se kdo trka na prsa, da se bojuje za delavske interese, a zraven pod to krinko bije boj proti najdražjim svetinjam slovenskega naroda, to je njegovi veri. Ako so lawndalski "rdeči gospodje" odkritosrčni tedaj naj povedo, kaj bo slovenski delavec na boljšem, če vrže od sebe vero svojih očetov in mater? Ali je brezverski Slovenec kaj več vreden kot katoliški Slovenec ? V katerem oziru ? Ali bo vsled tega socialno vprašanje rešeno, recimo n. pr. da vsi kolikor nas je ljudi na zemlji zavržemo vero, ali bodo nam potem pečene piške letele v usta ? Ali se bo delo samo opravljalo ? Ali bodo ljudje bolj srečni če bo živeli brez vere in Kristuso- i vih naukov ? — V Rusiji so poskusili, pred več leti tudi na Fran- j eoskem, pa ni šlo in ne gre.. Francozov ne Rusov ni nevera storila srečne, pač pa ravno nasprotno, podrla se je morala družinskega in družabnega življenja. Delavci so pa danes na Ru-! skem večji sužnji kot so kedaj bili pod bivšim carjem. To prinaša dnevno časopisje iz verodostojnih virov. Ruski delavci ; morajo garati v senci bajonetov ruskih boljševikov. Poprej so si ruski delavci lahko in svobodno zbii*ali svoje poklice in služ- < be. Danes, jim kar predpišejo in ukazujejo kaj'morajo delati. i In vendar toliko vpijete o Rusiji, kaka svoboda je tam. Je svoboda in to za boljševiške tirane. Naši rdeči voditelji bi seveda radi tako svobodo, kot jo imajo boljševiški voditelji, da bi du- ( hovnike vlačili v ječe, jih streljali, delavce, vladali z ruskimi knutkami itd. Tako svobodp hočejo ala Zavrtniki in drugi! Da ( je to resnica, poglejte samo lawndalskega diktatorja, kako reč . počenja, če se mu vsi pri jednoti ne klanjajo in plešejo, kakor on žvižga, proti takim ima takoj kopice obtožb, kaj bi še le bU . lo, če bi tak človek imel popolno oblast, kot n. pr. ruski boljše-viki v Rusiji. To bi bila lepa svoboda! Zato jo ni večje hinavščine pod svetlim solncem, kakoršno uganjajo naši rdeči voditelji, ki pod pretvezo, da so delavski prijatelji bijejo boj proti veri in cerkvi. Tem ljudem je največji trn v peti vera slovenskega delavca. Zakaj n. pr. veliko bolj napadajo vero in slovensko duhovščino kot n. pr. prave izkoriščevalce delavcev kapitaliste? Že parkrat smo jim stavili to vprašanje, a ostanejo vedno na dolgu z odgovorom.. Zakaj ne izobražujejo slovenskih delavcev gospodarsko in politično v pravem pomenu ? Zakaj jim je le vera ha potu ? Zakaj, vsak pameten človek ve! Zato, ker vera uči pošteno in pravično življenje, bodisi v družini ali kje drugje. Zato, ker duhovniki kot služabniki božji sprašujejo takim tičem kosmato vest. Nekoč sem slišal debato zavednega katoličana in slovenskega socialista. Ko sta vse vprašanja premlatila pravi socialist: "jaz sem za svobodo, enakost in prostost. Farjev, polioajey in žandarjev jaz ne maram." Katoličan mu odgovori: "Verjamem1 da ne, in to zato, ker ti ti vest sprašujejo!" — Socialist je zarudel in ni vedel več odgovora. Stavil mu je še drugo vprašanje: "Ti praviš, da si za svobodo, a takoj tu debelo lažeš! Če si za svobodo, zakaj mene potem napadaš kot katoličana in moje prepričanje?" — Socialist je še bolj zarudel in odšel, kajti katoličan mu je dokazal, da on ni res za svobodo, ker se je v njegovo .prepričanje zaletel in zato ga je bilo sram. In taki so vsi naši socialisti. Na jeziku jih ni drugega, kakor svoboda, pa svoboda. Svojega sobrata pa napadajo če se drzne svobodno misliti po svoje in če jim ne prisega na njihovo lice-mersko politiko. Delavci lahko še danes zavržejo vero v Boga, ali bodo zato kaj na boljšem ? Ali bodo zato dobili kaj večje plače v tovarnah ? In ali zato, če je kdo katoličan ne more biti dober delavec ? Kaj je pri tem vera kriva ? Čas je, da slovenski delavci enkrat malo razmišljajo o tem z lastnimi možgani in sprevideli bodo, da imamo mi prav. Če kdo noče vere, svobodno mu, saj Bog še ni nikogar za lase v nebesa vlekel. Živi po svoje, a zapomni si, da si dolžan pustiti svojega bližnjega, ki veruje v svojega Boga pri miru, tako njega kot njegovo vero! Če pa kdo trdi, da je za delavce, za svobodo, enakost in prostost, zraven pa svojega bližnjika napada zato, ker je prepričan in se mu vidi prav verovati v Boga in živeti po njegovi veri, tak je pa največji hinavec, pa naj bo to kdorkoli! OD SVETOŠTEFANSKE FARE. Chicago, 111. ' Kljub temu, da nas je objel mrzli val in da že skoro teden dni vsak dan naletuje beli sneg ter da se nahajamo v postnem času, je na polju naših cerkvenih, kakor tudi podpornih društvih vedno dovolj življenja, j Zadnjo nedeljo priredilo je društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ. svoj Jednotin dan v novi šolski dvorani. Društvo je imelo jako bogat program, ki se je izvedel tako-le: Kmalu po 3. uri popoldne je otvoril društveni predsednik Mr. J. Žefran program s primernim nagovorom, na kar je pozval na oder vse govornike. Najprvo je predstavil občinstvu slavnostnega govornika Rev. Hugo Brena OFM. iz Le-monta, ki je v navdušenih besedah slikal velik pomen dne-jva in pomen agitacije za katoliška društva. Po njegovem govoru je prišla na oder belo oblečena deklica, hčerka družine I Frank Tomažič ter je v lepi de-j klamaciji zahvalila govornika in mu izročila šop rdečih na-| geljnov. Na to je bil pozvan k! besedi Mr. Josip Zalar, glavni; tajnik KSKJ., ki je najprvo po-J vedal in povdaril po kaj je pri-' šel v Chicago, ne na agitacijo, ker se nahajamo pred konven-j 'cijo, kakor se mu to rado pred-baciva, če kam gre v takem ča-j 'su. Ampak povedal je, da je( prišel iz ljubezni do društva^ sv. Štefana, pri katerem sej zadnje čase tako vrlo dela za pridobivanje novega članstva. Pozneje je govoril še o drugem društvenem delovanju, nakar, je sprejel zopet celo armado,' nad 40 novih članov in članic v društvo sv. Štefana in KSKJ.| Vsem novim članom, gl. urad-( nikom in društvenim uradnikom se je nato razdelilo lepe; bele nageljne. — Nato je de-j klamiral zahvalo odbornikom in novim članom ma-li Frankie Grill, ki je prišel prav ponosno na oder v prvih dolgih hlačah. Nato so nastopili "Koroški fantje" in so nam zapeli par narodnih slovenskih pesmi, kate- j rim je občinstvo navdušeno aklamiralo. — Nato je nastopil Mr. Fr. Banich in je govoril o zgodovini društva sv. Štefana. Za njim so nastopile Mrs. Bicek in Mrs. Skala (sestri) ter zapeli lep dvospev. Nato pa je bil pozvan k besedi Mr. Frank O-peka, predsednik nadzornega j odbora KSKJ., iz Waukegana.j | Mr. Opeka je najprvo čestital ' društvu na krasnem napredku.' Zatem pa se je v svojem govo-J ru dotaknil afere, ki je zadnje ( čase nastala vsled propozicije dr. sv. Vida za spremembo imena "Kranjsko-Slovenska" v( "Ameriško-Slovenska." Pove-j dal je o tem svoje mnenje. Dalje je govoril tudi o napredku jednote tekom zadnjih let. Nje-| govemu govoru so vsi prisotni' navdušeno pritrjevali. Nato s©! nastopile "Waukeganske Uka-lele Dekleta" ter zapele par domačih slovenskih in angleških, kar je občinstvo pozdravilo z največjim navdušenjem. Nato; je bil pozvan k besedi John Je-1 rič, nadzornik KSKJ. — Za' njim je nastopila Miss Justii Kosmach, katero je spremljala, na klavir Miss M. Duller. — Za J njo je nastopila Miss Rose Ba-| nich, spremljana na klavir po Miss M. Duller .— Nato je pre-; čital tajnik Mr. Železnikar do-' šle brzojavne in pismene pozdrave. — Nato so nastopili' zopet "Koroški fantje" iz Puli-1 mana: "Kje so naše meje" in še eno drugo narodno, za kar so zopet želi burno pohvalo. — j Za njimi je v lepih verzah če-1 stital društvu sv. Štefana Rev.1 Aleksander Urankar OFM. iz j Lemonta. — Nato pa je sledil i sklepni govor društvenega I predsednika .— Po programu ' v zgornji dvorani je sledila ve-] čer j a v spodnji dvorani. Bil je to zopet velik dan za, slovensko naselbino v Chicago. — Zvečer zadnjo nedeljo pa je imelo v zgornji dvorani svojo prireditev "Bunco Party" tudi žensko društvo Marija Pomagaj št. 78 KSKJ., katere prireditve se je udeležilo veliko število občinstva. Prireditev je bila prirejena za korist sloven-. skih šolskih sester v Chicago,' katerim je ogenj, ki je nastal, svoj čas, uničil skoro vse. Žen-1 sko društvo je pokazalo, da ima 1 smisel za take slučaje in da je vedno pripravljeno pomagati,« kjer potrebujejo njih pomoči, i Čast takemu društvu! ! V nedeljo, dne 21. marca pa j priredi društvo Najsv. Imena ( zanimivo igro "Mlini pod zem-j ljo." Kaj takega naša naselbi- ( na še ni videla, zato sg vabi vse občinstvo, da pride v nedeljo popoldne in zvečer v novo šolsko dvorano k tej predstavi. Igra "Mlini pod zemljo" ima svojo posebnost. Kjerkoli so jo I še vprizorili, so jo hvalili in je ostala vsem v najlepšem spominu. Rojaki, pridite v nedeljo in napolnite dvorano obakrat. Krsti v cerkvi sv. Štefana zadnjih dni: Družini Mr. in Mrs. Frank Gorkis se je narodil sinček, ki so ga krstili za Franka. Botra sta bila Mr. in Mrs. Soboran.— Družini Mr. in Mrs. Anton F. Kerrick se je narodila zala hčerka, ki so jo krstili na ime Marion Jane. Botra sta bila Mr. in Mrs. G. Bates. Vsem naše čestitke! -o- SMRTNA KOSA. Ely, Minn. Danes so položili k večnemu počitku Jakob Butala, enega prvih pijonirjev naših naseljencev na Elyu. Rodom je bil iz Kota pri Črnomlju. Zapušča vdovo ,pet sinov in dve hčeri, ena omožena Zupančič. Bil je član društva Sokol št. 20 SNPJ. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Antona, kjer se je opravila sv. maša zadušnica za pokojnikovo dušo ob veliki na-, vzočnosti sorodnikov in prija-' teljev. Počivaj v miru ! J. J. P. EVHARISTlČirKONGRES. Da se vzbudi kolikor mogoče] veliko zanimanje za ta svetov-1 ni shod tudi med ameriškimi: Slovenci, prosimo dopisnike iz; raznih naselbin, da bi dajali' razne nasvete za ta kotiček,! katerega je dovolilo uredništvo! Amer. Slovenca. Pri tej priliki j se moramo katoliški Slovenci' pokazati, kaj smo in kaj. zmo-J rento z združenimi močmi. Zato vsi na delo ! Posebno prosimo' čč. gg. duhovnike, da bi se o-' glasili. Cleveland, O.— Kakor vidim iz Amer. Slovenca, se prav pridno pripravljate za Evhari-; stični kongres. Jaz bi svetoval, da bi se naj skušalo navdušiti vsa društva KSKJ. in Društva sv,. Družine, da bi na ta shod poslala vsaj :po enega delegata, kakor na konvencijo, da bi i istega zastopal pri tej veliki i katoliški demonstraciji in poltem doma poročal o vsem, kar , se je vršilo in govorilo na sho-idu. Svetoval bi, da bi odbor za jslovenski oddelek izdal okrož-jnico na vsa katoliška društva in jih prosil, da bi to storila. ; Prepričan sem, da bi veliko ! društev, to naredilo, ako bi do-,bilo za to poziv od Vašega odbora. Anton Sterniša. Sheboygan, Wis. — Treba dati pojasnila o pomenu Evhar. Shoda 1. splošno in 2. za nas Slovence. To bi moralo biti bolj pojasneno kakor je. Slovenci naj Vam javijo skupno po naselbinah, ki se mislijo udeležiti fshoda 1. tisti, ki iščejo prenočišča od Vašega odbora in 2. ti-psti, ki so preskrbljeni od sorodnikov ali prijateljev. Vaše delo( je odgovorno. Pričnite sistema-, ,tično od^ačetka. Objavljajte |Vsaki teden vsaj po enkrat te i stvari. Rev. Jakob Cerne. J Steelton, Pa. — Na Vašo 0-, (krožnico Vam odgovarjam, da; ; Vam bo šla naša župnija na-ro-(ko v vsakem-oziru, slučajno tudi s pomočjo v denarju. Rev. Luka Gladek. -O- SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V ! "AMER. SLOVENCU 1" Kotiček naših farmarjev. Piše: M. Jerman, slov. farmar Mill Iron, Mont. Kakor čitam v Amer. Slovencu so se začeli farmarji pridno zanimati in se iz več krajev oglašajo, da naj bi se začelo v tem listu s farmarskim kotičkom. Resnica je, da bi to nam veliko koristilo vsem farmarjem brez izjeme. Farmarji drugih narodnosti imajo svoje mesečnike in tednike, kjer črpajo poduk umnega gospodarstva n,a farmah, kar dosti pripomore farmarjem v stvareh, ki se tičejo farmar-stva. Marsikateri, ki je začel far-mati, ni začel prav in je to sprevidel šele potem, ko je v praksi naletel na nepravilnosti v farmanju. Zato bi tak poduk in take razprave v listu veliko koristilo vsem, ki so že na farmah in onim, ki se bodo na farme še naselili. Tukaj nas je samo par Slovencev. Zemlje se lahko dobi, ker jo družbe veliko lastujejo in se jo še tudi precej poceni dobi. Tudi jaz sem tega mnenja, da naj bi se slovenski farmarji bolj skupaj naseljevali, da bi imeli tako slovenske farroafi » kolonije. To bi bilo mog« i ako bi farmarji iz vseh drži večkrat v listu pojasnovali . opisavali razmere krajev, v i] J/j] terih so. Tako bi n. pr. clo«! ki želi iti na farme in ga ves* te in one vrste farmarstvo, '' ^ pr. enega kokošjereja, dru?« ^ živinoreja, tretjega prideH, nje žita, drugega zopet M ^ zvedel, kaj producirajo i> ^ čem se pečajo farmarji v * in drugi državi. Tako bi W1, 1 šel v tisto državo, kjer bi! bolj veselilo. Zato bi apel'fi^ na vse še ostale farmarje- ® ^ pridejo na dan v tem 8 povedo kaj o svojem na.cLterfc farmanja in zemlji in P1'1^ kih dotične države, kJff, „ Tako se bomo farmarji vsll>i!ot učili eden o drugem. Začnimo dragi rojaki s • ' I takoj. Veliko bomo koristili ^ ^ ^ šim rojakom, ki se mislij0P ^ seliti na farme. Dobro inf« rani ne bodo nasedali na li®" ^ ce raznih agentov, kateri P ^ dajo lq za svoj žep, da sp*8* ^ ubogo delovno ljudstvo . ^ nar. Zato farmarji na povejte svoj* misli i'1 sV' ie mnenje. tjjh Delavske vesti. Stavka tekstilnih delavcev se 'nadaljuje. V Passaic, N. J., je; 1 nad 3000 tekstilnih delavcev naj stavki, ki se borijo za zboljša--' nje plač. Razmere v tekstilni! ' industriji so bile, kakor smo to j že poročali, naravnost neznosne. Vse to je delavce prisililo, da so se poslužili zadnjega j sredstva, to je stavke. Vseh tekstilnih delavcev na stavki boj nekako blizo 10,000, to je v Passaicu, Garfield in Cliftonu.i Oblasti so potegnile s kompa-nijami proti delavcem. Celo plinske bombe so rabili proti stavkarjem, kar je mogoče le! v pravi vojni proti sovražniku domovine, ne pa proti stavkar-j jem, ki se potegujejo za zbolj-' šanje delavskih razmer in za pravico do poštenega življenja,' do česar ima vsak človek na svetu pravico po vseh božjih in J naravnih zakonih. S stavkarjr sočustvujejo vse delavske or-, ganizacije in jim pošiljajo gmotno podporo. Stavkarji soi si svesti zmage, ker pravica je na njih strani. ^ Bukvovezi v New Yorku so te dni dosegli na predloženoj zahtevo $2.00 povišanja plače na teden. V Columbus, O., pa1 so dobili $1.00 priboljška na1 teden. Rudarji bakrenih rudnikov na zapadli v državi Montani se I pripravljajo, da pokrepe svojo i organizacijo. Po zapadu je bila I rudarska organizacija zelo močna pred časom, a so jo po-' zneje družbe zelo oslabile. — I Največ, so seveda zakrivili de- --J * lavski razdirači znane oi» L zacije I. ,W. W. Oblasti & k, stopale in vladala je ii strogost proti vsem organ' hj jam v tistih časili, ko ,ie 1 gon proti komunistom v ' j, k W. Kapitalisti so to pš^ rabili in so delavce priti«11' ^ n, zid. Plače so bile znižaj , k; najnižjo stopinjo, tako, ^ \ delavci opravljali najteZJ3 ;j i; po rudnikih in topihnca ^ tj $2.50 do $3.50 na dan- P° ^ k katerih krajih se je pologi k k olik o'; 'izboljšal, a mn0fff:jj> 11 Sedaj se počasi priprl ^ ' da požive svojo organ'2^ ji pridobe ugled in disclP ^ ; Komunisti, ki se na v J čine hočejo vriniti na ^ ameriških delavskih cij, so se zopet zaenk1^ '. tuhnili. Na tihem pa nove načrte ,potom ^. e'cjjj prišli delayskim organi^ J na. krmilo. Ameriški del* ^ ^ pametni in se borijo le J lavske interese, ne pa zil ^ na prepričanja posame2"^ kakor to delajo naši sl^ rdečkarji. Glavno je, lavec zaveden delavec, |1 zaveda svojih dolžnosti y lavskih organizacij. To ■ j je delavstvu potreba, (i napadati svojega s0\,i)1ii>i ' ako se drži v svoji prepričanja svojega na1.Ji svojih starišev. K°nlU ])0če.' socialisti pa ravno tega razumeti, ampak se P^.,;-. zaganjajo v zasebna P^. nja delavcev mesto da J vali le izključno za spl°* lavske koristi. | Tomažek — Stric, ali boste šli vi res v krtovo deželo, kje pa je to ? Premožni stric — Kako pa vendar prideš do tega vprašanja Tomažek ? Tomažek — Oče so rekli, kadar boste vi šli v krtovo deže- lo, on no bo šel več de)'1 kar od denarja živel. * * „ ju • fa W t Pik — Kako bi jaz ^ f V zabili da bi se ne divom po prstu ? ()irf Pok —Drži kl*d'i«°'Z . .. rokama. ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU. Angleški spisal H. G. Well* Prevedel Paulus "Da —!" ' Najnesrečnejša igračica —!" "Nisem močen, — slaboten sem —!" je pristavil po kratkem molku. "No—?" "Moje srce je slabo. Tisti posel pri "Poštnem vozn" sem opravil, seve. Ampak — o-nesvefitil bi se bil skoraj \" "No—?" "Nimam živcev in moči za taka podjetja —." "Podkuril vam bom!" "Rajši ne! Ne bi vam rad zmešal vaših načrtov, veste. Pa lahko bi vam —. Iz same hudobije in jeze—." "Ne drznite se!" je svaril glas s poudarkom. "To je krivica! Priznati morate —. Mislim, da imam pravico —." Marvel je stopil nagleje in nekaj časa sta tiho nadaljevala svojo pot. — "Slabo dovolj za me, da so tile trapasti vaščani zvedeli za mojo skrivnost, sedaj pa mi hoteče še moje knjige odnesti, mojo edino rešitev —! Sreča zanje, da so pobeg- . nili! — Tule sem —! Nihče ni vedel, da sem neviden. — In sedaj, kaj naj storim?" "In kaj naj jaz storim?" je vprašal Marvel polglasno. "Zvedelo se bo. Po vseh časopisih se bo bralo —. Vse bo prežalo name —. Ljudje bodo pazili —." Glas je divje zaklel in utihnil. Obup na Marvelovem obrazu se je poglobil. Korak mu jc zastal. "Naprej !" je zajiovedal glas. Marvelov obraz je dobival sivkasto barvo med rdečimi pegami. . "Da ne izgubiš knjig, budalo!" je rekel glas ostro. ' "Dejstvo je," nadaljeval, "da vas hočem in moram uporabiti za svoje namene —. Igračica ste v mojih rokah. Ampak moram —!" . "Uboga igrt^čica sem!" je tarnal Marvel. "Vražje težko je!" je iznpva poskusil Marvel Brez uspeha. — Poskusil jo drugo. "Čemu nosim tole —,?" je vprašal nestrpno. "Molčite! Pazil bom na vas! Storite kar vam rečem! In prav bo. Bedak ste in še mnogo druga, pa storili bodete!" "Povem vam, gospod, jaz nisem za tak posel! Brez zamere — pa jaz nisem za to!" "Molčite, če ne, vam zlomim roko!" je pretil nevidni človek. "Tiho sedaj —! Premišljevati moram!" — Dvoje rumenih luči je zasijalo skozi drevje in cerkveni stolp se je pokazal v večernem mraku. Bližala sta se vasi. "Držal vas bom za ramo po vasi," je pretil glas. '.Pojdite naravnost skozi njo! Ne delajte neumnosti! Nesrečni bodete, ako ne ubogate!" "Vem!" je vzdihoval ubogi Tomaž Marvel. "Dobro vem!" Potrtih korakov je stopal skozi vas s svojim- bremenom pod pazduhami in je izginil v temi onstran zadnjih hiš —. XIV. Zlato, ki potuje po zraku —. Drugi dan ob desetih predpoldiio je sedel Tomaž Marvel neobrit, zamaz/in in pra- v o*5 šen n,a klopi pred neznatno krcnio jjf mesta Port Stowe. Roko je tiščal ^ v žepe, pogosto je napihoval licst. 11 i(rr je izgledal, nemiren je bil in nič ni počutil. iicl<(,>: Poleg njega se 4ežale knjige. O K pustila v borovju blizu Bramble*1111 je nevidni človek izpremenil sv ki so privedli učene in slavne ne-katolike — zlasti Cefkvene može — da so zapu-!Wi svojo vero in prestopili v katolicizem. %r. Robert H. Benson, svetno znani pisatelj, bivši du-J0vj»k anglikanske cerkve, sin Jkanskega nadškofa v Can-Vt,- ' po sv0Ji izpreobr-^ katoliško Cerkev: » Napram svetu velja Cerkev ot kl'aljica, trda, kruta, neiz-(l ®Qsua in slavohlepna, odeta z c Q in obsejana z dragulji, " L^no išče zločine in nepo-' la^-'110 ,toda naPram svojim iter otrokom velja ona kot ( g' Celo več kot. kraljica. Ona j l | . "e rane svojih najmanj-\ £Slnov' jih potrpežljivo pou-k ter da so vzgojeni Princi. In pred vsem, ona J J, jim ima govoriti o " iiiti ,°Četu in Gospodu, kako Razlagati Njegovo voljo, )e J'm pripovedovati zgodnji Vegovih junaških deja-] K vdahne v nje del 4 fe laStne liubezni in časti> i jfe naJ bodo okriti iiIStahu Pred »J«. kako1' tu" - Njim- Na skrivnostni « ^ samo da Jih pred .ki, Vim obhčjem zopet v si-! ; JJ2(iruži. '(i^110 obstojajo kaka večna j k%ZUml%.a vprašanja, na t Nit'''1 Sami ne moremo odgo-' 1 t toda dotičnega, ki gle-! , tj vp^ v je tej veliki Materi, i ne vznem'r.ia30' j%,0 a Ve> česar mi ne veji Ne 8 Ve' akoravno tega,yed-■ji ^č, v')0Ve- V njej sami, nam-^ \ '^jenem velikem srcu nekje, leži "skrita prava vednost Boga samega. Zdaj šele( vidim božje namene, ki jih je imel glede mene, vidimnjegov, račrt, ki se vije kot zlata nit skozi celo življenje, katero sem pretaval, od prijetnih doma-| čih travnikov, skozi moje niče-vo pastorsko delovanje, mimo| brezden in čeri, skozi senco smrti — na to varno in trdno sedanjo postojanko, od koder prvič šele vidim svet, kakršen' je v resnici, in ne, kot sem mislil, da je. Gospod me je spe-1 ljal z zmešanih steza, ki ne vodijo nikamor, ter me postavil na široko#cesto, ki pelje k Njemu. Katoliška Cerkev veliko] obljubi, da pa celo desetkrat več. Ona je neprecenljivi biser, za katerega ni niti največja žrtev prevelika." iLJUBAVNA DRAMA SLOVENKE V ZAGREBU. i \ Zagrebški detektiv Furst je kontroliral hotele v Gornji Ilici. V hotelu "Primora" je našel sobo št. 5 od znotraj zaklenjeno. V spremstvu hotelirja in stražnika je nato udri v sebo, ki je nudila grozovito sliko. Na tleh je bila luža krvi, od krvi oškropljena je bila tudi stena ob postelji, postelja sama pa vsa krvava. Na njej sta ležala fant in dekle, deklica že mrtva, fant onesveščen, oba z ranami na prsih. Našli so več pisem in dokumentov, po katerih so ugotovili, da je bila de-iklic.a Ljubica (Amalija) Brino-Jvec, rojena leta 1906. v Stari Gori, pristojna v Mirno na Dolenjskem. Po poklicu je bila šivilja in je živela zadnji čas v Zagrebu. Fant se piše Žika Garič, podrobnosti pa še niso i mogli ugotoviti. Izmed štirih najdenih pisem sta dve starejšega datuma, dve pa sta bili očividno napisani že po sklepu samomora. Prvo je sestavljeno na neko Faniko, prijateljico nesrečne Ljubice, ki je zaposlena v zagrebški tovarni Albatus. Pismo je pisano slovenski in se glasi: "Draga Fanika, oprosti mi. Boljše je tako, nego življenje, kot sem ga imela jaz. Ti si vedela zanj. Prosi Boga zame in pozdravi vse. Tvoja Ljubica." Na drugi strani je bila pripomba v cirilci: "Vzrok naše smrti — nesrečna usoda, vzrok temu pa so mo» ji roditelji. — Žika Garič, Ljubica Brinovec." Drugo pismo vsebuje Gariče-vo oporoko. Garič izjavlja, da zapušča polovico svojega posestva in premoženja, ki mu pripada, svoji prvi in poslednji ljubavi, ker m.ati in brat tega ne zaslužita. Poleg tega se ima Ljubici Brinovec takoj po nje-'govi smrti izplačati 30.000 dinarjev v gotovini. To pismo priča, da se je Garič očividno hotel prvotno u-smrtiti le sam in sta se ljubimca še le kasneje dogovorila, da ' gresta skupno v smrt. D.a gre za samomor, o tem ni dvoma, I kar ni nikakega znaka, ki bi kazal kak boj. Bržčas je Garič ; po dogovoru usmrtil deklico, j nato pa je hotel še sebe, a mu je zmanjkalo moči in se je le ranil. Prepeljali so ga v bolnico in zdravniki upajo, da mu rešijo življenje. Potem šele bo mogoče razjasniti vzroke mi-sterijozne drame, ki je vzbudila v Zagrebu obilo pozornosti in sočutja. ZRELPTICEK, V zaporih celjskega okrožnega sodišča se nahaja ptiček, kateri ima že precej grehov na sebi in katerega že dolgo zasledujejo rasme oblasti. Aretiran je bil na celjskem kolodvoru dne 28. januarja ,in sicer radi hudodelstva goljufije,, katero je zagrešil s tem, da je pod ob- ljubo zakona izvabil od neke kuharice v Celju nad 1500 Din. Kakor dekle samo pripoveduje, se je seznanilo z Josipom Bohom- potom, ženitbenega ogla-; sa v časopisu. Začela je ž njim dopisovati. Boh jo je pozneje' obiskal in ji pravil, da je po-] slovodja žage gospoda Zur"cai v Semiču v Belikrajini in da je moral založiti kavcijo v zneski^ 7500 Din in imel še stroške za nabavo živil v kantini. Ker se je revici obetala lepa bodočnost in ker je imel tudi potreb-j ne dokumente, je bila kmalu| pripravljena, da se poroči in mu posodi omenjeni znesek.' Bila sta v Celju tudi že okli-j cana, a k poroki čednega ženina ni bilo. Ker na pisma hi* bilo odgovora, je oškodovanka naznanila zadevo policiji. Izkazalo se je, da pri tvrdki Zurc ni bil po-[ slovodja Boh, temveč neki Kon-J rad Runovec, ki pa je neznano, kam odšel, potem ko je tvrdko oškodoval za 976 Din. Bunov-j o • Tu, to morajo biti vrata! * Prevzame jo obup. i Z obema rokama se upre v tečaje. & Ven mora, ven na dan! Vedno bolj čuti, da mora zblazneti, ako ostane še dolgo tu, v samoti, med skalami. Tu . . . se li ne moti? Vrata se upogibljejo, ječe — potem se odpro. Pot je prosta. Z divjim pogledom, kakor preganjana zver se ozre krog sebe: Kroginkrog nje se razprostira velika skalnata dvorana. Ojunači se, se plazi clalje, trepetajoč, vedno znova obstajajoč, prisluškujoč. Pred njo se pojavijo nenadoma le na pol zaprta vrata. Kam vodijo ?. . . Sunkoma jih odpre. Čuden vzkrik napolni dvorano. Mavda se zdrzne. Preži li za vratmi zver, ki bo planila nAnjo, ako jih prestopil ?. . . Kljub vsej žalostni usodi se mora smejati. Zaškripala so le vrata v svojih starih zarjavelih tečajih. Toda. . . Mavda krikne ob novi prevari. Za njimi so zopet same nove skale, zopet samo nova celica, tako majhna, tako prazna, tako temna kakor njena. 2e hoče dalje, dvigne nogo. Toda, kaj je to?. . . '" T ' V kotu leži nekaj belega. Prevzame jo nepopisno začudenje. Kje ie ? Kako je vse to sploh mogoče? Živi v resnici? Ali je>rse le pravljica? Na kamenitih tleh. . . pred njo. . . leži stari pergament. Z enim samim skokom je Mavda pri njem, ga dvigne. Resnično! To je zemljevid iz obeska, ki kaže pot k zakladu satanske kraljice. Hlastno odpre Mavda zlat obesek na vratu, skrije vanj dragocen pergament. V naslednjem trenutku začuje rahlo šumenje podobno glasu drsajočih korakov. Obide jo groza. Pred njo stojita dva naga rjava orjaka. In tisti hip se že zopet ovije krog nje s kroglami oteženo lovilno platno. Ničesar več ne vidi. Kaj naj pomeni to? e "Pomagajte !" krikne. "Pomagajte!" Nihče ji ne odgovori. Zgrabijo jo surove, neusmiljene roke ter jo vlečejo dalje, vedno dalje. . . navzgor preko brezštevilnih stopnic. Povejte trgovcem in obrtni- j kom, ki oglašajo v "Amer. Slovencu", da je to Vaš list, v katerem oglašajo. AKO j v Amer. Slovencu ni kaj prav, povejte uredništvu, j da se v prihodnje zboljša. AKO pa list Amer. Slovenec i Vam ugaja in dopade, po- i vejte to svojim prijateljem in znancem in nagovorite jih, da se na list naroče! Na delo rojaki za katoliško časopisje!_ NAZNANILO. Vsem onim, ki so povpraševali po molitveniku "SLA VA GOSPODU," z velikim tiskom, sporočamo, da ga je Mohorjeva družba zopet izdala in smo te dni sprejeli prvo zalogo. Molitvenik j^ vezan v platno, z zlato obrezo. Cena je $1.50. Naroča se pri nas. KNJIGARNA "AMERIK. SLOVENEC" 1849 W. 22d St., Chicago, 111. DR. H. ROSENBLITH SLOVENSKI SPECIALIST V BOLEZNIH SRCA IN PLUČ, kakor tudi drugih lunah, je odprl svojo pisarno na: 8800 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Ordinira v torkih, četrtkih in sobotah od 6. do S. tire zvečer. Dr. II. Rosenblitha zdravniška veda glede srca in pljuč zasigura bolniku popolno ozdravljenje. Dr. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in kirurg, 9-tO dopoldne, 3508 W. Roosevelt Rd. ' 2-5 popoldne, Tel.: Nevada 2003. 7-9 zvečer. Gospodinje na Ely, pozor!!!!! i VELIK PRIPOMOČEK PRI DELU. Dobil sem pralne stroje najnovejšega modela. Poskušnja je pokazala, da prekašajo vse dosedanje. Dobi se prav na lahke obroke, zato ste uljudno vabljeni, da si pridete to koristno novost ogledati. Joseph Mantel Trgovina z železnino in pohištvom in vsemi hišnimi potrebščinami, kakor olje, varniši .vrata, okna, kleparija in plumberstvo. ELY, MINN. I SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraiu. KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LTSTA JE NIČ! R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! Naročniki in prijatelji lista naj skrbe, da pride "Amer. Slo* venec" v vsako slovensko hišo! PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, Nove spomladanske obleke z dvojnimi hlačami Mi smo pripravljeni z veliko izbero najnovejših vzorcev. Z eno * ali dvojno vrsto gumbov. Posebno lepa izbe-ra za mladeniče in kon- / servativni vzorci za od-/ rasle. „ diSMM V Najboljše vrste so: j $30., $35., $40., $50. M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Vsi, ki boste za časa jubilejne kampifhje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. i Volilni kupon za agitatorje Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. / JF Dne..................................................1926 - Pridobil(a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša $........................ 1 Skupno število volilnih glasov je....................................nar. glasujejo za.................................................................................... (Naslov) .................-...................................................................... da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado.................................................................... Podpis agitatorja .......................................................................... Naslov ...............r............................................................................ VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani« Označite natančno, koliko je kdo plaoal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, ' Chicago, 111. ' Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za ............................................................................... Naslov ...............................v........................................................... da dobi priznanje za zasluge in jubilejno^ nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ....................................v.................................. # NmJov IZPISANO POLJEi - j. m. Trunk___? Lisjak prižiga debelo svečo in zavija oči. Ta lisjak z žegnano svečo je namreč Prosveta. Ko toči solze, da je rimskega duhovnika in profesorja Rev. Ernesta Buonaiuta zadela roka grdega izobčenje, in bo rev. (ne revček, temveč on je revež) moral, ker "se je predrznil pisati resnico" vzeti žakelj ali mavho in petlati, pravi: "V tovarno ne more iti delat, ker ni vajen težkega dela." Kak slovenski duhovnik, ako bi morda slučajno ne pisal — resnice, bi dobil v roke lopato, kakor sem že omenil. Dalje pravi: "Za duševno \delo v industriji nima nobenih j sposobnosti, ker se ni nikdar .učil spoznavati metode današ-Inje produkcije in distribucije." Vrlo dobro, gospodine. Pravična sodba. Duhovnik študira pač za svoj poklic. Ampak, gospoda, ki ste tu tako pravični, čemu pa objavljate tirade onega McCaba, kjer on na široko in debelo hoče dokazati, da so študije ka-J toliških duhovnikov za — mačko? He? Kako se to vjema? j Ti šmentana "resnica," kako more izpremeniti sodbo pri rde-j či gospodi, ako se namreč ta "resnica" postavi malo po robu ■ cerkvenim krogom! * * * Skupili so jo in jo še bodo. Ko so komunistični mogotci, : "službeno" razglasili, da ni Boga, ne hudiča, jih je ruska' mladina pozdravila z naravnost divjim veseljem. Si more-1 mo misliti. Mladina, ki hoče samole uživati ,sliši glas, da ži-. vi brez spon, ker ni odgovorno-1 sti, ne kazni. Ker je pa šla podivjanost tako daleč, da je oblastim že' vroče postalo nad tako — ži-j vinsko mladino, so začeli zavi-J rati. Bodo še morali, ako noče-! jo, da jih mladina žive ne po-1 žre. Mladina se je v svojem na-| vdušenju za — živalsko stališče vrgla na vse pojave verskega življenja. Iz časopisov je znano, kaj je ta golobrada dru-hal počenjala. Pa ji ni vedno uspelo. Kakor pripoveduje Rev. Her-bigny, ki je bil nedavno nekaj časa v Moskvi, je brezbožna mladina navalila na neko versko zborovanje, katero so ob-državali Tartari. Pripeljali so se divjaki na motorjih iz Moskve. Tartari pa niso bili iz lesa. Navalili so na podivjano - ■■ ■■ .. ., „ .. .■ ■■ i. i.-inrinnn,in)-ii-i -.i .i . moskovsko mlacfino s takim s1 dom nad njenim početjem.® je obležalo 13 teh "junak* na mestu. Kri se jim je pre* ohladila. Se jim bo še. Bog1 poskrbi, da drevesa ne zVas® jo v nebesa. ! Stoj, ako ne na nogah, Pa 11 j glavi. Zvonimir Bernot govon Glasu Svobode o '-'ohranit; ; zaroda." Zdi se mi, da 'lCl i malo z Rodicom konkuriraj Pri gostobesednosti in J" | zmedenosti ga bo kmalu f pri fraku. Govori o "organih oplojeV nja." Ogorčeno in pikro za'r' bi: "Le človek v svoji uffl^' podlosti je bil zmožen Pr0^ , siti za greh tisto, kar mora, ; ti in je najsvetejše." ■■ 11 Ta podla umazanost i«11j zana podlost meri na g'aS'. | je zadonel iz Sinaja; ' \ šestuj!" Ali ni to predi*® ( da se kaj tako svetega Prff" , veduje! |j| j Ampak pri ti ogorčeno-®;. j je moral Zvonimir Bernot j vidno nakrat spomniti onijj j |; srečflih žrtev "te svetosti/ : ( j pri živem telesu gnijejo P° d nišnicah in nič manj og°'c j ■ se odreže zagovornik z kar je "najsvetejše": A je sveto le toliko časa, | umazana podlost človekom j, t izpremeni svetosti v ® |j prokletstvo." 1 Imenitno. Pa čemu je t čen in omenuje enako u®»J či ' no podlost, ko se hoče z j bi ' dami: Ne prešestuj "gabi'0'' v, ' kletstvo" zabraniti?? _ jj g ! Na' papirju jn v okviri11 n. i b biti in stati mora, dasi st"J h — glavi. ! ■ * & * Umevno. ~M" i Rupert Hughes, čigar ^ ! nost nore duševne proiZv0 , . 1 objavil Glas Svobode, je f j del tudi spomin Washing ■ c 1 Umevno. Takimle nor<* J napoti najprej Bog, Pote.I1i! \i \! ljudje, ki so nekaj stori^ ■ i zaslužni možje zasenc p. slavo norih HerostratoV- ŠIRITE "AMER. SLOVE^ _,____—Hlf CLEVELANDČANJ^ , Jo kadar potrebujete pogr£b° ^ / spomnite redno na pr*i J0 pogrebni zavod »,0^' G R D I N A IN SI" CA 1053 - E. 6Znd ^CLEVELAND. %f ' fPrimite za bližnji tel«f Pa s kliCite: ^ t i Randolph 18« «11 lili)! Established 1857 Ni boljšega čas« 33 JKk I IjHr kakor sedanji SlP^Bi I da začnete z varčevanj/ polagate sistematično f' vsoto v našo banko. Presenečeni 1,0 boste vid-eli, kako naglo raste va§e ^ ^ ženje, ki vam bo nekdaj prišlo v^ toraj ne pozabite položiti gotovo Vs ki plačilni dan v našo banko. ^ / Začnite potovanje po poti fi^11 odvisnosti DANES in takoj vlož^e vsoto v našo banko. . Premoženje ta banka mh $13,000.0°°^