asilo delavcev v vzgoji, ["faževanju in znanosti °venije, Ljubljana, SePtembra 1985 —
12--letnik XXXVI
IVIed drugim preberite
•	KAKO DO USTREZNEJŠIH OSEBNIH DOHODKOV, str. 2
•	KJE JE DVA TISOČ FANTOMOV? str. 3
•	IZ REFORME V REFORMO, str. 4
•	NOVA ŠOLA POTREBUJE VEDREGA IN USTVARJALNEGA UČITELJA, str. 5
•	KNJIŽEVNOST IN EKOLOŠKA VZGOJA, str. 7
•	AKTUALNOST MISELNIH VZORCEV, str. 9
•	PONOVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDENTE, str. 10
•	ZA RAČUNALNIŠKO PISMENOST, str. 11
Učitelji nekdaj in danes
Ko razpravljamo o družbenogospodarskem položaju učiteljev, ni dovolj, če le negodujemo zaradi težavnega stanja in krivic, ko primerjamo osebne dohodke z drugimi področji združenega dela, marveč se moramo predvsem vprašati, zakaj je tako in kako lahko stanje popravimo. Ali na spreminjanje stanja lahko vpliva tudi sam učitelj, ali pa je njegova usoda povsem odvisna od večjega ali manjšega razumevanja družbe? Kaj pravzaprav določa družbeni in gmotni položaj take skupine ljudi v družbi, kot so prosvetni delavci, kaj vpliva na njihovo mesto na družbeni lestvici?
Vrsta in stopnja izobrazbe in strokovnosti prav gotovo opredeljujeta tudi položaj neke poklicne skupine v družbi, njen ugled in gmotno stanje. Še pomembnejše — ali vsaj moral bi biti — tak — prispevek, ki ga daje taka skupina družbi s svojim delom. Žal pa je to odvisno od meril, s katerimi družba ocenjuje koristnost in uspešnost določenega dela in od
tega, koliko so sadovi takega dela v javnosti očitni.
Na ugled in položaj skupine v družbi vpliva tudi njena samostojnost in neodvisnost pri soodločanju o družbenem položaju, pa tudi njena splošna vplivnost v družbi; nič manj pomembni nista tudi njena organiziranost in notranja povezanost, ko je treba uveljaviti in braniti utemeljene zahteve skupine.
Če poskušamo te splošne zakonitosti povezati z učiteljskim poklicem, moramo poudariti, da imajo učitelji za seboj že dolgo Zgodovinsko pot, po kateri so si postopno izbojevali družbeno priznanje ter kolikor toliko ustrezno vrednotenje svojega dela. V tej preteklosti so se npr. osnovnošolski učitelji vedno zavzemali za dva vzporedna cilja: kako uveljaviti vzgojno-izobra-zbeno vlogo osnovne šole kot bistvenega dejavnika družbenega napredka in kako izbojevati učitelju človeka vredne življenjske in delovne razmere, kakršne potre-
buje za uspešno opravljanje družbenega poslanstva.
Z uvajanjem in širjenjem osnovne šole se je večalo število poklicno usposobljenih učiteljev, ki so marsikje postali državni uradniki. V preteklem stoletju se je tako oblikoval že poseben sloj ali stan; v učiteljska društva povezani . učitelji so že postavljali družbi svoje zahteve. Tako se je začel dolgotrajen boj učiteljev za neodvisnost šole in učitelja od cerkve in državne birokracije, za dvig učiteljskega poklica iz revščine in njegovo osvoboditev od konservativnih družbenih dejavnikov.
Tako se je od sredine preteklega stoletja pa vse do danes oblikoval učiteljski poklic kot eden izmed intelektualnih poklicev sodobne družbe. Pojem učiteljskega stanu je postopno odmrl kot ostanek fevdalne družbe. Šolska zakonodaja je postopno uredila zaposlovanje in nagrajevanje učiteljev, kasneje tudi pravico do zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojnine.
IVfarje Toska (ZSSR) : Gibanje, barvni sitotisk, 1984
Večina .reprodukcij v tej številki je iz kataloga letošnjega 16. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. RaastSvo si lahko ogledate v Modemi galeriji do 30. septembra
Na dvig družbenega in gmotnega položaja učiteljev je vplival sam razvoj obvezne osnovne šole, njena potrebnost za sodobno družbo, precej pa so pripomogla tudi vztrajna in organizirana prizadevanja učiteljev. Značilno je, da se je bojeviti in napredno usmerjeni »učiteljski pokret« zavzemal ne le za osvoboditev učiteljstva, marveč zmeraj tudi za napredek šole in družbe. Učitelji so se zavedali, da je njihova osvoboditev sestavni del družbene osvoboditve — osvoboditve človeka, zlasti delavca in kmeta, s katerimi so bili učitelji tesno povezani ob tem, ko so sami živeli bolj skromno kot drugi državni uradniki. Kljub kaznim, premestitvam in preganjanju to napredno delovanje učiteljev ni nikoli zamrlo: ostali so na strani ljudstva in proti reakcionarnim režimom. Jugoslovanski učitelji so pred drugo svetovno vojno in med njo zelo veliko prispevali k boju proti fašizmu in boju za svobodo, nemara več kot katera druga poklicna skupina, saj je v tem boju padlo več kot pet tisoč učiteljev. Tudi v povojnem obdobju so imeli učitelji vidno mesto ne le v šoli, marveč tudi v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju in pri razvijanju pedagoške znanosti. Družbeni ugled, ki so si ga tako učitelji pridobili, je trajnega pomena za ta poklic.
Kako pa je danes in kakšna je današnja vplivnost učiteljev?
Ni dvoma, da so splošne družbene razmere danes boljše, kot so bile v preteklosti, saj imamo demokratične svoboščine in pravi-
ce, živimo v sistemu socialističnega samoupravljanja in v skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Vendar so vidne razlike med načeli in življenjskimi razmerami učitelja in šole, zlasti v višini osebnih dohodkov, v pridobivanju dohodka in delitvi po delu; težave so tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja in drugih potreb, ki naj bi jih zadovoljevali s sredstvi skupne porabe. Razmere niso povsod enake — prav te velike razlike povzročajo med učitelji dodatno slabo voljo. Zelo pomembno je, da pri reševanju teh vprašanj učitelji ne poudarjajo le sebe in svojih potreb, marveč tudi položaj in potrebe šole, ki je razpeta med vedno večjimi družbenimi zahtevami in slabimi gmotnimi in kadrovskimi možnostmi. Na to vplivajo gospodarska stabilizacija in drugi dejavniki, pa tudi zastoji v razvoju samoupravljanja, birokratizem, tehnokratizem itd.
Težko bi našli popoln odgovor na vprašanje, zakaj se svobodna
menjava dela tako počasi uresničuje, čeprav smo jo zapisali kot cilj v resolucijo že pred desetimi leti. Marsikaj je odvisno od globljih sprememb v družbi, od ra-
zvoja proizvajalnih sil, samoupravnih odnosov in hitrejše rasti narodnega dohodka. Postaja pa jasno, da je izobraževanje mladih
temelj njihovega razvoja in da z zaostajanjem izobraževanja ogrožamo tudi gospodarsko stabilizacijo in nadaljnji razvoj znanosti, tehnike in proizvodnje.
Kako lahko učitelji in drugi prosvetni delavci pospešimo ta razvoj? Prav gotovo ne tako, da stojimo ob strani, se pritožujemo in kritiziramo. V preteklosti so imeli učitelji zmeraj dejavno vlogo in so vidno vplivali na napredek šole in svojega gmotnega stanja. V socialističnih samoupravnih odnosih si morajo prosvetni delavci sami organizirano prizadevati za reševanje družbenih, šolskih in svojih težav in jih pomagati urejati. Socialistično samoupravljanje daje delavcem pravico, hkrati pa jim nalaga tudi obveznost, da vplivajo na pogoje in dosežke svojega dela. Pri tem so delovnemu človeku v pomoč: samoupravljanje v delovni organizaciji, družbeno-politične organizacije, delegatski sistem, informacijski sistem in učiteljske strokovne organizacije. Učitelji so večinoma člani sindikata in SZDL, med njimi je skoraj polovica članov Zveze komunistov. Učitelji imajo svoja strokovna glasila in revije, opirajo pa se lahko tudi na javna občila.
Vseh teh možnosti še zdaleč ne izrabljamo tako, kot bi jih morali. Bolj dejavno in organizirano sodelovanje učiteljev in vseh prosvetnih delavcev pri ugotavljanju in odpravljanju težav bi nedvomno pospešilo reševanje perečih zadev. Manjka le določenih pobud, predlogov in akcij — v šolah, v javnosti, v učiteljskih društvih in združenjih — ob podpori sindikatov in drugih družbe-no-političnih organizacij. Napake in zablode bo treba kritično obdelati ter razčleniti zastoje in ovire, vzroke slabega dela in neuspehov, hkrati pa pokazati na neodgovorno ravnanje posameznikov. Zaostriti bomo morali odgovornost tistih, ki imajo vidne družbene vloge na tem področju, in če bo potrebno, tudi odpoklicati ne dovolj dejavne člane odborov, komisij in drugih organov. Vdanost v razmere, malodušje, nezaupanje v uspešnost skupnih prizadevanj, uradniška poslušnost in strah, da se ne bi komu zamerili — vse to opogumlja birokrate in prikriva škodljivce. Socialistično samoupravljanje zahteva drugačen odnos do družbenega življenja!
Z dobro organiziranostjo, razvitim samoupravljanjem in s podporo naprednih družbenih sil lahko tudi v prihodnje učitelji vidno vplivajo na napredek šole in svojega družbenogospodarskega položaja.. Zdaj je čas za premišljeno in organizirano delovanje — čas prizadevanj za sodobnejše in uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo, za napredek šole in izboljšanje' njenega in učiteljevega družbenogospodarskega položaja.
D RAGU Tl N F RAN KO VIČ iz referata na nedavnem kongresu srbskih učiteljev
dogodki
novosti
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE SKUPŠČINA
Ob obravnavi Poročila o uresničevanju družbenega in ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1985 je Skupščina SR Slovenije ugotovila, da dohodek v gospodarstvu narašča v prvem polletju nominalno hitreje, kot je bilo opredeljeno z resolucijo; to je podlaga za nadaljnje usklajevanje vrednosti programov na področju družbenih dejavnosti in s tem tudi na področju usmerjenega izobraževanja. Na tej podlagi je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na -Vurm 21. seji zborov dne 25. julija 1985 sprejela
SKLEP O VREDNOSTI PROGRAMOV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA GLEDE NA SPREMENJENA IZHODIŠČA ZA LETO 1985 IN PREDLOG UKREPOV IZ PROGRAMA AKTIVNOSTI, SPREJETEGA NA 20. SEJI SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
1.	Global sredstev usmerjenega izobraževanja se povečuje za 17,5%, to je od 18.377,2 milijona din na 21.598 milijonov din.
2.	Povečani global omogoča:
a)	povečanje elementov cen storitev v naslednji višini:
—	vkalkulirani dohodek na enoto storitve se bo povečal za 16,5%, tako da bo za 72% večji kot v letu 1984;
—	vkalkulirana sredstva za materialne stroške se bodo povečala za 20%, in bodo za 80% večja kot v letu 1984;
—	sredstva amortizacije ostajajo načrtovana v nespremenjeni višini;
b)	pokritje dohodka v povračilih študentskim domovom za leto 1985 v načrtovani višini 16.158 din na študenta na leto.
3.	Na podlagi izhodišč, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije, o postopnem odpravljanju zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu in ob ugotovitvah, da na področju izobraževanja najbolj zaostajajo osebni dohodki v srednjem izobraževanju, v vzgojnih domovih ter zavodih za usposabljanje otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pooblašča skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije odbor za usmerjeno izobraževanje, da v skladu z gospodarskimi gibanji in na podlagi dodatnih sredstev pripravi predlog za uskladitev osebnih dohodkov po podoročjih usmerjenega izobraževanja. Pri tem naj izhaja iz sklepa skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, da bo ta uskladitev dosegla okrog polovice zaostajanja osebnih dohodkov za osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Navedena izhodišča bodo upoštevana pri pripravi rebalansa planskih dokumentov posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1985.
Akontacije povračil izvajalcev se bodo med letom postopno povečevale, v skladu z dotokom združenih sredstev prispevkov. O tem bo strokovna služba sproti obveščala organe Izobraževalne skupnosti Slovenije in šole.
4.	V Izobraževalni skupnosti Slovenije se predvsem zadnji dve leti ugotavlja, da se del sredstev, ki bi bila sicer namenjena povečanju osebnih dohodkov delavcev v usmerjenem izobraževanju, prerazporeja za širitev obsega dejavnosti. Širitev obsega namreč velikokrat povzroča v srednjih šolah neracionalno oblikovanje oddelkov prvih letnikov, posledica tega pa je še večja neskladnost ob vpisu v smeri v višjih letnikih. Podobna neskladja se pojavljajo tudi pri oblikovanju skupin v višjem in visokem šolstvu.
Škupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je zato za uskladitev obsega vpisa v 1. letnik VIP usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1985—86 sprejela izhodišča, ki naj bi tak proces zaustavila (Poročevalec ISS, III/l). Vendar informacija o vpisu (1. 7. 1985) kaže, da tudi za prihodnje šolsko leto ne poteka oblikovanje oddelkov dosledno v skladu z normativi.
Zato skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije zavezuje vodstva vseh šol, da uskladijo obseg vpisa v prvih in višjih letnikih z normativi.
5.	V programih srednjega izobraževanja naj se odpravijo večje neskladnosti med predmeti in tako omogočijo racionalnejšo izpeljavo vzgojno-izobraževalnih programov. To naj omogoči šolam racionalnejše razpolaganje z materialnimi sredstvi. Predlog in izvedbena navodila o tem bo pripravil Zavod SRS za šolstvo v sodelovanju s strokovnimi sveti posebnih izobraževalnih skupnosti do letošnje jeseni.
6.	Zavod SRS za šolstvo bo analiziral pedagoške standarde in normative za izvedbo programov srednjega usmerjenega izobraževanja in po potrebi v mesecu septembru 1985 predlagal strokovnim svetom ustrezne spremembe, ki naj bi omogočile racionalnejšo izvedbo vzgojno-izobraževalnih programov, prizadeval si bo za racionalizacijo vzgojno-izobraževalnih programov v srednjem izobraževanju; pri tem bo upošteval ugotovitve evalvacijskih raziskav, ki bodo končane v letu 1985.
7.	Zavod SRS za šolstvo bo skupaj z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in strokovno službo Izobraževalne skupnosti Slovenije analiziral izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, organiziranost in poslovanje šol povsod, kjer se ugotavlja večje odstopanje od povračil.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Tone Ferenc
Jin Che (Kitajska); Morski zaliv, lesorez, 1984
Kako do ustreznejših osebnih dohodkov

2
fib|
Pogovor z vodjem skupne strokovne službe Izobraževalne skupnosti Slovenije Ivanom Bitencem
0ro
kre
Nenehno zaostajanje osebnih dohodkov v šolstvu za gospodarstvom je ena trajno žarečih tem, vir nezadovoljstva ljudi, ki delajo v šolah, in vzrok resnih motenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Osebni dohodki učiteljev in drugih delavcev v šolstvu se z veliko težavo izvijajo iz zaostajanja, problemi, ki se kopičijo v vzgoji in izobraževanju, terjajo naglo ukrepanje. Izobraževalna skupnost Slovenije skupaj z republiškimi organi, pristojnimi za šolstvo, išče rešitve, s katerimi naj bi dosegli boljše vrednotenje vzgojnolzobraževalnega dela in tako pripomogli, da bi se v zbiralnike nateklo več denarja: za osebne dohodke, materialne stroške idr. Več o tem, kar je bilo doseženo, pa tudi o drugih predlaganih ukrepih za izboljšanje družbenogospodarskega položaja v vzgoji in izobraževanju, nam je v pogovoru povedal vodja strokovne službe Izobraževalne skupnosti Slovenije IVAN BITENC:
— Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je pred počitnicami podprla načrt akcij, ki naj bi pomagale odpraviti zaostajanje osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju za osebnimi dohodki v gospodarstvu, podedovano iz preteklih let. Zaustavilo naj bi se predvsem nadaljnje zmanjševanje denarja, ki je v narodnem dohodku namenjen vzgoji in izobraževanju kot prednostnemu področju med družbenimi dejavnostmi — tako kot je opredeljeno z resolucijo. Rast dohodka v gospodarstvu, kot jo je ugotovila majska analiza, je zdaj omogočila tudi popravke zneskov, namenjenih v načrtih Izobraževalne skupnosti Slovenije za vzgojo in izobraževanje za to leto. Po sklepu republiške skupščine lahko občinske in posebne izobraževalne skupnosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije povečajo predvideni obseg združevanja sredstev toliko, da bi lahko v osnovnem šolstvu (zagotovljeni program) in usmerjenem izobraževanju povečali vkalkulirani dohodek še za 16,5% — tako bi bil za 72% večji kot v letu 1984, sredstva za materialne stroške pa še za 20%, tako da bodo za 80 % večja kot lani.
• Koliko se bo povečal osebni dohodek delavcev v usmerjenem izobraževanju, kjer je, kot je znano, zaostanek v srednjem šolstvu največji?
— V avgustu naj bi se povečal dohodek na 66,2 %, materialni stroški pa na 80 % v primerjavi z lanskim letom, poračunani od 1. januarja 1985. Pri amortizaciji so upoštevane vrednosti, načrtovane za leto 1985. Glede na letošnji 1. januar naj bi se torej povečal dohodek šolam približno za polovico. To pomeni, da smo, kar zadeva zviševanje osebnih dohodkov, že zelo blizu načrto-
vanega odstotka — 72 % več kot v letu 1984. Nadaljnja razlika bo poračunana v skladu z denarjem, ki bo na voljo v naslednjih mesecih. S tako pridobljenimi sredstvi je omogočeno, da naraščajo osebni dohodki v šolstvu hitreje kot v gospodarstvu. Lahko rečemo, da pomeni taka usmeritev resničen začetek usklajevanja osebnih dohodkov v šolstvu s tistimi v gospodarstvu. Res pa je, da bodo novejši podatki o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu znani šele v septembru.
# Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je na svoji seji (letošnjega julija) sprejela tudi več varčevalnih ukrepov za šolstvo. Katere so njihove bistvene značilnosti?
— Na mnoga neskladja v šolstvu in na vzroke, ki precej poslabšujejo družbenogospodarski položaj delavcem na tem področju, je opozorila že majska analiza — večletno omejevanje sredstev za vzgojo in izobraževanje in uvajanje zahtevnejših programov, širjenje šolske mreže, neusklajeno, razdrobljeno razvijanje dejavnosti, preskromne materialne možnosti itn. Razumljivo je, da je tudi družbenogospodarski položaj šole odvisen od smotrne organiziranosti dela v njej. Nekaj je treba storiti tudi v šolstvu — odpraviti prekrivanje in podvajanje vsebin vzgojno-izobraževalnih programov in uskladiti njihov obseg z letnim koledarjem, odpraviti programsko razdrobljenost in bolj smotrno izoblikovati šolsko mrežo. Vse to pa tudi boljša organizacija dela v šolah in dosledno spoštovanje standardov in normativov naj bi pomagalo zaustaviti širjenje šolskega dela na račun učiteljevega osebnega dohodka. Višina primerljivega osebnega dohodka (v ustreznem razmerju do gospodarstva) mora postati v
NE POZABIMO!
Razprava o standardih, normativih in merilih
V	razpravi je osnutek enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev.
Po sklepu skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije bo obravnava osnutka končana 30. septembra 1985. Ker so standardi, normativi in merila v svobodni menjavi dela zelo pomembni za družbenoekonomski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju, naj bi o tem dokumentu povedali svoje mnenje in stališča predvsem delavci s tega področja.
V	razpravi se torej ne odločamo samo o obsegu in kakovosti vzgojno-izobraževalnih programov, saj skuša ponujeni osnutek uveljaviti tudi enotno metodo za vrednotenje del in nalog, dogovorjeno v Zvezi sindikatov. Republiški odbor je večkrat razpravljal o uveljavljenih standardih, normativih in merilih ter zahteval spremembe. Posebno ostre so bile razprave ob stabilizacijskem programu Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Obravnava osnutka se je začela julija, toda razen nekaj člankov v dnevnem časopisju ni bilo pravega odziva. Ali smo delavci v vzgoji in izobraževanju na razpravo pozabili?
Zato poziva republiški odbor vse delavce, naj zavzeto sodelujejo v razpravi, da bomo v resnici sooblikovali standarde, normative in merila. Oceniti moramo, kaj pomenijo za obseg in kakovost izvajanja programov, za solidarnost v reouhliki, za delavce v vzgoji in izobraževanju; da ne bo prevelikega neskladja med možnostmi in željami.
Pripombe pošljite do 30. septembra 1985 na naslov: Izobraževalna skupnost Slovenije, Aškerčeva 9,-Ljubljana.
Sekretar RO Sindikata delavcev v
vzgoji, izobraževanju in znanosti ALEŠ GOUA
ceni storitve stabilna — temu pa bi morali prilagajati druge elemente. Do zdaj je potekal proces prav obrnjeno: s širjenjem programov smo posredno razvrednotili učiteljevo delo in višino njegovega osebnega dohodka. Tak sistem so podpirali vsi.
# Do konca tega meseca bo v javni razpravi osnutek popravljenih enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev. V čem se ta dokument razlikuje od dozdajšnjega?
— S standardi in normativi naj bi opredelili predvsem vsebino programov in način njihovega izvajanja (pedagoško doktrino programov), bili naj bi podlaga za objektivno vrednotenje programov vzgojno-izobraževalnih storitev v naslednjem obdobju. Standarde naj bi dopolnili glede na nove programe — njihovo smotrno izpeljavo — če so narejeni s premalo posluha za samo učiteljevo delo pa tudi glede na učenčeve telesne in duševne zmogljivosti. Prav na učence pa pri takih zadevah vse prevečkrat pozabljamo.
Poglejmo samo programe, ki naj bi bili zrcalo sodobne, racionalne zasnove usmerjenega izobraževanja, z velikim poudarkom na razvoju znanosti in tehnike; vanje naj bi izredno hitro, prožno vpletali sodobna znan-stveno-tehnična spoznanja, v njih naj bi upoštevali nove znanstvene dosežke, staro in preživelo pa odstranjevali. Čimprej bi morali priti do tako imenovanega ciljnega programiranja, toda do tega je — kot je videti — dolga pot. Ob tem naj bi se posebej osredotočili na učenca, na tako vzgojo, da ga bomo z izobraževanjem pripravljali na samostojno učenje. Prav v tem bi se morala zrcaliti omenjena pedagoška doktrina. Te zadeve je mogoče urediti samo po strokovni poti, saj gre za vprašanja, ki jih lahko rešijo le pedagogi.
Drugo so merila, ki naj bi pripomogla k ustreznemu vrednotenju pedagoškega dela. Najpomembnejša novost v predloženih osnutkih je poenoteno izhodišče za vrednotenje dela, ki je opredeljeno z družbeno dogovorjeno vrednostjo enote enostavnega dela. Vrednost enote enostavnega dela bo za področje izobraževanja opredeljena že ob pripravah samoupravnih sporazu-
mov o skupnih izhodiščih katerih osnovah za usffl(
i,Nl
N
pri razporejanju dohodka jr stega dohodka ter delitvi;
štev za osebne
dohodi' :V|
skupno porabo delavcev
1)
,iatk
dročje izobraževanja. Te ijL - - stro “S
se je zavzeto lotila
j Mi
služba republiškega sveta , sindikatov, ki bo po svojih* f
sijah ocenila vrednost enotj e ®
stavnega dela (ta bi mora®
nekoliko višja od zagotovi)1 ^
osebnega dohodka).
Merila naj bi torej pripo® ,r k ustreznemu vrednotenja K goškega dela in hkrati n3 ;rQ vala njegovo zahtevnost.
• Pogosto slišimo prip0 J' da bi morale biti normiral1 ^ obveznosti, ne samo tis* predstavljajo dodaten in tr^. obseg dela...	jjk
— Pravo pedagoško a( šolah velikokrat zavirajo $ „|
močne težnje, da mora bit^
predpisano, normirano- j. t^ko;preveč natančno prc" () j
vanje (normiranje) pa
v h
spodkopava ustvarjalnost A
zavira svobodo učiteljeve njegovo iniciativnost, dOL
nost. Učiteljskim kolektive^
bi morali pustiti pri pouk . svobode in možnosti za u'' Ijanje lastnih zamisli in p ■ Skratka, njihovi ustvarjaln1, ( morali odpreti prosto pot- ' sezadnje je vendarle učd rj_ znanje tisto pravo merilo, P ^
terem bi morali vrednotiti
Ijevo delo. Res pa je, da so' časih države in oblasti rade1 lju predpisovale, kaj mora' in kako. Dejavnosti v šol
preveč razdrobljene, noritti
pa podpirajo tudi vodstvi

JZCl	l	v c/ ~	C,-
normiranje po urah in pf.r jim velikokrat lajšajo del vodijo pa do zaželenega a Prav zato, ker so standardi )a mativi in merila tako zejU membni za učiteljev druži gospodarski položaj pa tp^ njegove delovne razmere,! ^ trebna o osnutkih tega 1 ^ menta temeljita razprav’3 lr. membno je, da povedo'^ mnenje predvsem tisti, ki{1() v šolah. Zato bodo poteka' [e prave na vseh vrstah šol, pp |ej sestanke z ravnatelji bo phl jai Zavod SRS za šolstvo, pot' ^
bodo mnenja in stališča de® ^
usklajena v skupščinah obe'
i zob raže'
in posebnih skupnosti, naj bi jih a-tj! skupščino Izobraževalne : ^ nosti Slovenije obravnava ^
izvajalcev te skupščine
MARJANA KUNEJ

■	- v *	■ -

//tgi-A.-,


m
fpf
Adriana Maraž (Jugoslavija): Zaprta vrata, barvna jedkanic* ;
(je je dva tisoč fantomov?
2
Ugotovitvijo in vprašanjem ^ "užno takšne vsebine nam po-poročevalec v Delu, ko j, °ča o osnutku programa ^Pov za sanacijo osebnih do-if ukov v usmerjenem izobraže-")U. Osnutek je pripravil Re-( ujiški komite za vzgojo in izo-i vnanje ter telesno kulturo in P .^dene ugotovitve so vzete iz l) Z ne dosti drugačnimi po-operirajo tudi nekateri dejavniki v republiki. Ugo-futve v osnutku naj bi temeljile ({Podatkih Zavoda za statistiko. !aa<j’rj pozna razmere na šolah, #> kje je teh dva tisoč in še nekaj jif? fantomov. Ti prividi so na Pu. v tovarnah, zavodih in »pje. To so navadni učitelji po iffah> diplomirani inženirji in arOuomisti, zdravniki in drugi Ncovnjaki. To so ljudje, ki lofjJ0 in delajo kot tistih pet tisoč rf^tistično priznanih učiteljev«, sir Pa je, da se morda nekoliko 'C^ujejo in stojijo še bolj v oju, kot pravi učitelji, ker je d' ™ovo delo najčešče še niže ^ ^dnoteno, kot redno učiteljevo )# e'°> da o delu zunaj šole niti ne ^rimo.
;d *>dor razmer v šolah ne pozna, ir'z poročila prebral v glavnem st 1 da slovensko srednje šolstvo ;|a°' plačanih 2300 učiteljev j!fr^več in da je veliko vprašanje, /oako je t0 (je[0 opravljeno, če k' kaj je!
vi ^ bom tokrat napisal prvič, pi ,So takšne nepopolne informa-®'ev’ da jim ne rečem polresnice, solstvo bolj škodljive kot ko-elStne — v tem prispevku želim p edvsem pokazati teh dva tisoč >idov.
p oreden bomo šli iskat »Gogo-mrtve duše«, želim z vso
eve
3l01°Vostjo pritrditi: če je po tl 0rutativih Izobraževalne skup-tf“sti Slovenije plačano delo za vi več kot sedem tisoč učite-ifleV’ je to delo v splošnem tudi e! javljeno in razmišljanje o pla-a “Uem nedelu nima podlage. Res , a je, da to delo opravi nekaj ;rnj učiteljev, kar ima vsekakor jt ®j utemeljen vzrok. Kakšen? ttr:retežni del »manjkajočih« Clteljev je skritih v delu, ki ga
^telj,
šol morajo opraviti
'31 'ki podaljšanega dela, ali kot , avimo temu na šolah, kot na-i re- Moram poudariti besedo 31 .rjo, ker večina učiteljev tega l0j!|2eh' vendar šole tako obliko ri|j . Uporabljajo, če želijo izpe-tr?! predpisani program. Ta ;li 0 'ka dela se pojavlja predvsem či^adi neuspelih razpisov, ko gi. e nekaterih učiteljev prepro-e ne dobijo: učitelji fizike, ra-“talništva,	elektronike,
al. rajnbe in zaščite, osnov teh-ih 6 'n proizvodnje in še nekate-l • Pri sedanjem vrednotenju | a Po šolah bodo razpisi za ne-rtere profile še vedno neu-rjšni in se bo delo v omenjeni L. 'ki še pojavljalo. Posamezniki r"ajo šolam, da so učitelji rernenjeni prek z zakonom °voljenih 23 ur v rednem de-S ^nem času. Mislim, da je to, i ar delajo šole, manjše zlo, kot j ^hela sploh ne bi opravile. Tisti. 1 M takšnih razmerah takšno ji "hkb dela kritizirajo, naj po-j j^ajo urejati razmere tako. da I juga ne bo prišlo, predvsem pa i naJ Pomagajo šolam iskati pri-? učitelje. Nekatere šole so N uaj. ko učitel ji morajo delati'v j j ualjšanem delovnem času, res 9 Povečale delovno obveznost« |! ^ ur. Vendar priznajmo, da I	notranje povečevanje
j uznosti kritika sistema nagra-j jsVania; kolektivi delajo to iz ek-č !otenČnih ra^Mgov, saj s tem zali avljajo neki materialni mini-l1' Vemo pa, da so med de-| ^.. šol, da. celo med učitelji. I 1 socialni podpiranci.
] je| 0 obravnavamo podaljšano (! u,? na šolah, je treba povedati l,	j0, da je takšno delo po šolah
1^1 e?ni primerov vrednoteno z i iti o/ ^0% rednega dela in ne ;boljše, kot bi praviloma : ^Urno delo moralo biti. S takš->, ja' Vrednotenjem nadur ustvar-* Ju sble možnosti za nekoliko t lel-Se Vredn°tenje osnovnega l l’ kot ga določajo merila izo-i' nj^uvalne skupnosti. Za tako 1 ko vrednoteno delo se učitel ji
vsekakor ne potegujejo, opravljajo ga, ker vedo, da mora šola , program izpeljati.
Precej dela opravijo na šolah zunanji sodelavci, ki jih statistika vsekakor ne šteje med delavce šole in tako predstavljajo znaten del učiteljskih prividov. Če ima šola ob 45 rednih s polnim delovnim časom zaposlenih učiteljih še okoli 15 zunanjih sodelavcev za obvezni program, ki imajo po nekaj ur pouka na teden, vidimo, da je v tem skritih kar precej »celih« učiteljev, ki pa jih statistika ne zabeleži. Treba je povedati, da predstavlja takšno angažiranje zunanjih sodelavcev velik organizacijski napor šole, da je potrebno veliko usklajevanja med šolo in delovnimi organizacijami, vendar delo je opravljeno, čeprav z zunanjimi sodelavci. Angažiranje teh sodelavcev vsekakor ne more biti pravilno za reševanje kadrovskih zadev, če'pa šole s tem rešujejo pouk, pa prav gotovo zaslužijo pohvalo, ne pa očitkov.
Tudi precej svetovalnega dela, dela pri organizaciji proizvodnega dela in delovne prakse in še pri nekaterih drugih nalogah šole opravijo učitelji na šolah poleg svojega neposredno predpisanega dela. Nemalokrat pride pri tem do boljših povezav med posameznimi nalogami, kot če bi le-te opravljali posamezniki ločeno. Sole ne.dobijo nekaterih strokovnjakov za navedena dela, res pa je, da opravijo zaposleni delavci naloge ob svojem rednem delu, s čemer si končno izboljšajo tudi svoj materialni položaj.
Upam trditi, da malokatera šola dela ne opravi, res pa je tudi, da je morda nekatero delo opravljeno slabše, če je delavec, ki ga opravlja, preobremenjen. Toda, zakaj se to dogaja? Vzroki so predvsem zunaj šol, nevedel sem jih v prejšnjih odstavkih.
Delo, ki ga opravijo delavci šole, ali pa zunanji sodelavci v podaljšanem delovnem času,
1 merijo šole ponavadi s pedagoškimi in delovnimi urami, saj je delovna ura končno le neko merilo za nagrajevanje.
Šole ne vodijo statistike in ne dajejo poročil samo o številu dejanskih delavcev, temveč tudi o številu delavcev po delovnih urah. Teh delavcev je bistveno več, kot resničnih. Te podatke dajejo šole vsem mogočim naslovom in tudi zavod za statistiko bi moral vedeti zanje. Če bomo upoštevali podatke, zbrane na podlagi delovnih ur, bomo dobili število delavcev, ki opravljajo po šolah delo ob normalnih pogojih in ne bo nam več treba iskati fantomov po šolskih zbornicah.
Naj končam z ugotovitvijo, da šole po programih predpisano delo. opravijo, čeprav z delom prek delovne, obveznosti in ob pomoči zunanjih sodelavcev. To počno preprosto zato, ker čutijo odgovornost in dolžnost, da ure-
sničijo vzgojno-izobraževalni program. Če bi šole opravile programe le s svojimi delavci in ob normalni delovni obveznosti, ne v podaljšanem delovnem času, bi vsekakor rabile okoli 25 % delavcev več, in res bi bil povprečni osebni dohodek delavcev še nižji, kot pravilno ugotavlja komentator v Delu.
Osebni dohodki bi bili takšni, kot jih prejemajo danes delavci za normalno delovno obveznost ali takšni, kot jih priznavajo veljavna merila izobraževalne skupnosti. Ti dohodki pa so približno za 30 % nižji kot marsikje drugje. Predvsem zaradi tega nastaja vse to, o čemer smo razmiš-Ijali prej.
VALENTIN PIVK
AKCIJA SINDIKATA: ZA ENAKOVREDNE POKOJNINE
Zakaj tako?
Emir Dragulj (Jugoslavija): Interier, mezzotinta, 1983
Kako neprimeren je počitniški čas za izpeljavo raznih akcij po šolah, je pokazalo tudi letošnje zbiranje podatkov o pokojninah prosvetnih delavcev, ki bi morali biti znani do 15. septembra. Tako naj bi se uresničevala akcija, ki se-je že pred leti začela na pobudo Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, letos pa bi bila lahko — vsaj tako zatrjujejo — tik pred izpeljavo. Gre za uskladitev pokojnin delavcev v vzgoji in izobraževanju s pokojninami drugih delavcev.
Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidjikega zavarovanja v SRS je namreč ugotovila, da je mogoče pokojnine posameznih kategorij upokojencev, uveljavljenih v različnih časovnih obdobjih, po letos sprejetem Družbenem dogovoru o usklajevanju pokojnin uskladiti bodisi na podlagi razlik med prej in kasneje odmerjehimi pokojninami ali pa na podlagi rasti družbene produktivnosti dela.
Za tako ali drugačno usklajevanje pokojnin pa potrebuje skupnost podatke o ravni pokojnin. Prav pri zbiranju teh pa se je tokrat zapletlo. Zakaj? Ker so bili upokojeni pedagoški delavci do-31. decembra 1977 uvrščeni predvsem v panogo »kulturna in socialna dejavnost« in šele od 1. januarja 1978 v posebno panogo »izobraževanje«,je podatke o višini njihovih pokojnin mogoče razbrati šele od leta 1978. Če bo sprejeta ustrezna odločitev, pa bi seveda uskladili pokojnine tudi pedagoškim delavcem, ki so odšli v pokoj pred 1. januarjem 1978.
Kako torej do takih podatkov, da bi lahko v predlog za usklajevanje pokojnin zajeli vse delavce iz vzgoje in izobraževanja, ki so v
zadnjih desetih letih pred upokojitvijo delali v vzgoji in izobraževanju?
Podatke o »neuvrščenih« naj bi pomagal zbrati Zavod SRS za šolstvo s svojimi organizacijskimi enotami. Akcija se je začela tik pred letošnjimi počitnicami: seznami upokojencev so romali na šole — te naj bi jih dopolnile s podatki o svojih upokojenih delavcih, in sicer o vseh, ki so zadnjih deset let delali v vzgoji in izobraževanju — ne glede na to, katere naloge in dela so opravljali, pa tudi o vseh invalidskih in družinskih upokojencih.
Zaradi počitnic pa je ta akcija kaj počasi napredovala, saj na šolah ni bilo vseh tistih delavcev, ki bi lahko dali zahtevane podatke. Prav tako tudi ni pričakovati, da bi bili ti podatki popolni, ker so upokojeni prosvetni delavci v seznamih razvrščeni po občinah, kjer prejemajo pokojnino, ne pa po delovnih mestih, s katerih so odšli v pokoj. Tako, ročno zbiranje podatkov je prav gotovo težavno in zahtevno opravilo, pa tudi precej nenavadno za sodobni računalniški čaš. Morda pa bi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja vendarle lahko dobila te številke po drugačni poti? Kakor koli že: najbrž so na šolah do zdaj naredili največ, kar je bilo mogoče — že iz solidarnosti do upokojenih kolegov pa tudi do tistih, ki imajo do konca službovanja le še nekaj let. Upajmo, da njihovo delo ne bo zaman in da bodo tako — z dobro voljo — vsaj nekoliko pomagali rešiti problem, ki ogroža socialno varnost upokojenih prosvetnih delavcev.
MARJANA KUNEJ
Vsak izbor je izbor med dvema zloma
Pod tem naslovom je bil v Sobotni prilogi Dela dne 20. julija letos objavljen pogovor za okroglo mizo, ki je obravnaval problematiko sprejemnih izpitov. Tokrat so govorili le o sprejemnih izpitih na višjih in visokih šolah, res pa je, da marsikaj povedanega velja tudi za izpite na srednjih šolah.
V pogovoru so bila načeta prenekatera vprašanja, nakazana so bila različna mnenja, izoblikovali so se tudi nekateri predlogi. Ne nameravam razpravljati ne o prvem nc o drugem in ne o tretjem, rad pa bi na rob te okrogle mize postavil nekaj svojih mnenj.
Predvsem je treba poudariti, da ne v visokem ne v srednjem šolstvu ne gre za sprejemne izpite V pravem pomenu besede, temveč za razvrščanje učencev in študentov po nekih kazalnikih. Pri pravem izpitu ve udeleženec vnaprej, koliko točk bo moral doseči, da bo izpit opravil; pri sprejemnih izpitih pa je sprejem na šolo odvisen ne od tega, koliko točk je kandidat zbral (koliko znanja je pokazal), temveč od tega, koliko kandidatov ima več točk. Ob podatku, da le »60 odstotkov vpisanih učencev študij tudi konča«, bi bilo morda pametno razmisliti tudi o tem. da bi vnaprej postavili zahteve, kaj mora kandidat obvladati, ne pa tega, koliko študentov bo posamezna šola vpisala. Ob takem sprejemnem izpitu bi sicer ostalo kako mesto v fakultetni predavalnici prazno, verjetno bi bilo ogroženo tudi marsikatero mesto univerzitetnega učitelja, prepričan pa sem. da bi se število diplomantov na univerzi ne zmanjšalo, čas študija bi se skrajšal.
kakovost pa izboljšala; ob vsem tem pa bi bila cena študija na študenta na univerzi bistveno manjša. Te navedbe temeljijo na ugotovitvah analize študija tako na Zahodu kot na Vzhodu.
Tako v srednjem kot v visokem šolstvu sta se po določilih Zakona o usmerjenem izobraževanju izoblikovali pri sprejemnih izpitih predvsem dve merili: uspeh v poprejšnji šoli in preskus znanja. Ti dve merili sta največkrat enakovredni: 50 proti 50 odstotkov. Z merilom uspeha želimo na eni strani poudariti zaupanje šoli, ki jo je učenec pred tem obiskoval, na drugi strani pa ublažiti morebitne nenormalne odklone posameznikov pri preskusu znanja; z merilom preskusa znanja pa želimo vsaj nekoliko odstraniti včasih zelo velike razlike pri ocenjevanju v poprejšnjih šolah. Tako zamišljena merila so vsekakor do kandidata humana. Vprašanje pa je, če smo po njih izbrali najboljše kandidate in če bi glede tega lahko našli boljša. Vedno bolj sem prepričan, da je merilo »uspeh« manj zanesljivo od preskusa znanja. Upoštevanje preskusa znanja ni nezaupnica poprejšnji šoli, nasprotno, poudarja njen pomen, saj razvršča kandidate po tem, kaj jim je šola dala. Res pa je to merilo nekakšna nezaupnica ocenjevanju, za katero vemo, da je v posameznih šolah različno. Ce je nezaupnica ocenjevanju, je prav, kajti to bi bil lahko izziv, da bi postali glede tega enotnejši, kot smo zdaj.
Trditev o neenotnem ocenjevanju naj ponazorim le z dvema zgledoma: v srednji šoli se ne zgodi tako redko, da preide učenec z ene šole na drugo —iste
vrste seveda — pa so razlike v njegovih ocenah dve, da, tudi tri. Tudi pri sprejemnih izpitih v srednjih in tudi visokih šolah so se kandidati z rezultati pri preskusu znanja velikokrat uvrstili v prvo tretjino in celo prvo četrtino; to pomeni, da so prinesli iz šola solidno znanje —vendar zaradi izredno nizkih ocen iz uspeha na poprejšnji šoli, niso bili sprejeti. So primeri, ko odličnjaki na šoli naslednje stopnje odpovedo. Ti primeri nas opozarjajo, da v Sloveniji nimamo enotne metodologije ocenjevanja in da nas čaka pri teh še hvaležno delo.
Če bi pri sprejemnih izpitih upoštevali le preskus znanja, bi odpadli tisti, ki si zaradi svojih manjših sposobnosti niso pridobili znanja, pa tudi tisti, ki jim poprejšnja šola ni dala dovolj znanja. Da odpadejo prvi, je edino prav, saj, če ni bil sposoben delati v poprejšnji šoli, ne bo sposoben tudi na zahtevnejši. Manj pošten pa bi bil ta sistem sprejemnih izpitov do tistih kandidatov, ki ne bi bili uspešni zaradi poprejšnje šole. V tem primeru bi bili prizadeti posamezniki nekaj rodov, vendar bi se hitro razjasnilo, od kod prihajajo kandidati z visokimi ocenami in s šibkim znanjepi.
Zamisel o prednosti sprejemnih izpitov je sicer v nasprotju s tole trditvijo, ki se je izoblikovala v pogovoru za okroglo mizo: »Empirične raziskave se precej ujemajo s tem, da imajo srednješolske ocene višjo napovedano ve tjavnost kot sprejemni izpit. Ali lahko nekajurni preskus več pove o učencu kot 4-letno spoznavanje v šoli?« To bi vsekakor velja-
lo, če bi bili učenci z iste šole. Ker pa so z več šol, je prav toliko različni ocen in toliko različnih opazovanj, kolikor je šol. Pred leti mi je kolegica z neke osnovne šole rekla: »Ker sprejemate na gimnazijo samo odličnjake, jih nekaj tudi .umetno naredimo1, saj želimo učencem dobro, če se odločijo za gimnazijo.« Res da ne smemo tega posplošiti, priznati pa moramo, da se ponekod tudi dela tako in da prav zato ocen ne moremo veljavno primerjati in jim dati povsem prav. Prepričan sem, da bi se kakovost osnovnih in srednjih šol precej izboljšala in izenačila, če bi bilo le na sprejemnih izpitih izkazano znanje merilo za sprejem in napredovanje. Rezultati takšnih izpitov bi lahko postali eden od kazalnikov za kakovost šol.
Prav bi bilo, da bi osnovne in srednje šole dobile s srednjih in višjih ter visokih šol podatke, kako so opravljali sprejemne izpite njihovi učenci. Šole bi morale napraviti primerjave, kako so se na šolah, kjer so bili sprejemni izpiti, razvrstili njihovi učenci tako po uspehu kot po rezultatih preskusa znanja. Primerjava uspeha in preskusa znanja bi povedala veliko. Najbolj bodo lahko zadovoljne tiste šole, kjer bodo učenci' po rezultatih sprejemnih izpitov razvrščeni enako kot po učnem uspehu. Še več pa bo povedala tam, kjer bodo dosegli učenci v odstotku enako število točk pri uspehu kot pri preskusu znanja. V takih primerih1 lahko trdimo, da so ocene rezultat pridobljenega znanja. Kjer so dosegli kandidati pri preskusu znanja bistveno višji relativni rezultat kot pri uspehu, je to nekoliko rezultat samih pri-
prav na izpit, veliko bolj pa je fo gotovo posledica strogega ocenjevanja na poprejšnji šoli. Na splošno lahko trdimo, da ne bi smelo biti veliko primerov, ko dosežejo kandidati pri sprejemnem izpitu bistveno nižji relativni rezultat kot pri uspehu. Pri posameznikih bi tak primer lahko razlagali tako, da so pri izpitu odpovedali, na splošno pa bi se takšen padec pojavil pri kandidatih, kj so bili predobro ocenjeni. Če bi se to dogajalo pri večini učencev neke šole, je to znak, da je bilo ocenjevanje premilo, nestvarno.
Danes je gotovo veliko vprašanje, kako speljati prehod med srednjo in visoko šolo. Mature ni več, nadaljevalni izpiti niso bili sprejeti. Vedno bolj se uveljavljajo sprejemni izpiti, ki pa tokrat ohranjajo naravo lestviče-nja (rangiranja), ne zaradi ugotavljanja posebnega znanja, temveč zaradi drugih omejitvenih pogojev. Če bodo sprejemni izpiti ostali, bodo sčasoma morali postati tudi priložnost za ugotavljanje obsega in kakovosti potrebnega znanja; to bi se gotovo pozneje pozitivno pokazalo v kakovosti študija na fakulteti. Tudi nekatere tuje univerze imajo sprejemne izpite, za katere pravijo študentje, da so to najtežji izpiti. Prav zaradi takšnega ostrega izbora pa na teh univerzah skoraj ni osipa, v rednem času diplomira na teh šolah več kot 90 odstotkov vpisanih študentov (pri nasf>a v tem času pod 60 odstotkov). Morda je prav reforma visokošolskega sistema primeren trenutek, da razmišljamo o takem izboru tudi pri nas!
VALENTIN PIVK
-'Rti;
Deveto srečanje mladih tehnikov Slovenije
Deveto republiško srečanje mladih tehnikov Slovenije je bilo letos 25. in 26. maja na Ravnah na Koroškem. Organizirala sta ga Republiški svet za tehnično vzgojo mladine Slovenije in Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Ravne na Koroškem. Srečanja so se udeležili osnovnošolci iz 11 slovenskih območij. Ker je vsako območje lahko poslalo največ 34 učencev in 10 mentorjev, se je zbralo vsega okrog 360 učencev in 10 mentorjev. Slavnostni govornik na odprtju srečanja je bil predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen.
Republiško srečanje mladih tehnikov je sklepni del enoletne dejavnosti pri množičnem vključevanju učencev osnovnih šol v znanstveno-tehnične, proizvod-no-tehnične, tehnično-kon-strukcijske in tehnično-opera-terske dejavnosti šole in ožjega okolja. Tako so tudi letos že med šolskim letom potekala občinska in regijska srečanja, kjer so imeli učenci priložnost, da pokažejo in potrdijo svoje spretnosti, znanje in ustvarjalne sposobnosti, ki so si jih pridobili skozi celoletno aktivnost.
Osrednji moto letošnjih srečanj je bil: MLADI TEHNIKI ZA ZNANJE IN TEHNIŠKO USTVARJALNOST. S tem smo želeli poudariti pomen ustvarjalnega dela v najrazličnejših krožkih kluba mladih tehnikov. Program srečanja je obsegal tn področja: tekmovalno, razstavno in razpisne naloge delovnih organizacij. Tekmovalno področje je nudilo priložnost, da se izkažejo, mladim fizikom, izumiteljem, računalničarjem in elektronikom. Pri proizvodno-tehničnih panogah so se lahko izkazali pri uporabi električnega orodja in v modelarstvu na različnih področjih — od jadralnih modelov in zmajev do raket, ladijskih modelov in modelov avtomobilov na električni pogon. V tehnično-kon-strukcijskih in operaterskih panogah so sestavljali različne, konstrukcije, elektronska vezja in naprave, pokazali pa so tudi svoje znanje v radiogoniometri-ranju, v fotografiji in filmu, v obrambi in zaščiti
SREČANJE V VOJVODINI
Iz reforme v reformo
o
Razstava je prikazala makete in modele, zgrajene iz sestavljank in različnih drugih materialov, izdelk^ otrok iz vzgoj-no-varstvenih organizacij, didaktične pripomočke za pouk tehnične vzgoje, fizike, kemije, matematike in drugih predmetov. Med razpisnimi nalogami delovnih organizacij pa je bila izdelava različnih predmetov, načrtov in izdelkov, za katere so dale sredstva posamezne delovni organizacije.
Organizatorji letošnjega srečanja mladih tehnikov dajejo vse priznanje tekmovalcem, mentorjem, organizatorjem, spremljevalcem in obiskovalcem na tem srečanju, hkrati pa želijo, da bi bilo prav tako uspešno tudi deseto srečanje, ki bo maja 1986 v Celju. Posebna zahvala gre Občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo Ravne na Koroškem, osnovnima šolama Prežihov Voranc in Koroški jeklarji, občini in druž-beno-političnim organizacijam, delovnim organizacijam in drugim, ki so pripomogli k uspehu.
V letu 1985, ki je mednarodno leto mladine, je v vseh tehničnih interesnih dejavnostih sodelovalo okoli 6 tisoč mladih, ki so se izkazali in potrjevali kot mladi fotografi, modelarji, ma-ketarji, fiziki, inovatorji, izumitelji itd. Na deseto jubilejno srečanje pa se bomo pripravili tako, da bomo že v novembru 1985 izdali potrebne propozicije in programe srečanja. V program bomo vnesli več novih vsebin (npr. računalniško podprto načrtovanje in izdelava izdelkov, robotika v konstruktorstvu itd.). Ob tem, ko bomo osveščali šolske kolektive o pomenu tehnične kulture in vzgoje, bomo pripravili tudi seminarje za mentorje, pripravili ustrezno literaturo itd.
Svet za tehnično vzgojo mladine pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije pa vabi že vnaprej vse osnovne šole, da ustvarijo potrebne pogoje in načrtujejo, da se bo čim več učencev med šolskim letom vključilo v najrazličnejše dejavnosti kluba mladih tehnikov.
Letošnje srečanje urednikov in novinarjev prosvetnih glasil republik in pokrajin je bilo od 23. do 26. junija na Paliču pri Subotici. Program je obsegal podrobnejše informacije o razvoju vzgoje in izobraževanja v Vojvodini, skupščin«) sekcije prosvetnih glasil in ogled nekaterih kulturnih znamenitosti tega območja, kjer se stoletja stikata in povezujeta dve kulturi — jugoslovanska in madžarska. Organizator letošnjega srečanja — uredništvo Misli, glasila delavcev v vzgoji, izobraževanju in kulturi Vojvodine.
V	Vojvodini so ponosni na složno sožitje različnih narodov in narodnosti. Zanj imata nesporne zasluge tudi vzgoja in izobraževanje, saj omogočata pripadnikom različnih narodnosti in narodov od predšolske vzgoje in osnovne šole dalje vzgojo in pouk v materinem jeziku, hkrati ko postopno obvladujejo tudi druge jezike okolja. O ubranem sožitju med narodnostmi dobiš ugoden vtis tudi, ko greš med množico in prisluhneš njihovi govorici, v kateri se najpogosteje prepletata madžarščina in srbohrvaščina. Enakopravnost narodov in narodnosti, pravijo v Vojvodini, ni nekaj po sebi danega enkrat za vselej — to je stalna in prednostna naloga, to je vrednota, ki jo je treba venomer gojiti, še posebno v izobraževanju in kulturi.
Celoten sistem vzgoje in izobraževanja se v Vojvodini pospešeno razvija pa tudi spreminja. Veliko so storili za napredek predšolske vzgoje; zdaj je pred vstopom v osnovno šolo že 85 odstotkov otrok deležnih organizirane priprave na šolo.
V	osnovnem šolstvu so s sa-
moprispevkom zgradili ali prenovili večino šol. Z novim šol-
skim letom bodo uvedli v prvi štiri razrede nove predmetnike in učne načrte, kasneje pa postopno tudi v višje razrede. Novi program vključuje skupna programska jedra in so ga delali v tesnem sodelovanju s prosvetnimi organi SR Srbije, vendar pa so ohranili v programu tudi vse to, kar menijo, da je značilno in po-• trebno za vojvodinske razmere.
AMAND PAPOTNIK
Tudi v Vojvodini je v teku reforma pedagoškega šolstva. Prihodnja leta bo na stopnji predmetnega pouka v osnovni šoli poučevalo vedno več visokošolsko izobraženih učiteljev. Pri razrednem pouku bodo spreminjali raven izobrazbe učiteljev bolj postopno. Nekaj let bo visokošolsko izobraževanje razrednih učiteljev potekalo samo ob delu ali iz dela, šele pozneje bodo prešli na redno visokošolsko izobraževanje razrednih' učiteljev. Dogovorili so se, da od učiteljev z višjo izobrazbo ne bodo terjali
obveznega nadaljnjega izobraževanja.
Pri posodabljanju osnovne šole je v zadnjem času poudarek na uvajanju računalnikov in - elektronskih učilnic, vendar imajo občutek, da jih čas prehiteva in da se utegne zgoditi, da bo tudi uvajanje računalnikov v šole ostalo le modni val, ki ne bo globlje vplival na prenovo šole.
V	srednjem izobraževanju so se v Vojvodini znašli pred nekaterimi razpotji. Nove programe so v Vojvodini začeli uvajati v srednješole že pred desetimi leti, zato so imeli dovolj časa za njihovo kritično oceno. Ta ocena, ki je hkrati ocena reforme, je v marsičem protislovna. Medtem ko dajejo delovne organizacije s Sodobno tehnologijo prednost široko zasnovanim programom srednjega izobraževanja, se manj sodobno opremljene gospodarske organizacije zavzemajo še naprej za ožje, vendar praktično dobro usposobljene delavce, kakršne je dajala prejšnja poklicna šola, pa čeprav bi imeli manj splošne izobrazbe. Ob nasprotujočih mnenjih so se doslej zedinili v nekaterih načelnih sklepih: obsega splošne izobrazbe v programih srednjega izobraževanja v načelu ne bodo krčili, pač pa bodo splošno izobrazbo bolj povezali s strokovno; bistveno nameravajo povečati v programih delež praktičnega pouka; temeljiteje bodo spremenili usposabljanje za obrtne poklice, ki jim sedanji način izobraževanja ne ustreza. V ta namen so pripravili za obrtniške poklice alternativne programe tretje zahtevnostne stopnje. Ti se razlikujejo od programov za industrijske poklice v tem, da imajo manj splošno izobraževalnih predmetov in več praktičnega pouka. Trije dnevi v tednu naj bi bili v načelu namenjeni teoretičnemu, dva pa praktičnemu pouku. Pravijo, da bo tako zasnovano poklicno izobraževanje zajelo od 5 do 10 odstotkov srednješolcev. Tisti, ki bi po končanih takih programih želeli nadaljevati izobraževanje, naj bi v dopolnilnih programih nadoknadili manjkajoče znanje.
V	Vojvodini so že leta' 1983 združili prej pogosto ločene dveletne splošno izobraževalne in druge* srednje strokovne šole. Nove programe, ki jih pripravljajo skupaj s SR Srbijo in AP Kosovo, pa bodo bržkone uvajali v šolskem letu 1986-87. Celoten načrt nadaljnjega razvoja srednjega usmerjenega izobraževanja je bil dolgo v javni razpravi, prav tako tudi načrt nove mreže srednjih šol, ki naj bi zmanjšala njihovo število od 100 na 89. Tudi na novo mrežo srednjih šol pa bodo imeli vpliv krajevni interesi, pravijo, pa čeprav td ni zmeraj v skladu z gospodarnostjo.
Tim — pestrejši in zanimivejši
Te dni je izšla pri Tehniški založbi Slovenije prva številka Tima. Revija, ki je namenjena tehnični in znanstveni dejavnosti mladine, izhaja že štiriindvajseto leto. V tem času se je po svojih najboljših močeh prilagajala razvoju tehnike in znanosti v svetu in pri nas. Prvim prispevkom — to so bili preprosti modelarski načrti, opisi enostavnih fizikalnih in kemijskih poskusov, osnove fotografije in fotografiranja ter drobne ročne spretnosti — je revija poleg maketarstva, letalskega in ladijskega modelarstva, preprostih naprav za daljinsko vodenje in opisovanja malih železnic v zadnjih letih dodala načrte s področja sodobne elektronike, elektrotehnike in računalništva.
Tim si je že na začetku izhajanja našel veliko bralcev predvsem med podeželsko mladino. Ti imajo manj možnosti za stik s sodobno tehnologijo in znanstvenimi dosežki, težko si nabavijo osnovni material za uresničevanje v reviji objavljenih načrtov, pa tydi denarja nimajo toliko kot mestni otroci. Vse to, pa tudi neu-
strezna velikost, iz dneva v dan višji materialni stroški in mačehovski odnos nekaterih sopodpisnikov samoupravnega sporazuma do mladinskega periodičnega tiska krojijo obliko in vsebino revije, ki naj bi mlade poleg teoretičnega obvladovanja tehnike navajala tudi na delo z materiali vseh vrst, na obvladovanje ročnih spretnosti, ustvarjalnost in inovativnost.
To, slednje, je tudi glavno vodilo nove številke revije Tim. Y njej je namreč razpis velike nagradne igre, v kateri lahko sodeluje vsakdo in to z idejo, načrtom ali izdelkom s katerega koli področja tehnike. Zdaj so na vrsti učitelji in vodje tehničnih krožkov: ti naj učencem pomagajo, jim svetujejo in s tem v njih zbudijo zanimanje za sodelovanje v natečaju, ki prinaša tudi lepe praktične nagrade.
Da se mladi res zanimajo za tehniko, je znova pokazalo tokrat že deveto srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki je bilo 25. in 26. maja na Ravnah na Koroškem; o tem je v Timu objavljena repor-
Wr
taža z doseženimi rezultati in vtisi tekmovalcev, ki so prišli na Koroško iz enajstih slovenskih območij. Nekaj naslednjih strani je namenjenih modelarjem — od najmlajših, ki si izkušnje šele nabirajo, prek tistih, ki jim ta konjiček ni več tuj, do onih, ki se že lahko lotijo zahtevnejših gradenj, kot je daljinsko vodenje. Tu je še načrt za izdelavo ptičnice in vodne črpalke — hidravličnega ovna; tega ne bodo veseli samo učenci, pač pa tudi učitelji in starši, saj bodo lahko poceni rešili težave, ki jih imajo s črpanjem vode pri počitniški hišici, v kateri ni elektrike. Elektroniki namenjeni prostor prinaša poljudno napisan prispevek o delovanju radijskega sprejemnika, o lastnostih osnovnih elektronskih elementov, na koncu pa je še nazorno podan načrt enostavnega detektorja, ki-ga lahko naredi vsakdo z malo denarja. Mala šola računalništva, ki tokrat govori o basicu in praktični uporabi tega jezika na hišnih računalnikih Commodore in Sinclair spectrum, se nadaljuje iz prejšnjega letnika. Po daljšem času je v
Previdno se lotevajo tudi reforme visokega šolstva, ki naj bi bilo organizirano bolj gospodarno, brez nepotrebnega podvajanja in manj potrebnih zunanjih enot. Po pripravljenih predlogih naj bi se sredstva in prostori, namenjeni visokemu šolstvu, ne skrčili, pač pa bolj gospodarno uporabljali.
V pogovoru s predsednikom Pokrajinskega komiteja za izobraževanje in kulturo Vladislavom Radakovičem, ki nam je prikazal navedeno stanje v vojvodinskem šolstvu, so prišle na dan tudi težave, ki tarejo prosvetne delavce v vsej Jugoslaviji. Inflacija, padanje življenjske ravni in zaostajanje osebnih dohodkov v prosveti za gospodarstvom slabo vplivajo na delovno razpoloženje učiteljev in vzgoji-
teljev. V Vojvodini si prizač* jo, da bi sredstva za vzgoj1 izobraževanje in osebne hodke prosvetnih delavcev j1 vzporedno z družbenim proi* dom; z drugimi težavami pa s1 treba sprijazniti in tudi v 0 ugodnih razmerah iskati mož sti za napredek vzgoje in izot r, ževanja. O teh naprednih pf i devanjih sta udeležencem sf( nja govorila še Dobrila (šola v naravi) in dr. Djo(, Lekič (inovacije v vzgoji in1:: braževanju).
aša ‘n:
Skupščina prosvetnih glasif. ^ v novem mandatnem obdojp r zaupala vodstvo sekcije uredi3 S: tvu Prosvetnega lista, glasila 'h( lavcev v izobraževanju, znan( 'k. in kulturi Bosne in Hercegovi ^
JOŽE VALENTINČIČ
F
Do
Programe bo treba pozorno spremljati
'ari
Pr:
P š ed
Živahna dejavnost RIS za kulturo
[aiv
reviji spet mogoče prebrati nekaj o pred leti zelo razširjenem konjičku —maketah malih železnic, ki so postale tedaj, ko so se pojavile elektronske igrače in računalniške igrice nekoliko zapostavljene, a nanje kljub vsemu še niso vsi pozabili. Omenjene nosilne rubrike povezuje nekaj krajših, a prav tako zelo zanimivih prispevkov, ki govorijo o postopku emajliranja, fužinarstvu na Muti v Dravski dolini in o izumrlih mlinih na veter, ki postajajo ob energetski krizi spet zelo pomembni. Kratka znanstveno fantastična zgodba in nekaj ilustriranih drobnih tehničnih zanimivosti z vsega sveta končuje prvo letošnjo številko revije Tim, ki na štiridesetih straneh za samo osemdeset dinarjev prinaša za vsakogar nekaj zanimivega.
Vse našteto pove) da bo revija tudi letos upravičila svoj obstoj, da je na Slovenskem nedvomno potrebna in da trud uredniškega odbora, ki se je odločil za nekatere spremembe, ni bil zaman.
Marsikdo bi utegnil pomisliti, da v vročem poletju prenehajo vse razprave o perečih problemih, ki jih bomo reševali jeseni. Vendar ni tako. Živahna dejavnost Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo na zadnji seji skupščine dokazuje prav nasprotno. Kljub	obsežnemu
dnevnemu redu so delegati posebno pozorno obravnavali predloge novih visokošolskih programov na področju kulture, ki morajo biti nared za študijsko leto 1985-86.
V razpravi o predloženih vzgojno-izobraževalnih programih so udeleženci med drugim ugotovili tole: Diplomski vzgoj-no-izobraževalni programi za področje kulture bi morali biti bolj usklajeni z zahtevami umetnostne vzgoje v osnovni šoli in v usmerjenem izobraževanju. Menili so, da bo treba uresničevanje novih programov pozorno spremljati v praksi, že takoj ob začetku študijskega leta.pa naj bi se sestali predstavniki piša in izvajalci novih programov. Zvedeli smo, da hoče tudi združenje samostojnih kulturnih delavcev Slovenije (svobodnih umetnikov) prispevati svoj delež k uresničevanju nekaterih ciljev, ki so opredeljeni v predloženih vzgojno-izobraževalnih programih. To velja še posebno za umetnostno vzgojno področje, za katerega so samostojni kulturni delavci ustrezno strokovno usposobljeni.
Po razpravi je skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo sprejela dodiplomske višje in visokošolske programe za likovno, glasbeno in gledali-ško-filmsko področje ter vzgoj-no-izobraževalne programe Plesna pedagogoka, Bibliotekar-stvo, Etnologija, Arheologija, Umetnostna zgodovina, Muzikologija in oblikovanje krajine. Vsi navedeni vzgojno-izobraže-valni programi se bodo začeli uresničevati v študijskem letu 1985-86 razen programov Bi-bliotekarstvo in Plesna pedagogika.
Delegati so sprejeli predlog iz
ešn
«lji
‘la
udi
ali
f^k
en
!te
ko
Pa
fd;
‘en
razprave, naj se v prografl1 zasnovo Posebne izobraženi skupnosti za kulturo uvrsti visokošolski vzgojno-izobf: aj valni program Sociologija ture (kot študij B) in magistf tega področja.
Med drugim smo na skup* j slišali tudi besede predsedfl ki je povzel dozdajšnje razp1 o problematiki združevi pisov. Ob tem je skupščina s| jela tole stališče: Z organiz* skimi spremembami ali zg0 jst' združevanjem pisov se ne da šiti bistvenih vprašanj izobd; vanja v kulturi. Tovrstne org zacijske spremembe bi pome odtujevanje bistvenih inteb uporabnikov in izvajalcev na dročju kulture. Samo matd. no-finančni izračuni ne mo1 biti niti razlog niti temelj preoblikovanje pisov. L.
Skupščina je menila, da * lovno področje Posebne izfll ((° ževalne skupnosti za kultura ^ jema številne oblike dejavU ^ in izobraževanja, ki so nujn? ^ želimo obnavljati, ohranjati! 1(je posebej razvijati slovensko )os rodnostno kulturo. Delegati ja se zavzeli za to, da se raciof i n žira delo Posebne izobražev! ^
'a
tar
3V|
skupnosti za kulturo, poud 1
pa so, da je treba temeljito p) inj čiti, kako deluje delegatski i (j, stem in kako poteka odločat! s ^ posebni izobraževalni skupik ^ V predlogih za preoblikovJ p( pisov je treba namreč jasno! ^ členiti cilje, ki naj bi jih dosej ;0 reorganizacijo, predvsem t)')|j; ke, ki naj bi jih le-ta print ^
Med predlogi delegatov, pomembnejši tile: Strokovni1 ^
Posebne izobraževalne skup,v sti za kulturo naj čimprej oc ^
kako se uresničujejo srednji e£ ski programi na področju kt1 ^
re. Ob tem naj upošteva mn*
učencev, ne da bi pri tem $
samo na ugotovitev evalva<, Najpozneje v marcu je t( ^ seznaniti učence z vpisnimi iSt, goji na fakultetah (diferenci ^ izpiti), visoko šolstvo pa naj jeN tem upošteva vsebino in rest1' [ej obseg srednješolskih prograi%i(. T.D.	*	sk
Se
MATEJ PA VLIČ
Sonja Lamut (Jugoslavija): Uvod, mezzotinta, 1984

| ustvarjalnega učitelja
&Nod na visokošolsko izobraževanje učiteljev
ova šola potrebuje vedrega
_ Jao
a sc j a družba postavlja osnovni 11 s tem tudi učitelju vedno Enovrstnih in zahtevnih 8.
lO^
zot
0 je prav in potrebno, da srt j Sev odločili za visokošolsko l ^evanje osnovnošolskih ,j0l ee iev- Šolanje prihodnjih uči-1 i,v se bo sicer podražilo, ne ■J110 pa pozabiti, da se v j .Vn' šoli šolajo vsi naši držav-jSi ’ da je osnovna šola temelj r nadaljnjega izobraževanja 1 . Se v njej v odločilnem ob-la °bliklijejo osebnosti naših Zato je vse, kar storimo Prid, dragocena naložba, ki “obrestovala toliko bolj, ko-( . uspešneje bomo znali ariti dobre možnosti za šola-Prihodnjih učiteljev. In vi-1 šola je prav gotovo ena p temeljnih zahtev.
!'llvno pa bi bilo misliti, da , v2e samo s tem zagotovili no šolanje osnovnošolskih ‘Jev za delo v šoli in zunaj
•afl1 ;ev‘ 1,
>brj j ia
upš',
:di>
rti11*'*110 'n razumlj'vo je> da se i ako pomembni spremembi 'Ja Veliko problemov in nalog takih, ki jih ni mogoče re-1 Predvideti že na samem , Ku.
endar se mi zdi, da smo ne-"re od njih obdelali premalo gvi °Vno, premalo daljnosežno as(M Smo J'*1 ce'° sPreSJedah-
a !>i rHa. ,. J , r ° .----------
iiz>| tUcl1 zato, ker nismo ze na
,em začetku povedali, kaj si ja stayljamo pod »pedagogiza-

lO1
“eiteljskega poklica; to se jjg ',n° kaže tudi v določanju me ,‘rietov in ur v novih visoko-er£ 'n Programih.
'arsičem vemo premalo
n0!a izhodišče reformnega dela elj 'arn poleg potreb današnje 'jne šole morala rabiti tudi ju' elj>ta analiza o dosežkih dela z0l foških akademij, da bi iro ,0, ugotovili glavne po-lVii Jkljivosti in napake v dose-jnf fijt1 izobraževanju osnovno-tii 7'n učiteljev na pedagoških “Uiijah. Poznati bi morali atil- pedagoškega izobraže-iot f r'a fakultetah, če hočemo evi J14 njih izobraževati osnov-učitelje.
pi malo smo bili seznanjeni s ski učiteljev v drugih deže-an ,a bi vedeli, v čem so uspeš-jOt ^terimi težavami se ubada-
jo iščejo boljše poti in reši-
^oznavanje takih izkušenj ni
selo odveč-UC|.. razmišljamo, kako bi in£ ls.al' kakovost izobraževa-ov jtuljev, bi se morali temeni! P°govoriti tudi o merilih za np!0 Prihodnjih učiteljev in s 0<) v Zvezi tudi o tem, kako or-,je '“rati poprejšnjo smer nji-Iciil e8a izobraževanja, da bo pri-n£ a ustreznejša, novih učite-a,Pa dovolj.
at ^ Premalo smo razmišljali o kako v novih razmerah
«šno
razvijati pedagoški eros
‘rivurjatj nujno potrebno pe-
JUŠko
ozračje — tako, ki bo
sn [ralo tudi zavest pripadnosti 3% S*Cemu P0khcu, zavest o : f atbnosti in vrednosti uči-! ^ega poklica, pa tudi čut od-i^osti, ki ga ta poklic terja, ko bomo prihodnjega učite-^orožili z optimizmom in ^ Uspeh njegovega vzgoj-7 dela.
,° ie potrebno in pomembno .? u°lj, ker sta ugled, vred-I ‘n cena učiteljevega dela še 0 zelo nizki. Delno se bo Ugled učiteljskega poklica ■Ca* že s tem, ko bo izobraževanj potekalo na visoko-0 v ravni. Toda slediti bo mo-it e sPoznanje, da bo tudi v u treba nagrajevati po vlo-m deJn. Nihče; ki koiičkaj atj de'°.v šolstvu, ne more za-J: da ima prav osnovnošol-a Veljv š°b in za šolo največ ,' erjetno bi bil potem po-rsifnovnošolskega učitelja za ve aterega sposobnega ab-uta srednjih šol mikavnejši^ | °Po je bilo tudi razpravlja-
nje o tem, kako izredno pomembna je za prihodnjega učitelja pedagoška praksa, saj ima vse življenje opraviti z doraščajočo mladino; pri tovrstnem delu pa je usodne napake kaj težko popravljati. Ne pozabimo tudi na to, da je učiti lažje kot vzgajati!
Česar nimaš sam, ne moreš dajati drugim
Ko govorimo o pomembnosti učiteljevega vzgojnega dela, zelo radi poudarjamo, kako pomembna je moralna vzgoja, ki naj bi prežemala vse učno-vzgojno delo. Zato bi morali vsi prihodnji učitelji poslušati predavanja iz socialistične etike. Saj česar nimaš sam, ne moreš dajati drugim!
Lahko pa smo zaskrbljeni, ker se v vseh teh reformnih razpravah ni oglasilo več šolnikov praktikov. Prav oni bi nam najlaže povedali, kje se v šoli čutijo pomanjkljivosti pri delu učiteljev začetnikov. Šolniki iz prakse bi nam tudi najverodostojneje lahko pojasnili, zakaj današnja šola kljub mnogim izboljšavam, otroke utesnjuje in vse premalo podpira razvoj njihove vedoželjnosti in ustvarjalnosti. Tudi to sodi k pedagogizaciji.
Še zmeraj verjamem, da bi bilo mogoče organizirati tako osnovno šolo, ki bi jo otroci radi obiskovali, ki bi znala potešiti njihovo vedoželjnost, razmahniti krila njihove domišljije in ustvarjalnosti —ob vsem tem pa bi jih tudi dovolj naučila. Za tako šolo pa bo potreben drugačen, sposobnejši, ustvarjalnejši in vedrejši učitelj. Tudi o tem bi morali razmišljati že danes — za jutri!
O vsem tem in še marsičem bi morali razpravljati, ko se odločamo, kako, kaj in kam.
Pred nami so novi programi za visokošolsko izobraževanje učiteljev, programi, sestavljeni z zelo veliko truda. Objavljeni so bili tudi razpisi za vpis študentov učiteljev v visoke šole.
Toda brez nekih posebnih
utemeljitev, kljub opozorilom nekaterih vidnih pedagogov in stališčem, sprejetih na redni skupščini Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, začenjamo visokošolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev po treh tirih: pedagoška akademija v Ljubljani bo šolala učitelje za razredni pouk, mariborska pedagoška akademija bo šolala učitelje za razredni in predmetni pouk, ljubljanska univerza pa je razpisala tudi šolanje predmetnih učiteljev za osnovno šolo.
Močno dvomim, da smo s tem zagotovili kakovostno šolanje
osnovnošolskih učiteljev in lahko nas skrbi, ali se ne bodo šibkosti v šolanju srednješolskih učiteljev (o tem je bilo kar precej kritike) prenesle tudi na šolanje učiteljev osnovnih šol.
Ali ne bomo tako porušili že ustaljene in uspešne enotnosti izobraževanja učiteljev osnovne šole na pedagoških akademijah, ravnali v nasprotju z zahtevami »obetavne« pedagogizacije, osnovni šoli in delovnim kolektivom v njej pa storili slabo uslugo?
DRAGA HUMEK
Pedagog in doktorat
V	zdajšnjih razmerah se pojavljajo nujne zahteve, da morajo predavatelji, ki delajo na Pedagoški akademiji — ta je ena od enot Univerze in bo kmalu iz dveletne višje šole prerasla v štiriletno, fakultetno visoko šolo, deloma pa prestopila na druge fakultete — pridobiti doktorat.
Te zahteve niso popolnoma upravičene in premišljene. Ugotavljam, da vsem visokošolskim učiteljem vendarle ni treba doktorirati. To so specialisti za pouk glasbenih instrumentov, skladatelji, slikarji, kiparji, pesniki,' specialisti za pouk režije, specialisti za igralski poklic in podobno. Ti so lahko docenti, izredni in redni profesorji, ne da bi doktorirali, ampak s tem, da so priznani umetniki.
Mar učitelj (pedagog), ki poučuje in vzgaja in je njegovo poučevanje in vzgoja mladine izpričano kot odlično, ni strokovnjak in umetnik? Posebno značilna je primerjava z gledališkim igralcem. Če je lahko docent odličen igralec (igralka), zakaj ne bi bil docent odličen učitelj, ki ne nastopa v gledališču, nastopa pa v razredu, kjer dan za dnem potrjuje svojo pedagoško umetnost!
Docentski ali višji naziv bi morali priznati tistim višješolskim in visokošolskim učiteljem, ki se najprej izkažejo z odličnim delom na šoli in v razredu, potem pa vpeljuje študente v metodiko pouka posameznih predmetov. To so tako imenovani metodiki.
V	tem, da se višja ali visoka šola, ki izobražuje učitelje, imenuje »akademija«, je globlji smisel. Tako kot obstajajo igralska akademija, glasbena akademija,
likovna akademija, podobno obstaja pedagoška akademija, saj vsebuje in goji prvine pedagoške umetnosti.
Univerza ne sme temeljiti samo na instituciji doktorata kot izrecno racionalno izražene znanstvenosti, ampak naj na pedagoškem področju dopušča možnost za pridobivanje znanstvenih stopenj na podlagi didaktične (metodične) ustvarjalnosti. Če bo to prezirala, ji bo manjkala ena od bistvenih prvin njene »univerzalnosti«.
Tako kot je potreben formalizem univerzitetnega kadrovanja, tako je potrebno tudi upravičeno odstopanje od njega, in to ne samo v izjemni obliki tako imenovanih častnih doktoratov, ampak tudi v sistematični obliki, kadar se strokovnost povezuje z umetnostjo, v našem primeru je to pedagoška umetnost.
Zastaviti moramo tudi popolnoma praktično vprašanje: Kateri doktor bo hotel prevzeti težaško delo metodičnega usposabljanja učiteljev, in še posebno množic razrednih učiteljev? Predvsem pa: Kateri doktor je sposoben na šolah, kjer ta dejavnost večinoma poteka, metodično usposabljati prihodnje učitelje, in še posebno razredne učitelje?
Pedagog doseže svoj namen, če organizira in zbudi napredovanje in ustvarjalnost mladine. Pedagog ni usmerjen predvsem v tisto lastno ustvarjalnost, ki je z njegovega stališča nekoliko sebična. Pedagog je vesel, da doktorate, svoje male doktorate, napravijo učenci v šoli, ne pa da bi doktorat opravil ambiciozno
sam. Pedagog je po naravi altruist.
Ne smemo pa zabrisati meje v pojmovanju pedagoškega dela. Pojavi se lahko naslednja težnja: Če je pedagoško delo lahko umetnost, potem je kot tako treba upoštevati in priznati vsako odlično predavateljsko delo na univerzi na katerikoli fakulteti in pri kateremkoli predmetu. Ne, to je drugotno, ne pa prvotno pedagoško delo, to ni usposabljanje prihodnjih učiteljev, ampak različnih strokovnjakov oziroma izrecno strokovno izobraževanje učiteljev. Metodično usposabljanje prihodnjih učiteljev pa je tako rekoč pedagoško delo na kvadrat ali, kot smo že rekli, pedagoška ustvarjalnost, če so delavci, ki to delo opravljajo, prav izbrani.
Višješolski ali visokošolski učitelj, ki vpeljuje študente v metodiko pouka, to se pravi metodik, pa se seveda ne more stalno sklicevati na svoje nekdanje odlično pedagoško delo, temveč je samemu veliko do tega, da na metodičnem področju dela tudi raziskovalno in znanstveno. To pomeni, da ni edina možnost ta, da se mu prizna status pedagoškega ustvarjalca, pač pa je treba ustvariti tudi možnosti, da pridobi znanstveno stopnjo ali pa celo doktorat zares na podlagi svoje dejavnosti, to je, metodike. Najboljša bi bila kombinacija metodične raziskovalnosti in metodične umetnosti. Treba je izdelati kratek, premišljen pravilnik o izbiri, vrednotenju in napredovanju visokošolskih učiteljev-metodikov.
MILAN DOLGAN
NEKATERI VIDIKI IZOBRAŽEVANJA PRIHODNJIH UČITELJEV
Rušiti je preprosto, težje je graditi
Carl J. Heywood (Kanada); Variacija na temo Braque IV, barvna gravura, 1984
Zadnje čase se veliko govori o izobraževanju učiteljev na vseh stopnjah, kakšni naj bosta njihova vzgojna in izobraževalna vloga, o liku učitelja, o vrednotenju dela delavcev v vzgoji in izobraževanju itd.
Lahko ugotovimo, da je učiteljski poklic v hudi krizi; močno je zapostavljen in ni privlačen, izbira kadrov pa je zašla v slepo ulico. V resnici ni pošteno zahtevati, da bi učitelji ostali večni idealisti. Vzroki za tako stanje so različni, vsekakor pa so širši družbeni, pa tudi v samem šolskem sistemu; vsi izvirajo iz neustreznega vrednotenja znanja, ki se kaže še posebno v položaju izvajalcev vzgoje in izobraževanja. Nazoren zgled vseh težav pa je prav položaj enotnih, srednjih, kadrovskih, pedagoških šol.
Pedagoško šolstvo je doživelo že nekaj reform in po zadnji smo pričakovali, da bomo sistem dopolnjevali na visoki stopnji; ker pa tam stvari niso bile poprej povsem urejene, se obetajo novi posegi v srednje usmerjeno izobraževanje, ki lahko v kratkem pomenijo odpravo enotnih srednjih pedagoških šol. Ali bomo dopustili ta korak, ali bo strokovna javnost molčala? Po vseh programskih izhodiščih usmerjenega izobraževanja so bile srednje pedagoške šole opredeljene kot nosilke izobraževanja delavcev v vzgoji in izobraževanju na srednji stopnji in so do zdaj na enem mestu izobraževale po programu učitelj (naravo-slovno-matematična, družbo-slovno-jezikovna smer, smer razrednega učitelja) in po programu vzgojitelj (vzgojitelj, varuh).
Prepričani smo bili, da so bile težnje po odpravi srednjega pedagoškega šolstva utemeljeno zavrnjene v razpravah konec leta 1982 in v letu 1983 (glej zapisnike Republiškega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, Prosvetni delavec 21. 3. 1983, razprava v sobotnih prilogah Dela od 30. 12. 1982 do 29. L 1983...), vendar se zamisel ponovno pojavlja v prenekaterem gradivu in v izjavah nekaterih odgovornih (npr. nekatere izjave predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo).
Prednosti enotnih srednjih pedagoških šol so bile že večkrat razložene, zato bi rad nakazal nekatere posledice, ki bi jih prinesla ukinitev srednjega pedagoškega šolstva:
Uvedli bomo več dualizmov, ki se bodo kazali še posebej v tem, da bomo izobraževanje prihodnjih učiteljev na srednji stopnji ločili in uresničevali na več krajih, v več programih.
Okrepili bomo dualizem med družboslovjem in naravoslovjem, to pa se je v teoriji in praksi izkazalo v svetu kot škodljivo.
Na srednji stopnji bomo razbili občutek pripadnosti učiteljskemu poklicu in s tem zanikali dolgoletne izkušnje, da je treba učitelja začeti oblikovati čim-prej. To je še posebno pomembno ob ugotovitvah, da marsikje na visoki stopnji sicer prisegajo na pedagogizacijo,- v praksi pa ravnajo drugače.
Srednje pedagoške šole so več let uspešno delovale, imele so lepe uspehe, povezale so se z vrtci, osnovnimi, srednjimi šolami in razvile kakovostne interesne dejavnosti. Upravičeno sprašujemo, ali je smiselno vse to žrtvovati in razvijati tovrstno izobraževanje na novo na več krajih.
Zdaj smo priče neusklajeni
mreži srednjih šol, lokalističnim interesom, neustreznim vpisnim zmogljivostim in prav žalostno bi bilo, da bi odgovornost za vse kadrovske presežke nosilo le pe-dagosKo solstvo, ki je vedno ravnalo v skladu z družbenim interesom in to plačalo z ukinitvijo. Pred leti smo se celo morali zagovarjati, ker nismo vpisali dovolj kandidatov, nato smo na primer v vzgojiteljski program, predlagali manjši vpis, po tem pa je sledila zapoznela družbena akcija za zmanjšanje vpisa in vzgojiteljska šola je danes skoraj na tleh. Vidimo, da ni načrtnosti in da se odločamo zdaj za eno zdaj za drugo skrajnost.
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja smo odpravili nekdanje gimnazije, zdaj pa pri stranskih vratih uvajamo dve novi. Pri teh bomo po predlagani zasnovi uvedli pedagoško-psihološke predmete in tako dobili učitelje, ki bodo rezultat negativne selekcije. Uvedli bomo sistem pedagoških oddelkov pri teh šolah in ponovili slabe izkušnje, ki smo jih imeli s pedagoškimi oddelki pri nekdanjih gimnazijah. Ostane še vprašanje, kaj z vzgojiteljicami in razrednim poukom? To lahko rešimo le tako, da ostanke pedagoških šol ohranimo ali pa jih priključimo drugam. Kako kratkovidne rešitve! Ce si kdo predstavlja, da bo dobil dobre učitelje le tako, da bo strokovnjakom dal malo teoretičnega znanja iz pedagogike in psihologije, se hudo moti.'
Vsi ukrepi znotraj šolskega sistema v zadnjih letih so usmerjeni v razvrednotenje učiteljskega poklica in s tem posredno tudi k negativni izbiri za učiteljski poklic. Posledica vsega tega pa je vidna tudi pri letošnjem vpisu v pedagoške šole, ki je izrazito slab in upamo lahko le, da ne bomo poslušali utemeljitve, češ: ker ni zanimanja, niste potrebni.
Idejo o odgovornosti vsake stroke za izobraževanje učiteljev, so nekateri v praksi razumeli zgrešeno, češ da naj bo vsaka stroka (ustrezna šola) nosilka izobraževanja za svojo stroko.
Napravimo že enkrat analizo o
tem, kje se zaposlujejo diplomanti, npr.'filozofske fakultete, pedagoških akademij: ali jih gre večina v šolstvo ali pa drugam. Po tej analizi bomo lahko ugotovili, ali je smiselno ohraniti samostojno, enotno pedagoško šolstvo ali pa ga žrtvovati in vključiti v naravoslovje in družboslovje.
Tisti, ki dobro poznajo gmotne razmere pedagoškega šolstva, vedo povedati, da ga v zadnjih letih obravnavamo mačehovsko, kot da je nepotrebno, kot nekaj kar bo ukinjeno (npr. financiranje prvih letnikov v primerjavi z nekaterimi drugimi programi — materialni stroški, stalni problemi glede ekskurzij, tečajev prakse, interesnih dejavnosti). Vse to kaže, da so v šolstvu prevladali posamični interesi nad družbenimi, katerih cilj bi moral biti tudi kakovosten učitelj.
Prepričan sem, da je enotna srednja pedagoška šola (v večjih središčih) boljša rešitev, kot so zdaj predlagane. Rušiti utečeno šolo, vpeto v okolje, je mogoče za nekoga preprosto, težje pa bo takšno šolo ponovno postaviti na noge. Prav bi bilo, da se odgovorni dejavniki končno že dogovorijo o usodi srednjih šol (pedagoških), kajti kolektivi ob svojem kakovostnem delu nočejo »umirati na obroke«.
JOŽE ŠKORJANC
kultura
16. mednarodni grafični bienale
Nič pretiranega ni v ugotovitvi, da je mednarodni grafični bienale v Ljubljani tisti dogodek v upodabljajoči umetnosti, ki je ob vseh morebitnih pomislekih vendarle izjemen. Ne le zaradi že utrjene tradicije mednarodnega in domačega pregleda grafičnega dogajanja, ne le zaradi želje, da bi videli večino zdajšnjih novosti te umetnosti, pač pa predvsem zaradi tega, ker ostaja grafični bienale ena zelo redkih manifestacij široke mednarodne razsežnosti, ki zbližuje svet z nami in nas s svetom. Res je, da bi bilo mogoče bienalu dodati še kako drugo, širše zasnovano razstavo, toda treba je priznati, da živi Ljubljana ali Slovenija gluho provincialno življenje, da ima prav malo ali nič možnosti za razstave, kakršne so se zvrstile drugod, npr. v Beogradu, Zagrebu (van Gogh, P. Klee, stara kitajska umetnost, nemški ekspresionisti, ruska avantgarda itd.). Pri navedenih zgledih gre za posameznike in za struje, ki obveljajo za klasiko širše pojmovanega modernizma, ljubljanski bienale pa je izrazito usmerjen v sedanjost. Zdajšnja grafična umetnost se nam kaže v raznoliki izraznosti, v raznoterih težnjah s petih celin, od koder so prispeli grafični listi. Tudi letos ne moremo reči, da bi bienale ponudil kake bistvene novosti. Resnici na ljubo je le treba pomisliti, da se v kalejdoskopu različnega ne da izsiliti novosti, ki bi hkrati zagotovile po vsej sili tudi estatsko kategorijo izjemnega. Čeprav grafika diha svoje formalno in vsebinsko življenje, je v sodobnem slikarstvu videti opaznejše premike, ne pa tudi enovitejše izraze koherence; v obojem se zrcalijo poli-valentne težnje. To je tudi temeljno spoznanje z letošnjega pregleda bienala. Bienale ostaja zvest načelu, ki ga spoštuje vsa leta: ne želi izostriti razmerja v prid nekakega tekmovalnega sistema in odstranjevati tisto, kar po sodbi strokovnjakov ne kaže izrazite sodobne težnje v izrazu in hotenju; zato je ohranjeno načelo, da ob kakovosti ostaja podoba bienala taka, kot jo poznamo. Upoštevani so tako rekoč vsi rodovi ustvarjalcev, najrazličnejši slogi od že oddaljenega realizma do konceptualizma, ki je že bolj v preteklosti kot v sedanjosti, do novoekspre-sionističnih teženj v širšem pome-
nu, neokonstruktivističnih in abstraktnih primerov pa vseh tistih, ki jih preprosto ni mogoče razvrstiti po »predalih«. Težko se je ubraniti misli, da figuralika tudi v grafiki dobiva osrednje mesto. To potrjuje tudi letošnja velika častna nagrada, ki jo je prejel Joe Tilson; veliko premijo je prejeta Susan Rothenberg, premijo pa Harumija Sonoyamo. Med nagrajenci in tistimi, ki so deležni odkupnih nagrad, so bili tudi naši ustvarjalci: Klavdij Tutta, Vjen-ceslav Richter, Jože Ciuha, Edo Murtič.
Številnim obiskovalcem bo gotovo všeč, da je zasnova bienala ostala pri obsežni panorami tega, kar lahko ponazarja »resnično stanje« grafične proizvodnje vsega sveta, v posameznih državah, posamezniki, ki predstavljajo že znana imena, pa tudi tisti, ki so kot novi vstopili v svet mednarodne grafike. Za nas je posebno zanimivo zvedeti, kaj je aktualno med jugoslovanskimi grafiki. Marsikdo bo ugotovil, da je med tujimi in domačimi grafikami kar nekaj imen, ki jih poprej nismo zasledili. Ob naši grafiki se pač spomnimo na nestorja Božidarja Jakca, ki ga — kot še nekaterih — ni na letošnjem bienalu. Slovenske barve zastopajo Zvest Apollonio, Janez Bernik, J. Boljka, B. Borčič, J. Ciuha, Štefan Galič, D. Jejčič, A. Jemec, Boris Jesih, Kiar Meško, Peter Krivec, Tomaž Kržišnik, Sonja Lamut, L. Logar, V. Makuc, Adriana Maraž, Janez Matelič, Jože Spacal, Gorazd Šefran in Klavdij Tutta. Med drugimi državami je najštevilneje nasploh zastopana Japonska, zatem Velika Britanija, ZDA, Kitajska, Italija, Poljska, Kanada in še druge države. Iz nekaterih držav je prošlo letos manj razstavljavcev. Bistveno pa je, da je izbor grafik po presoji komisije kar najboljši, estetsko preverjen. Ker je bilo v Moderni galeriji za vse premalo prostora, so grafike Joana Miroja razstavljene v Cankarjevem domu, poprejšnji nagrajenci v razstavišču Rihard Jakopič, v Mali galeriji pa ima svoje variacije Jasper Johns. Bienale bi zaslužil precej več pozornosti doma in na tujem, zlasti v tisku, radiu in na televiziji. Razstava bo odprta do konca septembra.
I. G.
Daihaku Kato (Japonska): Delo s točko 84-8, sitotisk, 1984
Nagrade ustvarjalcem knjižnih izdaj za otroke in mladino
Levstikove nagrade za najuspešnejše ustvarjalno delo pri knjigah, namenjenih otrokom in mladini, so bile za leto 1984 podeljene Vidi Brestovi, Danijelu Demšarju in Aleksandru Konjajevu
l
Založba Mladinska knjiga podeljuje Levstikove nagrade — to so bile prve založniške nagrade v povojnem obdobju pri nas — že od leta 1949. Namenja jih svojim sodelavcem, besednim ustvajal-cem, ilustratorjem in avtorjem poljudnoznanstvenih del za posebno izvirno delo pri knjižnih izdajah za otroke in mladino. S temi nagradami skuša založba predvsem spodbuditi delo na tem področju in razvoj mladinske književnosti, da bi bilo tudi njej pravično odmerjeno mesto v književnosti.
Letošnjega 13. junija so v Okrogli dvorani Cankarjevega doma nagradili tri ustvarjalce, ki so v prejšnjem letu sodelovali pri založbi in dosegli pri svojem delu kaj posebno izvirnega: pisateljica VIDA BREST je dobila Levstikovo nagrado za knjigo MAJ-
HEN ČLOVEK NA VELIKI POTI, akademski slikar DANIJEL DEMŠAR za ilustracije v knjigah KUŽA LUŽA, KUŽ-MUCKE in MAMA ŽABA Z ŽABČKI, dr. ALEKSANDER KONJAJEV pa za mladinsko poljudnoznanstveno delo NE-
VIDNI ŽIVI SVET.
Pisateljico Vido Brestovo je izbrala strokovna žirija za izvirno mladinsko leposlovje, v kateri so bili: Darja Kramberger, Dane Zajc, Milan Dekleva, Boris A. Novak in Niko Grafenauer. V gvojem predlogu založniškemu svetu je žirija zapisala:
Knjiga Vide Brest Majhen človek na veliki poti je pretresljiva avtobiografska pripoved o dozorevanju mladega dekleta v neusmiljenem času bojevanja in upora. Dobro leto je trajal dekletov pohod z osvobojenega ozemlja v Beli krajini na Štajersko in Koroško ter čez Gorenjsko in Primorsko nazaj v Belo krajino in od tam do osvobojene Ljubljane od pomladi 1944 do pomladi 1945. Pisateljica se je odpravila na pot, da bi spoznala partizane. Iz bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala na dolgi poti, je v časovni odmaknjenosti s primerno omejitvijo podatkov jedrnato upodobila partizansko življenje. Nazorno je predstavila njegovo vseobsežnost, od partizanskih delavnic do kurirskih postaj, od slikarskega ateljeja do Titove vasi, od organiziranih partizanskih enot do nepredvidljivih položa-
jev, v katerih so morali partizani pokazati vso svojo iznajdljivost. Gradivo je pregnetla s svojim osebnim odnosom, ljudi, ki jih je spoznala napoti, pa je predstavila Živo v dejanjih in sočnih pogovorih; to je posebna odlika tega dragocenega dela za otroke in mladino.
Likovna žirija (Marijan Tršar, Helena Berce Golob, Bogdan Borčič, Janez Lamberger in Borut Ingolič) je predlagala za Levstikovo nagrado akademskega slikarja Danijela Demšarja, svojo izbiro pa je utemeljila takole:
Ilustracije akademskega slikarja Danijela Demšarja v knjigah Kuža Luža Leopolda Suhodolčana, Kužmucke Marjete Novak in Mama žaba in žabčki Gvida Tartalja je osvežujoč dodatek našim sedanjim ilustrativnim interpretacijam mladinskih besedil. Odlikuje ga sproščena, domiselna, otroškemu svetu primerna predmetna predstavitev, ki zna umetniško sugestivno preu-stvarjati mrtve in žive nosilce povesti vsebine. Risba, neobremenjena s tradicionalnimi konstruktivizmi, pretanjeno igrivo očrtava poenostavljene predmete, ljudi in živali, jih pa nedvoumno označuje v njihovem likovnem in otroku zanimivem bistvu. Kompozicije prežema rahel humor, ki se zelo prisrčno, otroško neposredno nadgrajuje z nekakšno vizionarsko nadresničnostjo in te preproste upodobitve predstavlja v sanjski svet. V tem svetu pa je — kot v otrokovem —vse mogoče in prav. Izrazno sozvočje je doseženo v skupni govorici oblik in barv, ki prav tako preraščajo zgolj zunanjo predmetno obarvanost in s svojo sugestivnostjo pomagajo gledalcu prestopati v domišljijsko resničnost ilustrativnih videnj literarnega sveta.
Člani žirije za poljudnoznanstveno literaturo (Ludvik Horvat, Dora Gobec, Ana Kastelic, Tone IVraber, Jože Vilfan) so se odločili, da predlagajo za Levstikovo nagrado na področju poljudnoznanstvene literature za otroke in mladino doktorja Aleksandra Konjeva.
Knjigo Nevidni živi svet prof. dr. Aleksandra Konjajeva lahko štejemo za prvo mikrobiologijo, napisano za slovenski mladi rod. Tako je utemeljila žirija svoj
Nenehna rast in izpopolnjevanje
Zlata in Jože Volarič razstavljata v Beogradu
Zlata in Jože Volarič že več let vztrajno in prizadevno bogatita svoj opus slikarskih in kiparskih del. Nenehna rast in spopolnje-vanje likovnih zamisli jima je v preteklih letih na široko odprlo vrata v najrazličnejša razstavišča in galerije pri nas in drugod.
Prav te dni končujeta obsežno predstavitev svojih del v galerijskih prostorih Delavske univerze Djuro Salaj v Beogradu. Kustodinja galerije, umetnostna zgodovinarka Katarina Jovanovič je ob odprtju njune razstave pripravila obsežnejše besedilo, v katerem je poleg likovnih poudarila tudi dosežke obeh avtorjev na literarnem področju: prozo pri Zlati in poezijo ter aforizme pri Jožetu Volariču.
Slikarstvo Zlate Volarič navdihuje življenjski optimizem in nevsakdanje, praznično in veselo razpoloženje, podobno otroški evforiji. »Zato ni čudno,« poudarja Jovanovičeva, »da tudi njene slike v svoji preprosti, vendar privlačni neposrednosti
spominjajo na otroško slikarstvo.«
»Povsem drugačen je v svojem kiparskem izrazu Jože Volarič,« nadaljuje Katarina Jovanovič, »njegovo poznavanje človeka zajema tudi prizanesljivost do njegovih napak in slabosti, ki jih prikazuje z razumevanjem in humorjem.«
Beograjska ocenjevalka posebej poudarja mojstrsko tehniko Volaričevega varjenja jekla, iz katerega nastajajo njegove številne plastike. Vsebina in oblika se v stvaritvah Jožeta Volariča povezujeta v mojstrske dosežke, ki uvrščajo njegova dela prav v vrh ljubiteljskega likovnega ustvarjanja.
Podoben odmev kot v Beogradu je imelo kiparstvo Jožeta Volariča v varjenem jeklu tudi v Zagrebu; v tem mestu je avtor na osmi predstavitvi delavskega likovnega ustvarjanja v Klubu samoupravljavcev ob 35-ietnici delavskega samoupravljanja prejel skupaj s štirimi hrvaškimi likovniki zlato plaketo.
CENE AVGUŠTIN
predlog založniškemu svetu. Bogato avtorjevo znanje in pedagoške izkušnje so omogočili pestrost v metodiki prikazovanja; v knjigi ni kemičnih formul, so pa številne ilustracije, diagrami in sheme, ki jih je po avtorjevih napotkih izdelal slikar Janko Testen. Avtorjevo izhodišče so vsakdanji pojavi, ki zbujajo zanimanje mladega bralca. Poglavja, ki predstavljajo pestro dogajanje v obdobju porajanja mikrobiologije kot samostojne znanstvene discipline, pa daleč presegajo mnoge zgodovinske osvetlitve rojevanja panog. Avtor mikrobiološka spoznanja
vseskozi povezuje s spoznal1! zakonitostmi in drugih pan°\ področij znanosti. Tako " bralec celostno podobo o * povezanosti »mikrosveta« Z1 gimi manifestacijami življ1 \ podobo o njegovi vlogi v vdl' krožnem toku materije, hkrf tudi nevsiljivo etično sporO& naši odgovornosti do vsega l1 ga. Avtor vodi bralca skozi11 poglavja s kančkom huta1 navaja ga na samostojno ral1 Ijanje in eksperimentih predvsem pa na to, naj hodi Življenje z odprtimi očmi.
V. K.
V«
cei
Po,
Zvezna otroška likov« kolonija Bitola '85
Pn
kn
Kako daleč lahko pripelje učitelja želja, da bi primerjal svoje pedagoško delo s pedagoškim delom svojih kolegov in da bi se ob tem strokovno izpopolnjeval ali potrdil svoj način dosedanjega dela ob srečanju z ljudmi podobnih teženj, želja in ciljev, kot jih ima sam pri svojem pedagoškem delu, kaže udeležba likovnih pedagogov iz Slovenije na natečaju za tretjo jugoslovansko razstavo otroških likovnih del, ki ga je razpisal Otroški likovni studio Ciril in Metod iz Bitole. Tiste osnovne šole, ki so poslale najboljša otroška likovna dela, so bile izbrane za delo v 4. zvezni otroški koloniji Bitola ’85. Ker pa je bila kakovost poslanih zbirk otroških likovnih del zelo visoka, so podelili še plakete za uspele zbirke poslanih otroških likovnih del in zlate plakete otrokom, oblikovalcem likovno najvrednejših stvaritev.
Na natečaju je sodelovalo 179 osnovnih šol iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije s 61000 otroškimi likovnimi deli. Žirija, ki ji je predsedoval dr. Bogomil Karlavaris, profesor na pedagoški akademiji na Reki, je izbrala za udeležbo v koloniji 15 osnovnih šol iz vseh koncev države, iz Slovenije tri osnovne šole: Simon Jenko Kranj, likovna pedagoginja Jolanda Pibernik, Milan Šuštaršič Ljubljana Bežigrad, likovna pedagoginja Lučka Selan, in Dane Šu-menjak Murska Sobota, likovni pedagog Majda Babič.
Plakete za uspele pošiljke otroških likovnih del so podelili 16 osnovnim šolam, od tega štirim osnovnim šolam iz naše republike, in sicer: Makolam, likovni pedagog Bernardina Paj, otroškemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, likovna pedagoginja Breda Celcer, Kostanjevica na Krki, likovni pedagog Jože Marinič, in Vzgojni zavod Fran Milčinski Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan. Zlate plakete je prejelo 29 otrok, 4 iz Slovenije: Anamarija Stančič iz Hrpelj, likovni pedagog Astrid Bubnič, Marinka Stanisavič iz Slovenjgradca, Simona Dober-šek iz Makol in Petar Milič iz Kranja.
Odprtje III. razstave likovnih del otrok Jugoslavije je bilo uvrščeno v program kolonije. Po likovnih lastnostih in po izvirnosti otroške izpovednosti je bila ena najboljših razstav, kar smo jih v taki zasedbi videli zadnje čase pri nas. Poleg del učencev tistih osnovnih šol, ki so bile izbrane za sodelovanje v koloniji. so bila iz Slovenije izjema po svežini in otroškosti dela učencev tovarišice Brede Celcer. Njen uspeh je prav presenetljiv, saj vemo, da pri svojem pedagoškem delu ne more računati na kakršno koli kontinuiteto in da
Pr,
loš
Pic
«v
ne more izpeljati nobene 1,1 enote do konca, ker je njeflj kovno vzgojno delo z otroci zano na čas, ko so ti v bolniš® Razstavljenih je bilo 320 c1 ških likovnih del. Iz Slovenil poslalo likovna dela 24 osno' šol, razstavljenih pa je bik del. Otroci, avtorji razstavlj£ del, so prejeli diplome.
4. Zvezna otroška likovni lonija Bitola ’85 je trajala od do 29. maja 1985. V progP dela kolonije so bili izleti v o) ške znamenite kraje, obiski lovnih kolektivov, odprtje stav, družabna in strokovna Čanja in slikanje na prosten1 ulicah starega mesta na Stara bitolska arhitektura
V koloniji je sodelovalo otrok in 14 likovnih pedagd Slovenijo so zastopale M1 Rumež, Mateja Miloševič in teja Rajnar iz Murske Sod Marjetica Ilič, Barbara Skab in Nataša Knez iz Ljubljafl£ Manca Čelik, Tanja Mali in J1 Benedik iz Kranja s svojimi^ rišicami za likovni pouk.
Slikanje po mestnih ulic^ postalo tekma s časom za V« dobrih likovnih del. Med d£l so se porajala prijateljstva1 udeleženci kolonije in z donf ni. Zadnji dan kolonije sm° gostje delavnega kolektiva® la-tekst, kjer so otroci ustva1 na temo Človek in obleka. K£ otroci delali v odsotnosti s" mentorjev, so bila nastala de posebej zanimiva. Stva1 naših deklet so zbujale pozod in občudovanje. Delovni kj1 tiv Bitola-tekst je nagradil p-eno najboljše delo otrok pc publikah in avtonomnih pok nah s praktičnim darilom.
Nagrajenka iz Slovenije j£ Barbara Skaberne (osnovna Milan Šuštaršič Ljubljana)*
Kolonija, ki je bila časfl najdaljša doslej, je bila Zd udeležence močno dožN Otroci, ki so imeli dovolj čas privajanje in zbiranje moti'] so ustvarili dobra dela.
Žirija vseh prisotnih lik®' pedagogov, ki je opravila kakovostni izbor, je potrdi'1 kovno vrednost nastalih del; lotna prireditev, ki zajemaj1 slovansko razstavo otroškil1 kovnih del in kolonijo, je usf Zasluga gre skupini navduši iz Bitole, ki jih vodi znani.lik pedagog in velik človek Kost’ Antonovski. Slovenska ekip! oddala organizatorjem 31 del tega jih je vsaj 20 visoko f prečnih. Tako postaja B'1 mesto pod Pelistrom, v a1 sredni bližini antičnega a1 Herakleja Linkestis, po zaS tamkajšnjih likovnih pedal# v tem času, ki je šolstvu in lik1 pedagogiki nenaklonjen, sveže in obetavno središč otroško likovno ustvarjala0’ JOLANDA PIBERNIK

^JIŽEVNOST IN EKOLOŠKA VZGOJA
Umetniška beseda. Prepričljiva in spodbudna
Veliko pesniških in proznih besedil naših in tujih književnikov, v katerih je ekološka 'problematika obdelana umetniško Prepričljivo in sugestivno, je neprecenljive vrednosti za ekološko vzgojo in izobraževanje mladine.
Ekološka vzgoja in izobraže-
ni j*nje v naših šolah (tako
‘' nh°Vn^ ^0t V sre^ni‘k usmerje-tti ‘k) sta prepuščena skoraj samo ' ^ku biologije in kemije; to pa /«• J nVi upravičeno niti smotrno. 'J .“dva predmeta se začneta pou-^vati v osnovni šoli razmeroma °?/7o, sama učna snov pa ne °re dati zaželenih uspehov, pri ološkem izobraževanju in pri Osebni vzgoji. To vlogo bi mo-p Prevzeti tudi drugi predmeti, . /envsem pouk materinščine in mmevnosti. Prav pri pouku tega * loTmeta ie mo&°če učence eko-I sk° vzgajati in jih izobraževati ^ °d zgodnje mladosti; nanje je °goče vplivati predvsem ču-Vetlo, tako kot jim je mogoče že
tedaj privzgajati higienske navade, jih poučevati o medčloveških odnosih, delu in morali. Žal pa je sestavkov z ekološko tematiko v šolskih berilih zelo malo, veliko pa jih najdemo v književnosti naših in tujih narodov in narodnosti. Treba jih je samo domiselno izbrati in ob primernih priložnostih uporabiti pri pouku. V ta namen, lahko s pridom uporabimo tildi kratke izpovedi v prozi ali verzih; te najdemo v Zgodbah, pesmih, zapisih ali pogovorih naših in tujih piscev.
Take zgovorne pesniške izpovedi s poudarkom na ekološki vzgoji so lahko zelo dober povod za ekološka razpravljanja pri pouku maternega jezika in knji-
ževnosti ter močna spodbuda za iskanje podobnih vsebin. Najdemo jih tako v delih naših starejših pisateljev in pesnikov (Branko Radičevič, Jovan Jovanovič Zmaj, Petar Kočič, Simon Gregorčič; Josip Murn Aleksandrov, Veljko Petrovič, Miodrag Borisavljevič, Miško Kranjec, Gustav Krklec, Branko Čopič) kot tudi pri sodobnih (Desanka Maksimovič, Blaže Koneski, Matej Bor, Stevan Raičkovič, Vaško Popa, Florika Štefan, Janez Menart, Kajetan Kovič, Ulja Ladin, Zvonimir Balog, Milovan Danojlič, Velimir Miloševič). Pri teh pa tudi pri nekaterih drugih naših sodobnih književnikih lahko najdemo pesmi, zgodbe, pesmi v prozi in lirske zapise, v katerih ti ustvarjalci na zavidljivi umetniški ravni obravnavajo ekološko problematiko.
V takih besedilih so kot aktualne in umetniško relevantne
teme sugestivno obdelani tudi tile ^pojavi: neusmiljeno uničevanje drevja in živali, nepremišljena industrializacija, nenadzorovano onesnaževanje voda, čezmerno onesnaženje zraka, trušč v mestih in razni drugi problemi sodobne civilizacije. Svoje stališče do teh škodljivih pojavov izražajo mojstri besede kot prošnjo, opozorilo in protest, obsodbo in bridko satiro. Opogumlja tudi to, da glas piscev o tej problematiki ne prihaja prepozno. Morda pa bi lahko celo prehitel čas?
Tovrstna besedila naših književnikov, v katerih je obravnavana ekološka problematika umetniško prepričljivo in sugestivno, so izredno pomembna za ekološko vzgojo in izobraževanje mladih. Zato jih je treba sistematično poiskati, tematsko razvrstiti, jih uvrstiti v berila in z njimi spo-polnitišolsko branje. Uporabimo jih ob ustreznih priložnostih!
;n(
ici
dš(
o
lij’
10'
ilo
'Iji
od
ok
ki
e 1
la
K
ilO
$
Mj
ol'
ibi
ni
iJ'
ik
ca'
ve
10
B
Vil
Ki
s''
lo
'3'
ar<
TELEFONSKI DROG
Že dolgo ni več drevo
in nikoli
ne zelenijo žice,
ki so zdaj njegove edine roke.
Lastovke sedajo nanje,
preden letijo jeseni
čez morje na jug.
Ne ljubezni ne uboja ne zmore, samo čaka in pretaka po žicah tujo kri: rojstva in samomore, dolgove in slavo, statistiko smrti in vojne napovedi.
Redkokdaj, kadar cvetijo, se spomni in hoče biti spet
bela akacija.
Takrat pridejo deklice in poslušajo pesmi vetra v telefonskem drogu, ki ne more nikogar objeti, ker že dolgo ni več drevo.
KAJETAN KOVIČ
V
jii
ic
13
.SO
!3
[Vi
a«
iti'
;o'
3
lil'
:L
sf
;e«
ki
sli
pt
Id
if
3i>
fli
;as
to!
ki
n*
iČi
o'1
IZGUBLJENI DEČEK
Posta/ sem pred mesnico nehote: zajetna, odrezava mesarica, v roke krvava in zaripla v lica je rezala teličkovo srce.
Pred njo so stale žene in dekleta, čekaje v vrsti, ki je leno šla.
In vsaka vzela je kak kos teleta in zdaj pa zdaj katera kos srca.
In kakor prej v mesnico je prišla,' je spet odšla z razmišljenim »adijo«. Jaz pa sem dolgo stal pred mesarijo, pretresen s to tragedijo srca.
In stal sem tak kot izgubljeni deček in zrl mesarici pod roke in slutil: ko raznesejo srce, ostanek pade komu za nameček.
JANEZ MENART
Per Inge Bjrlo (Norveška): Groza, linorez, 1983
PLASTIČNE VREČKE
Nekaj nepopravljivo žalostnega je v odvrženih plastičnih vrečkah, ki jih čedalje pogosteje videvamo ob poteh in rekah, po travnikih in v gozdovih. Nekaj, ob čemer se človek zgrozi. Pogledamo vstran, izmikamo se; polivinilastih cap pa je čedalje več.
Pri tem nas ne moti toliko sama umazanija nekdaj bleščeče in gladke snovi kot pa žilava odpornost tovrstnih odpadkov, ki se jih ni mogoče znebiti. Vse razpada, trohni, se kisa, topi, odteka in hlapi, vrača se k materi zemlji kot voda ali kot hrana; samo plastika, suha in jalova, vztraja v grozljivem ponosu pritepenca, ki se — kot da ne bi bi! s tega sveta — niti na gnojišču noče včleniti v večni krog življenja in umiranja. Ne staplja se z zemljo, ne razpada, ni je mogoče raztrgati; kdo ve, kaj motri z ledenim in praznim očesom. Medtem ko organske snovi
— drevo, trava, listje — trohnijo in poetično diše, z vonjem, v katerem začutimo minule čase, ki se več ne vrnejo, izginja plastika počasi, brez vonja, brezčasno. Pravi izdelek določene vrste pameti: praktičen, bleščeč, tak, ki se ne more vključiti v svet.
Niti vetrovi, niti dež, niti sneg ne morejo tem vrečkam do živega. Zgrbančene in umazane se vlačijo ob plotovih; prilepijo se ob zemljo, zataknejo za trn, ukleščijo se med letve; vijejo se po obronkih:	umazane zastavice
naše civilizacije.
Samo ogenj jih lahko uniči. Plamen jih požge; v plamenu se zvijajo, kot bi gorel sam zlodej. Velika, dozdevna vreča se skrči v debelo kapljo črne smole. Kdo ve, mogoče je našel hudič zadnje zatočišče v plastični snovi.
MILOtVAN DANOJLIČ
skozi
okno
Tako je v Beogradu pa tudi drugod
J
Na nekaterih beograjskih ulicah bodo posekali stara drevesa. Namesto njih bodo posadili lepe mlade miličnike.
•
Zakaj ne dvignemo košev za odpadke na ulicah tako visoko, kot so koši za košarko? To bi bila provokacija, ki se ji ne bi mogel upirati noben član našega košarkarskega ljudstva. Koši bi bili polni, Beograd pa čist.	9
Le kakšen tok bomo imeli, če bo nastajal iz tako umazane Save in Donave? Žarnice bodo smrdele kot plinske svetilke.
Greh je vzeti življenje ribi, ki je preživela onesnaženje svojega življenjskega okolja.
Tisti, ki onesnažujejo Beograd, bi morali plačati denarno kazen. S pršilom bi jim morali narediti madeže na obleki.
Samo tako kazen bi razumeli.
•
Pogumni beograjski golobi so podobni toreadorjem. Kadar se zaleti vanje kaka besna motorna beštija, se elegantno umaknejo samo za nekaj centimetrov, potem pa kljuvajo naprej.
Neprijetno jutro z veliko vlage.
Kisika je malo, veliko pa slabega zraka.
Vdihavamo to, kar smo enkrat že porabili in izdahnili.
Ni več komarjev, čedalje manj je ptic in rib.
Končno smo ustvarili tako življenjsko okolje, v katerem lahko živi samo še človek.
Predlagamo, da se uvedejo osmrtnice tudi za drevesa.
Oznanimo smrt vsakega beograjskega drevesa in zraven napišimo, zakaj je umrlo: ta akcija je umrla zaradi bolezni, ta hrast zaradi starosti, temu topolu pa je vzela življenje sovražnikova roka.
Muh ni več.	*
Tudi tistih ni, ki so se hranili z muhami.
Pa tudi tistih ne, ki so živeli od onih, ki so se hranili z muhami. Majhne muhe lahko povzroče hude motnje v naravi.
•
Ribiči že od zgodnjega jutra namakajo trnke v prazne in umazane vode in čakajo, da mine sobota.
Nihče več ne verjame, da Sava in Donava sploh izvirata. Če ju pogledate ali poskusite, boste prepričani, da ju izdelujejo v tovarnah.
•
Kje boste kaditi letošnje poletje?
Pravijo, da je lepo kaditi na morju, čeprav imajo tudi gore veliko prednosti.
DUŠAN RADOVIČ
Iz roda v rod
Thomas Mann govori v romanu Doktor Fauslus o nekem lepem vaškem posestvu; na njem stoji stara, prostrana hiša, ki sestavlja skupaj z drugimi poslopji lepo štirikotno dvorišče. Sredi njega raste čudovita stara lipa, ki je malce v napoto živahnemu prometu voz, konj, živine in kmetijskim napravam. Ko je bil najstarejši sin, dedič, še mlad, se je z očetom nenehno prepiral zaradi lipe —zahteval'je, da se lipa poseka iz praktičnih razlogov, ko pa je oče umrl in je sin kot najstarejši postal gospodar v hiši, mu ni niti na misel prišlo, da bi lipo posekal; prepiral se je s svojim najstarejšim sinom, ki je predlagal, naj bi lipo posekali.
IVO ANDRIC (Zvezki)
Pripravil MILAN R. MARKOVIČ
Jainguo Wang (Kitajska): Pesem pomladi, barvni lesorez, 1983
dopisniki
poročajo
Ekslibris za šolsko knjižnico
Od leta 1974, ko je bil na Bledu mednarodni ekslibris kongres, se je zanimanje za malo grafiko razširilo tudi v šole. Po zaslugi Društva exlibris Slovenije in Rajka Pavlovca, revije Pionir in Igorja Longyke, osnovne šole Komenda Moste iz Most in Stane Pibernik je bilo organiziranih več razstav, otroškega ekslibrisa: republiška, jugoslovanska, mednarodna, razstava izbranih ekslibrisov in razstava ekslibrisov za šolsko knjižnico. Razstava ekslibris za šolsko knjižnico je bila letos odprta v osnovni šoli Komenda Moste. Z ekslibrisi je sodelovalo 55 osnovnih šol, razstavljenih pa je bilo 188 del.
Označevanje lastništva knjige ima razne oblike: podpis lastnika, lastnikov grb, napisano življenjsko vodilo ali geslo, razne oznake in datumi ter ekslibrisi. Ekslibris je mala grafika, ki jo nalepimo na prvo notranjo stran platnic, da s tem označimo lastništvo knjige. Ekslibris vsebuje ponavadi ime in priimek lastnika knjige, oznako ex libris, kar pomeni iz med knjig ali iz moje knjižnice, in motiv, ki na likovni način označi ali nekaj pove o lastniku knjige. Ker je za mnogo knjig v knjižnici potrebnih mnogo ekslibrisov, so ti izvedeni v taki likovni tehniki, ki se lahko razmnožuje ali v linorezu ali v lesorezu, jedkanici ali akvatinti.
Ekslibrise izdelujemo iz ljubezni do besede in zaradi varovanja knjig. Ker hočemo dodati dobrim, ljubljenim knjigam še eno lepoto, jim nalepimo ekslibris. Motiv na tem malem lističu mora biti kar se le da izviren. Izvirnost, tudi pri otroških delih, najlažje dosežemo, če izhajamo iz osebne izpovedi. Ekslibris pa prav hoče prikazati lastnika knjige iz njegove najbolj osebne strani. Zato izbiramo motive za ekslibrise iz narave in življenja ter dela ljudi v kraju in bližnji okolici, iz široke zakladnice narodove simbolike ali pa iz teženj, čustvovanj, želja in razmišljanj lastnika knjige. Motiv je lahko tudi duhovita ali šaljiva izpeljava lastnikovega imena in priimka. Avtor ekslibrisa mora upoštevati predvsem lastnika knjige, to je
naročnika male grafike, ko gre za motiv. Če poskrbi za likovno vredno rešitev, postane ekslibris prava mala mojstrovina.
Otroci delajo ekslibris sami sebi. Zato je njihov ekslibris neke vrste osebni grb ali osebni znak, ki ga na podlagi v šoli izdelanih odtisov s pomočjo fotokopiranja lahko razmnožijo v že-Ijenih količinah in nalepijo v zvezke ter knjige. Zaradi tega spodbuja otroke k ustvarjalnosti. Ko ga otrok oblikuje, izhaja iz sebe in ga dela zase. To pomeni, da je izdelava ekslibrisa dobra likovna naloga. Toda v naših šolah ni zelo pogost pojav in otroci ga bolj malo poznajo. Na razstavi v Mostah je sodelovalo le malo osnovnih šol, komaj 55. Za otroški ekslibris bi bilo treba kaj storiti. S predavanji ali tečaji dodatno izobraziti učitelje. Razširiti znanje o ekslibrisu na vse vrste znakov, ki jih je mogoče v osnovni šoli obdelati. Povezati izdelavo otroškega ekslibrisa z bralno značko, tako bi branje knjig in mala grafika živeli skupaj, kar je pravi namen ekslibrj-
Fri izdelavi ekslibrisov povzročajo otrokom največ težav črke. Visoko izrezane črke zahtevajo več natančnosti in pro- ■ štora, zato so lepše. Globoko urezane črke morajo imeti glo-1, bok in precizen rez, ker ga otroci ne zmorejo, so videti slabše. Ek--slibris za šolsko knjižnico je vseboval še dodatne črke za oznako knjižnice. Na mnogih razstavljenih ekslibrisih se vidi, da otroci niso vedeli, kam in kako ravnati z množico črk. Ekslibrisi bi morali imeti manj besed. Obvezne tri ali štiri besede pa bi morale biti urejene na pravem mestu.
Razstavljeni ekslibrisi so bili linorezi. Najlepše ekslibrise so izdelali učenci pedagogov: Milana Trušnovca, Tonke Tacol, Lučke Selan, Bernardine Paj in Ferenca Szakacsa. Katalog k razstavi je lično uredila Monika Že-rovnik.
Z dosedanjimi razstavami otroškega ekslibrisa in s tistimi, ki jih še načrtujejo, postaja osnovna šola Komenda Moste središče za otroški ekslibris. JOLANDA PIBERNIK
Taki so, kot smo jih vzgojili
Letos spomladi smo mladinci Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici pripravili delovne sestanke s priznanimi umetniki. Tako smo z delom počastili 40-letnico osvoboditve in dan mladosti. Učenci osmih razredov, in prav ta dan sprejeti novi člani ZSMS iz sedmih razredov, smo se razdelili v osem delovnih skupin.
Veliko učencev se je odločilo za pogovor s pisateljem Tonetom Svetino, ki nam je povedal mnogo zanimivega. Vse je zelo presenetil, ko je povedal, da že od tretjega razreda dalje — mimogrede, takrat je dobil prvo literarno nagrado za spis Pogovor z vijolico — piše dnevnik redno vsak dan. Povedal je tudi, kako je treba pisati, da skrivnost ostane skrivnost. Trenutno piše tudi IV. del Ukane in Poslednjo oaro; le-ta govori o nesmiselnosti vojn in o problemih industrijske družbe. Ponosno je pripovedoval tudi o svojih skulpturah, saj je edini na svetu, ki za to delo uporablja vojni material. O mladini pa je dejal: »Mladi so taki, kot smo jih sami ustvarili. Vse revolucije so naredili oni, in kar se v naši družbi da popraviti, bodo popravili oni.«
GLASBENA SKUPINA
se je pogovarjala z glasbenikom Klemnom Ramovšem. Veliko je povedal nam še ne-
znanih stvari o sodobni in baročni glasbi. Sam igra sodobno glasbo šele v zadnjem času in za to potrebuje posebne zapise. Seveda nam je te zapise pokazal in po njih tudi zaigral. Spočetka smo se smejali, a kmalu nam je vse skupaj postalo všeč in nazadnje smo navdušeno zaploskali. Tovariš Ramovš je povedal, da se je v začetku tudi sam smejal taki glasbi, a ko jo je po-bliže spoznal, se mu je priljubila. Toda, tudi stara glasba mu je še vedno pri srcu. V Radovljici je s svojimi kolegi ustanovil Društvo prijatejjev stare glasbe, ki vsako leto konec julija prireja Poletno akademijo za staro glasbo. To društvo deluje že četrto leto in še vedno z veseljem sprejema nove člane. Vsak, ki se želi izpopolniti v baročnem petju, plesu, igranju flavte, čembala in lutnje, se lahko prijavi v radovljiški glasbeni šoli.
SKUPINA LIKOVNIKOV je
skušala poživiti našo prihodnjo knjižnico. Poslikali so jo z vsakdanjimi prizori iz šolskega življenja. Najprej so s kredo narisali skice, nato pa jih prebarvali s fasadnimi barvami
SKUPINA SLIKARJEV pa je pod vodstvom Franceta Kreuzerja v avli šole slikala prizor boja Pegama in Lambergar-ja. Slikar je najprej naslikal osnovni motiv, šele potem so
Ob delu novo navdušenje za poklic
Uspešna delovna praksa študentov kemije na Pedagoški akademiji v Ljubljani v š. 1.1984/85
Študentje kemije na Pedagoški akademiji v Ljubljani so imeli lanskoletno delovno prakso od 8. do 12. in od 15. do 19. aprila. Delali so v skupinah, v vsaki jih je bilo šest. Ker je učnih ur kemije sorazmerno malo (na šoli s tremi oddelki 7. in tremi oddelki 8. razreda je samo 12 ur na teden), so izpolnili le minimalno obveznost. Vsak je imel dva nastopa, po enega v sedmem razredu (anorganska kemija) in enega v osmem (organska kemi-
Med delovno prakso se morajo študentje seznaniti tudi z drugimi dejavnostmi našoli, zato so se udeleževali redovalnih in pedagoških konferenc, govorilnih ur, roditeljskih sestankov. Pogovarjali z ravnatelji šol in z delavci v šolskih svetovalnih službah. Začutili utrip šole in spoznali tudi vzgojno in administrativno delo, ki ga mora opravljati učitelj poleg pouka.
Študentje vseh skupin, razporejenih po različnih šolah, so bili
Anne Djkmans (Belgija): Interier II, mezzotinta in akvatinta, 1983
ja). Ves čas delovne prakse pa so študentje spremljali nastope svojih kolegov.
Nastope smo skupaj razčlenili in ocenili. Večina študentov je imela dobre nastope. Za vse pa lahko trdim, da so se na »svoje« učne ure in tudi na analize učnih ur kolegov skrbno, vestno in temeljito pripravljali. Začetniške težave so imeli le pri eksperimentiranju in pri postavljanju jasnih vprašanj.
lahko začeli slikati tudi mladinci. Sliko so dopolnili z radovljiškim grbom. Delo je bilo zahtevno in zamudno, zato je bilo končano šele popoldne.
Nekaj mladincev se je spoprijelo z lesom, seveda ob pomoči akademskega kiparja Staneta Kolmana.
Tudi v telovadnici in na igrišču je bilo živahno. Osmošolci so igrali odbojko, sedmošolci pa mali nogomet.
SKUPINA ČASNIKARJEV
je vse dopoldne sproti oblikovala poročilo o dejavnostih na šoli, opravila je več anket in intervjujev in takoj oblikovala stenčas. Tako so lahko vsi sledili delu učencev v posameznih skupinah, čeprav jih niso videli. Fotografi so stenčas kasneje opremili še s fotografijami dela v posameznih skupinah.
Tisti učenci ali mladinci, ki se niso mogli odločiti za nobeno teh skupin, pa so v kuhinji pomagali pripraviti slovesnejšo malico. Nabrali so tudi cvetje in z njim okrasili jedilnico.
Dan mladosti smo letos preživeli drugače. Ko smo mladince povprašali, kako jim je všeč tako delovno praznovanje, so vsi zatrdili, da si takih dni še želijo. Torej, bilo je lepo.
Člani novinarske skupine na Osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica
povečini zadovoljni, saj so spoznali veliko novega in se veliko naučili. Zadovoljne pa so bile tudi naše mentorice, saj jim pomeni mentorstvo veliko priznanje za njihovo uspešno delo. Vse naše mentorice so študentom veliko pomagale, seznanjale so jih s svojimi izkušnjami in jih spodbujale. Z njimi so bile zelo potrpežljive in prijazne.
Ob tej priložnosti bi se rada iskreno zahvalila: tovarišici Miri Plut Štraus z osnovne šole Prežihov Voranc v Ljubljani, ki že več let sodeluje z nami in sprejema naše študente tudi na obvezne nastope zunaj delovne prakse in tovarišici Magdi Kastelic z osnovne šole Heroja Franca Bukovca v Preski pri Medvodah, ki je bila mentorica lani in letos.
Le dvakrat smo bili gostje tudi na sonovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki. Tu organizira delo pomočnica ravnatelja ali bolje pedagoški vodja šole tovarišica Bogomila Krvina, ki je študet-nom veliko pomagala s predavanjem, nasveti in z gradivom. S študenti so delale kar tri mentorice: Ljudmila Križnar, Marija Kokol in Vesna Žakelj. Vsem najlepša hvala za pomoč in dragocene nasvete študentom. Posebej se zahvaljujem tovarišici Križnarjev! za vodenje delovne prakse, za skrbno in požrtvovalno delo s študenti.
Na osnovnih šolah v Preski in v Škofji Loki, kjer gostujemo le enkrat na leto, živi z nami tako rekoč vsa šola. Vsi učenci in učitelji vedo za nas in vsepovsod (v šolskih prostorih ter zunaj njih) nas prisrčno pozdravljajo. Tako nam dajejo lep občutek dobro-došlosti in domačnosti.
Lahko rečem, da je bila letos delovna praksa iz kemije nadvse uspešna, največ vredno pa je zadovoljstvo tako študentov kot mentoric. Da je praksa dosegla svoj namen, priča izjava študentke: »Zdaj smo se šele zares navdušili - za učiteljski poklic.«
BREDA NOVAK
DRUGIČ V MARIBORU
»Mladi raziskovalci za napredek Maribora«
Na Pedagoški akademiji v Mariboru je v maju potekala sklepna prireditev Mladi raziskovalci za napredek Maribora. Akcija je v šolskem letu 1984/85 potekala že drugič. V njej je sodelovalo 143 učencev iz 8 srednjih šol s 50 raziskovalnimi nalogami in 38 mentorji.
raziskovalnih nalog. Prva nagrada je bila podeljena učencu | Danilu Ogrincu s Srednje šole elektrotehniške in računalniške usmeritve za nalogo Regulacija I hitrosti oziroma vrtilnega mo- k menta pri kolesu na električni ' pogon. Mentor naloge je bil Bojan Gulič.
Akcijo in sklepno prireditev sta vodila in organizirala Raziskovalna skupnost mesta Maribor in svet Zveze organizacij za tehnično kulturo mesta Maribor.
Razpisanih je bilo 8 raziskovalnih področij: družboslovja, humanizma, zgodovine, arheologije, ekonomske, socioloških in političnih ved, fizike, elektrotehnike, elektronike, kemije in kemijske tehnologije, biologije
m cis.uiugijc, računalništva, proizvodno-tehničnega področja in s pedagoško-psihološkega področja.
Prispelih in predstavljenih je bilo 50 raziskovalnih nalog iz 7 področij, pedagoško-psihološko področje žal ni bilo zastopano.
Učenci raziskovalci so naloge predstavili na posterjih razstavišča Pedagoške akademije ter jih zagovarjali pred strokovnimi komisijami; v teh so bili predstavniki Univerze v Mariboru, predstavniki združenega dela in profesorji srednjih šol.
Strokovne komisije so po pregledu in oceni raziskovalnih nalog ter zagovorov podelile prve nagrade učencem po posameznih področjih v višini 8000 din.
Iz družboslovja, humanizma, zgodovine, arheologije je bilo prijavljenih 13 - raziskovalnih nalog. Prvo nagrado je prejela učenka Srednje naravoslovne šole Miloš Zidanšek Evgenija Pulko za nalogo z naslovom Srednjeveška keramika iz Ormoža. Učenka je nalogo delala pod mentorstvom Vesne Uroše-vič.
Ekonomske, sociološke, politične vede so bile zastopane z 9 nalogami. Strokovna komisija se je odločila za tri prva mesta. Nagrado je prejela naloga z naslovom Raziskava tržišča za prodajo gospodinjskega rednika. Nalogo so opravile učenke Srednje ekonomske šole pod mentorstvom Danile Žuraj.
Prvo nagrado je dobila tudi naloga Srednje družboslovne šole pod mentorstvom Dragice Kranjc in Blanke Pokeršnik z naslovom Kulturna identifikacija učencev SDŠ Maribor. Med nagrajenimi je tudi naloga Primerjava strukture prebivalstva specifičnih mestnih četrti Maribora na podlagi izbranih krajevnih skupnosti. Avtorji naloge so učenci Srednje družboslovne šole pod mentorstvom Boruta Drobnjaka.
S področja fizike, elektrotehnike in elektronike je prispelo 5
Kemijo in kemijsko tehnologijo je zastopalo 8 raziskovalnih ' nalog. Prva nagrada je bila pode- I Ijena Nataši Kline in Suzani Ma- | koter iz SNŠ Miloš Zidanšek, : mentorstvo je opravljal mag' i Slavko Lapajne. Naloga je imela i naslov Onesnaževanje zraka —- < nekatere izkušnje pri določeva- i nju kislih snovi v zraku na po- j dročju Maribora in širše okolice. ]
Biologija in ekologija sta bjji s skromno zastopani s tremi nalo- 1 gami. Strokovna komisija se jc s odločila za delitev prvega mesta : in sicer za nalogi: Število in vrste I bakterij na SNS Miloš Zidanšek i avtoric Bojane Bajde in Maje i Strle, mentorstvo je opravila i Alenka Praprotnik-Zalar in < Vplivi rastnih spojin popraste ’ mlečnice in 3-indolilocetne ki- I sline na zakoreninjanje. Nalogo i so opravili učenci Srednje druž- 1 boslovne šole pod mentorstvom i Nade Devetak.	i
Za računalniško področje je 1 bilo prijavljenih 6 nalog. Na- , grado sta prejeli naloga Preračun s nosilcev in Reševanje sistemov ! linearnih kongruenc. Avtorja , prve naloge sta učenca iz SKSMŠ | Matjaž Zgaga in Tomaž Žnidar- . ko, druge pa Milan Stojičevič iz SNŠ Miloš Zidanšek. Mentorja ( sta bila Borut Čretnik in Marija t Gajšt.	s
Na proizvodno tehničnem po- i dročju je bilo predstavljenih 6 1 raziskovalnih nalog; prvo nagra- < jena je imela naslov Analiza po- i škodb in primerjava različnih i materialov za izdelavo zobnikov, i Nalogo so izdelali učenci Srednje kovmarske, strojne in metalur- 1 ške šole pod mentorstvom Draga ! Šabedra.
Ob koncu poročila je treba ] ugotoviti, da dobiva zamisel o < dejavnostih na tem področju , svojo vsebino. Gibanje in i sklepna prireditev potekata brez ] večjih zapetljajev in težav zaradi s izrednega in požrtvovalnega dela | mentorjev na posameznih šolah, j Žal to delo še vedno ni dobilo i družbenega pomena, to pomeni , da bi bilo nagrajeno, zato zaslu- i žijo mentorji in nazadnje tudi , vodstva posameznih šol resnično , pohvalo in zahvalo.
V imenu iniciativnega odbora j se zahvaljujem Zavodu za šolstvo OE Maribor, vodstvu Peda- i goške’ akademije, vsem rečen- j | zentom reziskovalnih nalog in j članom strokovnih komisij, ki so | organizacijsko in sicer pomagali izpeljati prireditev.
BREDA ŽERJAL
PREUREJENA GEOLOŠKO PALEONTOLOŠKA DVORANA V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE
Letos smo v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja odprli povsem preurejeno geolo-ško-paleontološko dvorano. Dvorana je tematsko razdeljena na splošni in paleontološki del. V prvem delu so prikazani: časovna razdelitev zemljine zgodovine, zgradba njene notranjosti, geološka karta Slovenije, razlaga nekaj najpogostejših pojmov pa-leontologike, podana je shema določanja absolutne starosti kamnin, ponazorjen pa je tudi ekonomski pomen geologije.
Drugi, tj. paleontološki del, je razdeljen na posamezna obdobja zemljine zgodovine — na paleo-zoik, trias, juro, kredo, kenozoik in kvartar — glede na razpoložljivo paleontološko gradivo. Razstavljeni fosili so samo iz slo-
venskih nahajališč. V vitrinah so k fosilom podana še kratka pojasnila o posameznih živalskih skupinah iz posameznih dob. Te skupine so predstavljene tudi z risbami.
Velike čmo-bele fotografije prikazujejo življenje na kopnem in v morju v določenem obdobju zemljine zgodovine. Na šestih panojih je prikazan položaj jedef današnjih celin v določenem obdobju, zraven pa je vrisan položaj kamnin enake starosti na območju Evrope.
Tako na novo urejena paleon-tološka dvorana je primerna za vse stopnje izobraževanja šolarjev iz naravoslovja.
LJERKA TRAMPUŽ
Usposabljanje za uspešno učenje in samoizobraževanje
Aktualnost miselnih vzorcev
^ SR Sloveniji je v zadnjih letih med učitelji veliko zanimanje za ^Porabo miselnih vzorcev. Po angleški televizijski oddaji, ki jo je RTV Mttbljana predvajala leta 1980 in prevodu knjige Tonyja Buzana: ^Jaj z glavo (DDU), se je nekaj posameznikov pri nas pri svojem teo-e*ičnem in praktičnem delu pričelo sistematično ukvarjati s tehniko ^nja s pomočjo miselnih vzorcev. Veliko osnovnošolskih učiteljev in ay*>ateljev ježe obiskovalo enodnevne ali nekajdnevne seminarje (po Oblizni oceni okoli 1000). Številni med njimi že s pridom in po svoji ^soji zelo uspešno uporabljajo miselne vzorce pri pouku. Tisti, ki S|>io imeli priložnost obiskati razstavo o miselnih vzorcih v Cankarje-!eH domu v Ljubljani marca 1985, smo se o tem lahko sami prepričali Razstavo sta organizirala Zavod za produktivnost dela in Vzgojna poslovalnica v Novem mestu ob sodelovanju osnovnih šol).
^ čem je značilnost miselnih Sfcev? Gre za zapis bistvenih pljučnih) besed neke vsebine pnote, teme ali poglavja) na po-^en način. V središču lista je . Srednja beseda (naslov), ob njej ,n Proti robu pa so zapisane ruge pomembne besede, ki so a2Porejene tako, da je-ob po-=ledu na miselni vzorec mogoče Poklicati pomembno sporočilo iz Pomirja. Tony Buzan je razvil Posebno tehniko zapisovanja mi-e'uega vzorca: ključne besede pPisujemo s tiskanimi črkami, esede razporejamo po po-ombnosti od sredine lista proti °ou, zapis opremimo z različ-'mi barvami, podčrtovanjem in ^“krožanjem, medsebojne po-ezave in odnose med ključnimi bedami nakazujemo s pušči-^i, raznimi liki vprašanji in !Caji. Taka zasnova in izvedba . 'selnega vzorca je psihološko " didaktično povezana in utečena.
."endar natančnejše poznavale metode učenja s pomočjo mi-einih vzorcev kaže, da je njena ednost predvsem v tem, da ak-.. obzira nekatera znana didak-lcna načela, ki so v naši šolski [j ksi delno zapostavljena. To ukazujejo tele ugotovitve pe-^agoške službe; nekateri učitelji e opozarjajo učencev na bi-Vene ali pomembnejše infor-, acije, da učne ure so slabo arti-ujirane (zlasti uvodni in sklepni ^kaj malo pa je tudi poduka Sencem o načinih samostojnega
c®nja in opravljanja domačih nalog,
^Ptimistično o učenčevih Posebnostih
Za Tonyja Buzana je značilno, , ? 'zhaja iz velikega optimizma, j naj bi bil sicer značilen za pe-^“gosko delo. Gre za optimizem niiselne zmožnosti učencev in ,udi odraslih. V šolski praksi se ^al hitro zadovoljimo s pavšalno °dbo o miselnih sposobnostih TOsamežnih učencev in iščemo nzlične razloge in potrditve o 5janjših dosežkih učencev, kaj /l5*0 pa se poglobimo v vprašaja ali smo pri učencu izrabili ae zmožnosti in ali so bile poti za Jfgovo miselno delo njemu PUtnerne in učinkovite. Zadeva je pe toliko zanimivejša, če uči-e,J ustvarjalno prilagaja učni
načrt posebnostim konkretnega dela. Razmere pa pogosto narekujejo, da se je treba lotiti učnega načrta diferencirano in selektivno. Čeprav je učni načrt enoten in naj ga vse Osnovne šole v celoti obravnavajo, pri tej celoti mislimo zlasti na zaokroženost bistvenih sestavin in poglavij ter pomembnih vsebin (tistih, ki so podlaga in povezane z nadaljnjim izobraževanjem), je vendar med šolami in učitelji razlika v obsegu in hitrosti dojemanja vsebine. Razlika je odvisna med drugim tudi od poprejšnjega znanja učencev, njihove splošne razgledanosti, motivacije in metod učenja v šoli in doma. Učitelj, ki želi učence naučiti, na različne načine (če je potrebno) utrjuje in ponavlja učno snov ter izhaja pri obravnavi nove iz,že znane snovi. Učitelj pa, ki meni, da je učni načrt samo cilj pouka, ne upošteva kaj dosti poprejšnjega znanja in znanja učencev. V drugem primeru učenci ne morejo veliko vplivati na hitrost in obseg obravnave, v prvem primeru pa vplivajo neposredno in posredno na hitrost, obseg in zahtevnost obravnave učnega načrta. Učitelj na podlagi sprotnih preverjanj določa hitrost, obseg in metode dela glede na dojemanje in razumevanje učencev. Tako se tudi poglablja v miselne in druge značilnosti posameznega učenca in ga usmerja in spodbuja pri pridobivanju znanja.
Metoda učenja s pomočjo miselnih vzorcev aktualizira nekatera pomembna didaktična načela: poudariti bistveno in pomembno v množici informacij v posamezni učni enoti ali temi, povezovati novo z že znanim, navajati učence na učinkovite tehnike »priklica« (s pomočjo mnemotehnike, asociacij, prispodob ipd.) in ustrezna pogostost in oblike ponavljanja učne snovi. Vsa ta didaktična načela pa so pomembna za našo učno prakso in jih moramo v šoli upoštevati ne glede na to, ali uporabljajo učitelji metodo učenja s pomočjo miselnih vzorcev ali ne. Pedagoška služba ugotavlja, da se pri marsikateri učni uri ta pomembna didaktična načela ne manifestirajo. To pa pomeni, da morajo učitelji pri posamezni
učni enoti ali temi izhajajo iz vsebine, ki je učencem že znana in je podlaga za pridobivanje ali razumevanje nove (lahko so se tega učili v šoli, lahko pa tudi zunaj šole npr. po radiu ali televiziji), napovedati učno enoto ali temo (kaj se bodo učili, kako in zakaj), ob posameznih vsebinskih sklopih med učno uro ponoviti pomembne dele vsebine in ob koncu učne ure ponoviti učno snov in opozoriti na bistveno. Med poukom nastaja tudi ustrezna dispozicija (miselni vzorec je lahko ena od dispozicij), ki je primerno didaktično zasnovana in opremljena. Tako poteka učni proces tudi z veliko miselno dejavnostjo učencev. Tony Buzan, podobno pa tudi drugi avtorji, podpira in uveljavlja večkratno ponavljanje: prvo po deseti minutah (v učni uri in na koncu učne ure), drugo po 24 urah (domače naloge in domače učenje ter ponavljanje na začetku učne ure), tretje po enem tednu (povzetek, spraševanje in ocenjevanje ob koncu tedna ter kratka ponovitev snovi ob pričetku tedna), četrto čez mesec (ob zaključku učne teme oziroma poglavja), peto čez štiri mesece (pred polletjem, ob koncu pouka, na začetku šolskega leta). Zato mora učitelj ob letnem načrtovanju predvideti potreben čas za ponavljanje učne snovi, prav tako pa tudi v tedenski oziroma dnevni pripravi na pouk.
Spodbuda za uporabo učipkovitih tehnik učenja
Nekatere analize o učnih navadah pri nas kažejo, da naši šolarji niso usposobljeni in tudi motivirani za samostojno učenje
oziroma ponavljanje. Značilne so tele izjave: učim se, ko imam veselje, učim se pred ocenjevanjem, učim se ure in ure in se ne naučim ipd. Analize ki so bile opravljene pri nas o izvorih slabega učenja opozarjajo na slabo obvladanje tehnike branja, na to, da učenci ne uporabljajo slovarjev in leksikonov, se ne poglabljajo v skice, slike, zemljevide, grafikone, ni jim jasen naslov, berejo vse od začetka dobesedno in se učijo vsega — ne opredelijo bistvenega in pomembnega. To dokazuje, da je treba v vseh razredih, seveda razvojni stopnji primerno, usmerjati učence tudi na učinkovite tehnike učenja že pri pouku z ustrezno artikulacijo učne ure, z aktivnimi metodami dela, z ustreznim utrjevanjem in ponavljanjem, z navajanjem in usmerjanjem učencev na samostojno oziroma domače učenje ter v podaljšanem bivanju in pri samostojnem učenju v celodnevni šoli.
Metoda učenja s pomočjo miselnih vzorcev veliko vpliva, tudi na ustrezno oblikovanje učbenikov in didaktičnega gradiva. Posebej pa navaja na pravilno uporabo učbenika oziroma učenja iz knjig.
Metoda učenja s pomočjo miselnih vzorcev zbuja med učitelji veliko zanimanje. Zaželeno je, da bi se s to metodo seznanili vsi in jo po svoji presoji uporabljali pri svojem delu. Ne glede na uporabo miselnih vzorcev pa je treba pri pouku aktualizirati in uveljaviti didaktična načela uspešnega učenja. Učitelji se morajo tudi zavedati in uresničevati vzgojne naloge v zvezi z usposabljanjem učencev na pravilno in uspešno učenje in samoizobraževanje. MILAN ADAMIČ
Poljudno o računalnikih
Tehniška založba Slovenije je izdala aktualni deli s področja računalništva: knjigi Prvi... in drugi korak — Commodore Č-64 in Ukročeni računalnik uvajata v poznavanju računalnika in poglabljata znanje o njem
Obe knjigi o računalništvu sti deli domačih avtorjev: Hinki Muren si je prizadeval knjige PRVI .. IN DRUGI KORA! COMMODORE C-64 napisal tako, da bi bila čim poljudnejša ii razumljivejša, saj je pomembne predvsem, da se privadi računal nikom čim več ljudi. Računalnik naj bi postali sestavni uporabil del vsakdanjosti. Četudi je knjigi pisana za računalnikarje-začet nike, pa ne ostaja le pri začetniškem znanju o računalništvu marveč skuša to temeljno znanji nekoliko poglobiti. Knjiga je prilagojena računalniku, ki je pri na. precej razširjen, to je Commo-doni 64. Delo naj bi vsaj nekoliko nadomestilo ne posebne dober priročnik, ki je ob nakupi dodan Commodoru kot pripo moček, vendar ne ustreza niti začetniku niti zahtevnejšemi kupcu, ki je programiranje že ne koliko spoznal, saj mu priročnil ne bo vedno v pomoč in bo mora marsikaj pri delu z računalnikon odkrivati sam. Knjiga Prvi... ii drugi korak Commodore dajt možnost obema: začetniku in tistemu, ki se je že spoznal z osnovami programiranja. Da bi razumeli zapisano v priročniku, ji potrebno nekaj matematičnegi znanja, ne pa znanja računalniš tva, saj je knjiga namenjena pr vemu spoznavanju računalnika Zato se namerno ne ukvarja s poglobljenimi razlagami o zgradb računalnika, izogiba pa se tud matematičnim osnovam programiranja.
Ker je zgradba snovi sistema tična, so zgledi programiranja i vsej knjigi karseda preprosti h izbrani tako, da ponazarjajo h razlago snovi. Za vajo jih je se veda premalo, vendar knjiga tud ni bila pisana s tem namenom,, sa je za vaje na voljo dovolj druge li jeivture. Poseben dodatek I knjigi je tudi kaseta; na njej zbrani programi predvsem pokažejo, kako je mogoče uporabiti znanje, pridobljeno iz knjige, zc
reševanje različnih problemov. Težišče na tej kaseti zbranih programov je predvsem v delu s črkovnimi nizi.
Pri nastajanju knjige UKROČENI RAČUNALNIK sta sodelovala avtorja Samo Kuščer in Zoran Štrbac. Namenjena je predvsem izobražencem, tistim ljudem, ki že imajo nekaj matematičnega znanja, pa se niso mogli izobraževati na področju računalništva. Knjiga sicer ni namenjena mladim, vendar jo bodo razumeli tudi ti, če se bodo potrudili.
Začetno poglavje te knjige poljudno seznanja z zgodovino računalništva, poglavje Digitalni računalnik pove bistvene stvari o zgradbi in temeljnih načelih delovanja računalnika, naslednja, zahtevnejša poglavja pa obravnavajo kodiranje, delovanje procesorja, čip, programiranje, monitor in operacijski sistem. Poglavja proti koncu seznanjajo z mikroračunalnikom, spregovore o uporabi računalnika, o umetni inteligenci, o računalniku v družbi, o njegovem delovanju in vplivu, v zadnjem poglavju pa pisec razmišlja o vlogi računalnika v prihodnosti.
Pomembnejša mesta so v knjgi obdelana nekoliko natančneje; v vsem besedilu so opremljena z okviri; to olajšuje pregled nad prebranim, obenem pa nazorno predstavlja prej povedano, obravnavano snov.
Knjiga je na koncu opremljena tudi s slovarčkom računalniških izrazov, v katerem sta avtorja zbrala najbolj znane in najpogostejše izraze, ki se uporabljajo v računalništvu, obenem pa sta pri pisanju besedila skušala čim bolj upoštevati slovenske izraze in tako poskusila ifaj nekaj narediti za slovensko izrazje, ki je zaradi neposrednega privzemanja iz angleščine marsikdaj po krivici izrinjeno iz rabe.
V. K.
Po bližnjici k oddaljenemu
cilju
, Učitelj je vztrajno donkihotsko bitje, ki se bolj ali manj uspešno ubada s poučevanjem. Roko na srce: kdo med nami še ni imel tega občutka?
Učenec je prebrisanec, ki si izmisli tisoč in en način, kako se izmuzniti nezanimivemu učenju nagrmadenih vsebin. Šeststo petinsedemdeset strani učnega gradiva ali kakih triinosemdeset tisoč sedemsto b tise d v prvem razredu pa tri tisoč štiristo dvaindevetdeset strani ali milijon trideset tisoč šeststo besed v osmem za mladoletnega učenjaka ni ravno zanemarljiva teža pomnilve-nega bremena — ob tem, ko strokovnjaki iz dneva v dan ugotavljajo, da se šolarji učiti sploh ne znajo.
To zvemo tudi iz knjige Marije Gabrijelčičeve UČIMO SE — Z MISELNIMI VZORCI, ki jo je z letnico 1985 izdala Državna založba Slovenije. Privlačno strokovno delo je nastalo na temelju večletnega avtoričinega dela z učenci v šoli in vzgojni posvetovalnici (Vzgojna posvetovalnica Novo mesto). Namenjeno je učiteljem. Preskuša in potrjuje dognanja angleškega psihologa Tonija Buzana, strnjena v dveh njegovih delih: Delaj z glavo in Izkoristi svoj um.
Glasov, da je treba spremeniti ustaljeni način učenja (in poučevanja), je čedalje več. Veliko šolarjev niti v višjih razredih še ne zna brati. Učenci se iz tiskanih virov ne znajo učiti. Med anketiranimi jih šestdeset odstotkov izkazuje slabe učne navade. Pri učenju ne uporabljajo, slovarjev, leksikonov, enciklopedij, ne podčrtujejo pomembnih misli, ne delajo si zapiskov in povzetkov, med branjem preskočijo skice, grafikone, tabele, zemljevide, potemtakem —in avtorica ugotavlja prav to —šola ni zadovoljivo razvila niti najbolj osnovnih učnih navad.
V dobi informatike in nakopičenega znanja stoletne učne navade niso več uspešne. V šoli se mora uveljaviti razvijanje informacij o informacijah. Polžja počasnost nas bo drago stala. Brez napora m mogoče hoditi v korak z razvojem. Dohiteti zamujeno ali zaostati, druge izb ire ni. V tej vroči kaši se je znašla tudi šola, z njo vred pa vsak učitelj in učenec. Knjiga Učimo se z miselnimi vzorci poudarja veliko vlogo učiteljev pri izboljšanju učnih navad, in sicer v tem smislu, da učence motivirajo za sprotno učenje, za aktivno sodelovanje pri pouku, načrtovanje časa za učenje in izboljšanje učenja iz vseh tiskanih virov. Pomoč pri tem so miselni vzorci. Pri učenju postaja čedalje pomembnejša izraba časa, trajnejša zapomnitev in sposobnost spojitve obstoječega in na novo pridobljenega znanja v novo celoto. V šoli žal še zmeraj količina snovi prevladuje nad kakovostjo znanja. Balon učne storilnosti bo zdaj zdaj razneslo. Znanje ni ne utrjeno ne poglobljeno. Do posplošitve, analize, sinteze in vrednotenju se učenci le stežka prebijajo. Učna snov ni prežarjena z njihovo iskro duha. Ustvarjalnost se ne more prav razmahniti. Niso osamljeni primeri, da učenci ne razumejo besedila, ker ga ali napačno preberejo ali pa ne razumejo posameznih besed in besednih zvez. Pot od tod pelje naravnost k nerazumevanju besedil in navodil, s katerimi bodo imeli opravka pri poklicnem delu. Neuspeh v življenju je tako rekoč zagotovljen.
Tem in drugim zadregam šolskega vsakdanjika želi odpomoči knjiga Učimo se z miselnimi vzorci. Nov postopek, kako zagotoviti boljšo zapomnitev snovi, prevejanost učnega zrnja na temeljno in obrobno, prevetritev učne klime s svežimi sapami, ra-zbremenjenost obteženega spomina, bližnjica k oddaljenemu cilju in še kako drugače bi lahko poimenovali metodo dela z miselnimi vzorci. Vsa njena skrivnost so ključne besede, ta odlična pomoč spominu, priklic pa ob njih omogoči uporabo uskladiščenih podatkov za ustrezne smiselne zveze. Učenje je uspešnejše in lažje, zapomnitev trajnejša, poraba časa manjša — to pa je že tolikšna spodbuda za delo, da zbudi iz otopelosti celo najmanj zainteresiranega učenca.
Marija Gabrijelčičeva (avtorica je diplomirana pedagoginja in predmetna učiteljica) predstavlja metodo miselnih vzorcev kot spodbudo za uspešnejše učenje ob različni snovi in na različnih stopnjah šolanja: od priprave na šolo prek osnovne in srednje šole do visokošolskega študija. Posebna vrednost knjige je v tem, daje napisana iz prakse za prakso. Vsi prikazi temeljijo na izkušnji. Miselni vzorci, objavljeni v knjigi, so nastali pri neposrednem delu z učenci, najsi bo v vzgojni posvetovalnici ali v šoli. Avtoričine izkušnje in izkušnje novomeških učiteljev, ki so se ogreli za novost, so zgovorne in dovolj prepričljive. Ne manjka objektivnosti in kritičnosti, v strokovnem besedilu pa tudi ne iskric humorja in kakega čebeljega pika na račun šole in njenih nerodnosti. Skoda, da se je v delu, ki poudarja pomen vseh elementov tiskanega vira, kazalo znašlo na koncu namesto na začetku knjige!
S strokovnim delom Marije Gabrijelčičeve je povezana vesoljska putka; z njo je Polonca Kovač Buzanovo teorijo odlično prelila v otroško predstavnost in predstavljivost. VESOLJSKO JAJCE ALI I —/ —5 je duhovito literarizirana znanost o človekovih možganih in njihovih predstavnih zmožnostih. Knjigi — obe je izdala DZS —se dopolnjujeta in druga drugo ilustrirata. Ena je namenjena učiteljem, druga učencem. Ko bodo p na prebrali zgodbe o Vladimirju in Mojmiru, jim bo vladimirst, o in mojmirstvo zagotovilo užitek večplastnosti literarnega deli k i je učenci niso povprek sposobni v celoti dojeti. Strokovna in 'poslovna knjiga stopata z roko v roki na pot v učilne zidam: Sta tako izjemno sveži, da se na knjižni polici ne bi smeli zaprašiti.
BERTA GOLOB
Stri
objave
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo štipendirala študente pedagoških študijskih smeri na visbki oz. višji stopnji za potrebe naslednjih srednjih šol oz. domov za učence -trednjih šol:
1.	za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST, Ul. 29. novembra 4, 63000 CELJE
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIKA (MOŽNOST ZAPOSLITVE S 1. 9.1986)
2.	za potrebe SREDNJE NARAVOSLOVNO-MATEMATlCNE ŠOLE »JURIJA VEGE«, Študentovska 16, 65280 IDRIJA
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo Ljubljana
—	dipl. inž. STROJNIŠTVA (možnost zaposlitve s L 9.1986)
3.	za potrebe SREDNJE EKONOMSKE IN KOVINARSKE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM, IZOLA
a)	1 štipendija0 — za študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani — SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
b)	1 štipendija0 — za študij na Pravni fakulteti v Ljubljani —
GOSPODARSKO SAMOUPRAVNO PRAVO (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
° Poseben pogoj za to šolo je, da je kandidat pripadnik italijanske narodnosti oz. da obvlada italijanski jezik.
4.	za potrebe CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, JESENICE
a)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani
—	inž. STROJNIŠTVA (za dela in naloge učitelja praktičnega pouka z osnovnim poklicem strojni mehanik) (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
b)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani
—	inž,STROJNIŠTVA (za dela in naloge učitelja praktičnega pouka z osnovnim poklicem konstrukcijski ključavničar) (možnost zaposlitve s 1. 9. 1988)
5.	za potrebe SREDNJE PEDAGOŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE ŠOLE, Cankarjeva 2, KOPER
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Lj ubijanj — dipl. inž. RAČUNALNIŠTVA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
6.	za potrebe ISKRE — SREDNJE SOLE ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO-PREDELOVALNE USMERITVE, Savska loka 2, KRANJ
a)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — inž. ENERGETIKE oz. ELEKTRONIKE (možnost zaposlitve s L 9. 1988)
b)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Lj ubijanj — dipl. inž. ENERGETIK (možnost zaposlitve s 1. 9. 1988)
c)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. ELEKTRONIK (možnost zaposlitve s 1. 9. 1988)
č) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani
—	dipl. inž. STROJNIŠTVA (možnost zaposlitve s 1.9. 1988)
7.	za potrebe SREDNJE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE, Partizanska 82, LENDAVA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana PEDAGOŠKA FIZIKA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
8.	za potrebe PIT SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA, Celjska 16, LJUBLJANA
a)	2 štipendiji — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — inž. TELEKOMUNIKACIJ (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
b)	3 štipendije — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Lj ubijanj — dipl. inž. TELEKOMUNIKACIJ (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
9.	za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO, Šaranovičeva 5, LJUBLJANA
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
10.	za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO, Prušnikova 98, LJUBLJANA
a)	1 štipendija — zaštudij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani—inž. ELEKTRONIKE (možnost zaposlitve 1.9. 1987)
b)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. ELEKTROTEHNIKE (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987) .
c)	1 štipendija —zaštudij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. ENERGETIKE (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
11.	za potrebe SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE »B. KIDRIČ«, Prešernova 6, LJUBLJANA
a) 1 štipendija — za študij na Ekonomski fakulteti »B. Kidriča« v Ljubljani —dipl. EKONOMIST (gospodarsko računstvo) (možnost zaposlitve s 1.9. 1988)
12.	za potrebe SREDNJE LESARSKE SOLE, Lesarska ul. 2, MARIBOR
a)	1 štipendija — zaštudij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — inž. LESARSTVA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
b)	2štipendiji —zaštudij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — dipl. inž. LESARSTVA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
13.	za potrebe SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE, Trg Borisa Kidriča 3, MARIBOR
a) \ štipendija —za študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani — dipl. EKONOMIST (knjigovodstvo) (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
14.	za potrebe SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN, MURSKA SOBOTA	"
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIKA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
Posebna izobraževalna skupnost
No
za pedagoško usmeritev
Sto
Pei
šah
mii
tlO!
ponovno razpisuje za šolsko leto 1985/86
Ust
Rič
Uč
48 štipendij za študente
15.	za potrebe SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE, MURSKA SOBOTA
a)	1 štipendija — za študij na Visoki šoli Maribor — inž. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE (možnost zaposlitve s 1. 9. 1986)
b)	1 štipendija — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — dipl. inž. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE (možnost zaposlitvi s 1. 9: 1989)
16.	za potrebe SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE »B. KIDRIČ«, NOVO MESTO
a)	3 .štipendije—za študij za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIKA (možnost zaposli-
' tve s 1. 9. 1987)
b)	2 štipendiji — za študij na Fakulteti za: strojništvo — dipl. inž. STROJNIŠTVA (možnost zaposlitve s l. 9. 1987)
c)	1 štipendija — za študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — dipl. inž. LESARSTVA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
č) 2 štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — KEMIJA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
17.	za potrebe SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE, RAVNE NA KOROŠKEM
a)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIKA (mož-
'nost zaposlitve L 9. 1987)
b)	2 štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA FIZIKA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
c)	1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehno-F logijo v Ljubljani—dipl. inž. METALURGIJE (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
č) 3 štipendije — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani —^dipl. inž. STROJNIŠTVA (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
18.	za potrebe ŠC — TOZD SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA, SEVNICA
a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIKA (možnost zaposlitve s l. 9. 1989)
19.	za potrebe ŠOLSKEGA CENTRA »VOJVODINA«, Dijaška 12 b, TOLMIN
a) 1 štipendija — za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani — GLASBENI PEDAGOG (možnost zaposlitve s 1. 9. 1988)
ne
tei
Pri
sr£
de
b) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za narvoslovje in tehi-1' m; logijo v Ljubljani — PEDAGOŠKA MATEMATIK da (možnost zaposlitve s 1. 9. 1988)	j 'm
20. za potrebe CENTRA ZA REHABILITACIJO SLUHA l šo
GOVORA, Vojkova 74, LJUBLJANA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljn* Ijani — dipl. inž. ŠIBKI TOK s pedagoško-andragoško $ brazbo (možnost zaposlitve s 1. 9. 1987)
Prijave bo sprejemala Posebna izobraževalna skupnost za pedagog usmeritev, Ljubljana, Aškerčeva 9 — oddelek za štipendije — do 1; oktobra 1985.
Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,^
»Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« priložiti:
1.	overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oz. sp1 ročila p vseh dosedaj opravljenih izpitih,-vajah ipd.);
2.	uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko lel 1984 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1984;
3.	potrdilo skupščine občine o, premoženjskem stanju in potrdilo
številu članov gospodinjstva;	,
4.	svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge K’ drovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipend torja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranj*
5.	kratek življenjepis in opis socialnega in materialnega položaja dl1' žine;
6.	mnenje šole in mnenje zveze socialistične mladine;
7.	kandidati morajo v vlogi natančno navesti tudi, za katero štipef dijo kandidirajo.
i:
j
Pri štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki imajo boljši učf uspeh in so v slabšem materialnem položaju.
1
Prijav z nepopolno dokumentacijo, prijav, ki ne bodo v skladoz razp1' i som ali prijav, ki bodo odposlane po 15. oktobru 1985, odbor ne F obravnaval.	I i
ODBOR ZA MREŽO ŠOK i USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJ*
š
f
i
POPRAVEK RAZPISA
V razpisu Vzgojno-varstvenega zavoda Titovo Velenje, objavljenem v Prosvetnem delavcu št. 11 dne 24. junija 1985, je nastala v vsebini napaka.
Pod štev. 1 razpisa komisije za delovna razmerja VVZ Velenje bi moralo pisati: 10 vzgojiteljev za določen čas in ne za nedoločen čas, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Zbor delavcev
VIO TOZD CIK TREBNJE GLASBENA ŠOLA
Kidričeva 2, Trebnje
razpisuje dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— UČITELJA KLAVIRJA

Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO DOMŽALE, Kettejeva 13 razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA PRIPRAVNIKA v oddelku podaljšanega bivanja, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poukom družbeno-moralne vzgoje — za določen čas (do 31. 8. 1986)
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za učitelja, predpisane z Zakonom o osnovni šoli, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izidu razpisa.
ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER »MIHA MARINKO« TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3a
razpisuje dela in naloge
- UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE
Pogoj: ustrezna visoka izobrazba.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen delovni čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ORGANIZACIJA LAŠKO,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
razpisuje dela in naloge
— DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA
za delo v osnovni šoli — območje Laško
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas. Stanovanj ni.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijave.
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
— UČITELJA KITARE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še pogoje,* jih za učitelje zahteva Zakon o glasbenih šolah. Začetek dela je 1.1' 1985.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dnč po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izF ri.
Zakaj ne
za polovico cenejše?
Vodstvom vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobra* ževalnih organizacij ter razpisnim komisijam sporo* čarno, da bomo zunaj uveljavljenih razpisnih rokov objavljali razpise prostih del In nalog po nižjih cenah, za polovico ceneje kot dnevni tisk.
Na nas se nenehno obračajo na novo diplomirani učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki iščejo zaposlitev. Tudi prosvetni delavci, ki želijo menjati zaposlitev, iščejo informacije najprej v našem glasilu.
Zakaj ne bi tudi med šolskim letom objavljali vaših razpisov predvsem v našem skupnem glasilu?
Tako boste privarčevali nekaj denarja za druge nujne izdatke, glasilu pa pomagali opravljati njegovo družbeno in strokovno-lnformatlvno vlogo-
Bralci! Preverite, ali sta vodstvo vsše organlzscijs in razpisna komisija seznanjeni z ugodnostmi, ki jih ponujamo! Vsem naročnikom pa ponujamo ss drugo ugodnost: brezplačno objavo kratkih sporočil o obletnicah mature in drugih srečanjih.

Kako naprej?
^°ve možnosti in težave ob uvajanju računalnikov v slovenske šole
^ zadnjem času vse prepogo-st° opažamo, da učenci vseh sto-Penj rešujejo probleme dokaj Sionsko, nemotivirano, brez Radostne zagnanosti in želje po n°vem, pri tem sta njihova Ustvarjalnost in problemsko-lo-^na usmerjenost zelo majhni.
Učitelji večkrat tožijo, da poštarje učenci zbegani ali pa nezav-2eti takoj, ko opazijo, da učni Ptoblemi niso več v okviru nepo-Sredno podanih vzorcev. Njihova f ^javnost upada, s tem pa se ^ tanjša tudi motiviranost za nadaljnje delo. Diferenciacija in 'adividualizacija, ki ju v sodobni *l ?°lski teoriji tako zelo poudar-laitto, še prevečkrat zadevata na Množico objektivnih ali pa sub-kktivnih ovir. Kako torej na-Prej?
Kako reševati metodološka vPrašanja izobraževanja in y?goje mladih? Očitno je, da do-2'vlja vzgojno-izobraževalni si-stern velike notranje pretrese,
Jfenje starega in novega, dvo-Poje tradicije in novih zamisli.
Vse večje je neskladje med naročajočimi zahtevami družbe za panjem in možnostmi za pridobivanje in ohranjanje tega zna-Pja pri učencih. Hitro naraščanje ^formacij torej postavlja družbo 'n njen izobraževalni sistem v ttov položaj, in, sicer: kako prelesti vso to količino znanja učenem in koliko so učenci sposobni to znanje dojeti s sedanjo tradi-^onalno metodologijo vzgojno-'Zobraževalnega dela. Problem učenja je vedno buril zanimanje 2nanstvenikov in vedno se je pojavljalo vprašanje: kako učiti in Predvsem kako naučiti? Para-cf doks našega časa je v tem, da gre razvoj znanosti in tehnike naprej
z veliko hitrostjo, da se nova znanja, dejstva in informacije podvajajo vsakih nekaj let, izobraževalni sistem pa je precej počasnejši.
Nakazani problem pa ima dandanes tri rešitve; v pedagoški praksi je bila že mnogokrat izrečena t. i. varianta recionali-zacije in optimizacije učnih metod in s tem povečanje »produktivnosti« in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela. Treba je torej najti takšne načine racionalizacije in optimizacije izobraževalnega procesa, ki bodo omogočili, da bodo učenci v krajšem času sprejeli mnogo več dejavnega znanja, problem-sko-logičnih dejavnosti, spretnosti. navad itd.
Ena izmed takih metod je uvajanje računalnika v vzgojno-izo-braževalno delo, ki se obravnava v zadnjem času tudi pri nas že nekoliko bolj organizirano in sistematično. Zgledi in izkušnje zunaj naših meja potrjujejo, da je uporaba metod računalniške tehnologije ena izmed hitrejših možnosti za izhod iz nakazane problematike. Seveda pa bo uvajanje računalnika v pedagoško prakso najučinkovitejše na dobrih šolah. Slabim tudi računalniki ne morejo pomagati, saj računalnik ni čarobna palica, ki bi iz slabih šol naredil dobre. Mislim. da ta misel, izrečena na aprilskem posvetu o uvajanju računalnikov v vzgojo in izobraževanje — o temi, ki je bila v središču letošnje razstave učil, dobro označuje razpravo, kjer je bilo skoraj več vprašanj kot odgovorov. Razprava je pokazala, da še zmeraj nimamo povsem ja-
snih ciljev glede uvajanja računalnikov na to pomembno in občutljivo področje. Problem bomo rešili le, če se bomo bolj usmerili v proučevanje stanja in razvoja razvitega sveta, seveda pa tudi naših sposobnosti in možnosti. Na vse to se vežejo tudi vprašanja ustrezne kadrovske, programske in strojne opreme. Bolje, pa vendar še ne organizirano, se rešujejo tako imenovana kadrovska vprašanja. Na primer: dopolnilno izobraževanje učiteljev osnovne šole za fakultativni predmet informatika in računalništvo že poteka, nerešeno pa ostaja področje rednega izobraževanja učiteljev tako za osnovne kot tudi srednje šole. To zbuja skrb, saj še vedno velja pravilo, da šola živi in umre z učiteljem. Temu problemu bi kazalo nameniti več pozornosti in predvsem resnega dogovarjanja, s tem v zvezi pa tudi spremeniti programske zasnove, izdelati ustrezne študijske programe itd.
Poročevalci so veliko govorili o strojni opremi. Prvi problem je pridobivanje računalniške opreme. Na tem področju je treba razmere izboljšati: šole, ki jih gmotno podpirajo delovne organizacije, si opremo lahko priskrbijo, za druge je ta težje dosegljiva ali pa sploh ne. Tako učenec kot šola pa bi morala imeti enake možnosti. Komisija, ki se ubada s standardizacijo in izbiro ustrezne strojne opreme, se po besedah vodje ni opredelila za določen računalnik ali za izdelovalca, čeprav so bili našteti kar trije; toda ti povečini lahko zadostijo potrebam srednjega šolstva, nekoliko težje pa zahtevam (de-
narnim iri pedagoškim) osnovnih šol. Zanimiva in premisleka vredna je bila tale ugotovitev poročevalca iz Maribora (ki je prikazal uspešno akcijo nabave mikroračunalnikov Commodore v podravskem območju): v strokovni komisiji in tudi širše so , ugotovili, da osnovne šole nimajo dovolj denarja, da bi si lahko kupile dovolj ustreznih domačih računalnikov.
Velika pozornost je bila namenjena tudi ustrezni in dovolj hitri zagotovitvi programske opreme. Učitelji morajo biti usposobljeni za ustrezno pedagoško uporabo računalnika v izobraževalnem procesu, obenem pa morajo imeti na voljo čim več ustreznih izobraževalnih programov vseh vrst, oblik in področij. Za to naj bi poskrbele strokovne ustanove in skupine (strokovnjakov izobraževalnega področja, pedagogov, psihologov, metodikov, računalniških strokovnjakov, učiteljev idr.). Pri ustanavljanju takih skupin pa ne smemo pozabiti tudi uspešnih posameznikov (učiteljev), ki so že do zdaj pripravili nekaj izobraževalnih programov. Nujno bo povezati visokošolske organizacije, izdelovalce in ponudnike računalniške opreme, strokovne zveze, Zavoda SRS za šolstvo, izobraževalne skupnosti in Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter'telesno kulturo, da bi se določneje dogovorili o načinu in verifikaciji tako kadrovske. strojne, in še posebno programske opreme za vzgojo in izobraževanje in v skladu z dogovori tudi ukrepali.
IVAN GERLIC
Za računalniško pismenost
il Literatura za računalništvo v šoli
Državna založba Slovenije uvršča v svoj založniški program tudi računalni-| ^«0 učbeniško literaturo, da bi podprla pouk računalništva v srednji šoli ter informatike in računalništva v osnovni šoli. Zato, pa tudi zaradi širše potrebe po "j ^Una'n'ški pismenosti v naši družbi, so že ali pa bodo v kratkem izšla tale
!	— I. Bratko, V. Rajkovič, RAČUNALNIŠTVO S PROGRAMSKIM JE-
: ZlKOM PASCAL
~~ skupina avtorjev, RAČUNALNIŠTVO, zbirka nalog 1 - J. Tatchell, B. Bennett, SPOZNAJMO MIKRORAČUNALNIK — B. R. Smith, PREPROSTO PROGRAMIRANJE V BAŠIČU ~~ J. Devvhrist, R. Tennison, MAVRICA, 1. berilo in — J. Detvhrist, COMMODORE 64 za mlade in najmlajše (v pripravi)
sRednja šola
E Prvi učbenik za predmet računalništvo v srednji šoli je izšel pri Državni ! izložbi Slovenije že leta 1974 (I. Bratko, V. Rajkovič, UVOD V RAČU-, SlALNIŠTVO) in doživel osem natisov. Ista avtorja sta v letu 1984 pripravila n°vi učbenik Računalništvo s programskim jezikom pascal. Upoštevala sta i fJ°lgoletne izkušnje pri pouku računalništva v slovenskih srednjih šolah in učenik prenovila v skladu s sedanjimi potrebami. Tako je v'učbenik vključen ji Phtgramski jezik pascal (prej fortran), obseg pa se ravna po programih, ki na-i Jhenjajo računalništvu več pozornosti. Učbenik je pisan razumljivo, s posluhom za srednješolsko obravnavo sicer zahtevne vsebine, po drugi strani pa po-nuja mnogo širše izobraževalne možnosti (programski jezik pascal je obdelan Posebej kot sklenjena celota).
V prvem delu učbenika spoznamo zgradbo, delovanje in uporabo računalni-h®- Avtorja postavljata most med hišnimi računalniki in širšim pogledom na r®čunalništvo. V drugem delu se temeljito seznanimo s programskim jezikom Pascal. Zlasti ta del bo zadovoljil tudi najbolj zahtevnega bralca. V učbeniku je namenjena posebna pozornost reševanju problemov"z računalnikom ter na skrbi za razvijanje algoritmov in lepo programiranje.
. 2. Zbirko nalog iz računalništva je leta 1980 ob pripravah na usmerjeno Izobraževanje pripravilo več avtorjev, in to kot dopolnilo učbeniku. Sestav-*iajo jo rešeni zgledi v programskih jezikih pascal in fortran ter ustrezne vaje. “aloge postopoma in sistematično navajajo na reševanje problemov z raču-
§111® ' JES •- - -	-
tvI
VTŠc.n ^	s'v -v-. .TV ■■ V,,
j^eTilson (Velika Britanija): Maska oceana, barvni lesorez, intaglio, “akrorez in reliefna jedkanica, 1984
4u-_
nalnikom, obdelani so sintaktični elementi obeh programskih jezikov in osnovni programski prijemi.
V	zgledih in vajah v prvem delu zbirke je učenje programiranja predvsem sredstvo za uvajanje v reševanje problemov in navajanje na algoritmično mišljenje. V drugem delu so naloge zbrane v poglavjih o podprogramih in tabelah. V vsakem zgledu je opredeljen njegov namen, ki vsebuje tiste elemente jezika in programske prijeme, ki se prvič pojavijo v zgledu. Načrt rešitve v večini zgledov obsega pripravo in opis rešitve ter zapis algoritma s seznamom spremenljivk. Zgledi so do podrobnosti izdelani, sklepa pa jih program v obeh jezikih in rezultati.
Zbirka je nastala v času, ko je bilo interaktivno delo učencev na računalniku še izjema, kar lahko opazimo v zasnovi zgledov. V pripravi je prenovljena zbirka nalog s programskima jezikoma pascal in basic.
RAČUNALNIŠTVO V OSNOVNI ŠOLI
V	osnovni šoli fakultativni pouk informatike in računalništva ter interesne dejavnosti zagotavljajo povezavo s srednješolskim izobraževanjem na tem področju. Seveda bi pouk informatike brez praktičnega dela z računalnikom zgrešil svoj namen. Na srečo so hišni računalniki že našli pot med mladino in tudi v šole. Kako so mikroračunalniki sestavljeni in kako delujejo, kje se uporabljajo in kako jih programiramo, zvemo iz knjižic Spoznajmo mikroračunalnik (Judy Tatchell, Bill Bennett, Understanding the micro) in Preprosto programiranje v basicu (Brian Reffin Smith, Introduction to Computer program-ming).
3.	V knjižici Spoznajmo mikroračunalnik je pregledno predstavljena osnovna računalniška oprema za dom in šolo ter njena uporaba, odkrito je drobovje mikroračunalnika ter pokazano, kaj se dogaja v njem. Pojasnjena so najbolj temeljna vprašanja o zgradbi in delovanju mikroračunalnika, pa tudi razvoj generacij računalnikov in pomen računalnikov v svetu danes. Prikazana so mnoga področja uporabe malih računalnikov, kot npr. robotika, računalniška grafika, uporaba pri pouku, v medicini, poslovnem življenju. Knjižica je zanimiva tudi zato, ker so v njej na kratko predstavljeni in ocenjerfi nekateri hišni računalniki z namigi za premislek pred nakupom računalnika la domačo rabo.
4.	Preprosto programiranje v basicu omogoča sporazumevanje z računalnikom v jeziku, ki ga razume večina hišnih računalnikov. Učenje jezifa gre tudi brez računalnika, čeprav bomo z računlnikom programe prav gotovo bolje razvijali in razumeli. Na različnih računalnikih se uporabljajo sicer različna narečja basica, vendar pa je večji del programskih ukazov splošno uporaben. Nazorno je predstavljeno shranjevanje podatkov v računalniku, brale*: pa se bo razveselil zlasti grafike in računalniških iger. V knjižici je dosti rešenih zgledov in praktičnih napotkov za preoblikovanje že izvedenih programov, zato je izvrstno vodilo v samostojno programiranje.
Obe knjižici se odlikujeta po barvitosti, pestrosti likovnega izrazh in domiselnosti ilustracij.
ZA NAJMLAJŠE
Spoznavanje računalnikov sega v vedno bolj zgodnja leta šolarjev. Ta predor želimo pospešiti in prispevati k temu, da se računalnik ne bo spremenil v navadno igračo, ki se je otrok prerad naveliča. Računalnik prinaša znanje in sposobnosti, ki so danes, jutri pa bodo še bolj, potrebne v številnih poklicih.
5.	Mavrica, 1. berilo (John Devvhirst, Rosemary Tennison, A chilcTs guide to the ZX Spectrum) je začetnikom namenjeno berivo za spoznavanje pri nas zelo razširjenega hišnega računalnika ZX Spectrum. Humorno besedilo vodi bralca od navodil o uporabi tipkovnice računalnika k osnovnim prijemom programiranja v basicu. Računalnik je najprej predstavljen kot malo drugačen pisalni stroj, ki zmore tudi kak glas, risbo in spreminja barve. Pri pisanju programov se rado zgodi, da kake zamisli ni mogoče uresničiti. Naučimo se, da idej ni lahko preurediti, gre pa hitreje, če delamo po načrtu. Dostikrat kaka zamisel, ki se ni obnesla, pride prav kje drugje.
6.	V slovenskih šolah se uveljavlja tudi mikroračunalnik Commodore 64, ki ga za mlade in najmiajše predstavljamo s knjižico istega avtorja (John Dew-hrist, AchikTsguide to the Commodore 64). Nasveti strojepiske, stražmojstra, profesorja, umetnika in knjižničarke duhovito uvajajo v programiranje, preganjajo strah pred računalnikom in spodbujajo k delu z njim. Seveda je treba biti pri tem kar se da natančen, računalnik je namreč pri razumevanju navodil precej pikolovski. Lahko se zgodi tudi kaj nepredvidenega, vendar je treba poskušati znova in vztrajati.
ALEKSANDER COKAN
Ustvarjalno v novo šolsko leto
Kaj bo prineslo novo šolsko leto? Bo uresničilo pričakovanja, zapisana že davno: šola naj postane prizorišče ustvarjalnosti, novosti in življenjskosti; učenci naj zorijo in se usposabljajo za življenje z novimi, sodobnimi sredstvi, učili in vsebinami?
Tako kot smo pred leti uvedli novo matematiko, tako naj bi v prihodnje tudi računalništvo postalo sestavni del življenja in dela šole in spodbujalo uvajanje novih oblik in metod dela.
Da bi vse to dosegli, bo potrebno veliko ustvarjalne vneme, vztrajnosti in delovnega sodelovanja. Vemo pa, da je naložba v znanje, v vzgojo in izobraževanje zelo pomemben del gospodarske trdnosti družbe in njenega razvoja. A. PAPOTNIK
Še niste naročeni na
Prosvetnega delavca?
Pokličite nas na telefon
(061) 315-585
pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev!
Dr. Anton Bajec
Kljub oseminosemdesetim letom, ki jih je dočakal profesor Anton Bajec, je osmrtnica pustila grenko zavest o izgubi plemenitega človeka in znanstvenika. Težko ali kar nemogoče je strniti človeško življenje in delo v spominski zapis, tem bolj, kadar gre za osebnost, kot jo je v stroki in v pokončni človeški drži in toplini razodeval profesor Anton Bajec'. Njegova strokovna ostalina, polna ljubezni do ustvarjalnega dela, nam je zapuščina in žlahtna spodbuda, njegovo znanstveno in pedagoško delo ohranja zavest o dragocenih dosežkih, ki imajo visoko mesto v slovenistiki. Pri vsej strokovni razgledanosti in kulturni širini je ostal vse življenje skromen pa tudi odprt za druge, iskriv in ožarjen s tisto človeško toplino, ki je sevala kot vzor, kot spodbuda, tudi kot klic k nesebični ustvarjalnosti in kot plemenito odpiranje strokovne in znanstvene poti mlajšim. Vanje je profesor Bajec zaupal s tisto etično in strokovno vero, ki je bila značilna zanj.
Anton Bajec je bil doma iz Polhovega Gradca (1897), v Ljubljani je končal klasično gimnazijo. Med prvo svetovno vojno je moral v vojaško suknjo. Najprej je poslušal predavanja na slavistiki in romanistiki v Zagrebu, po ustanovitvi ljubljanske univerze pa je sledil predavanjem Frana Ramovša in Rajka Nahtigala. Profesor Ramovš ga je pritegnil v intenzivno jezikoslovno delo. Anton Bajec je kmalu doktoriral iz rezijanskega narečja, toda slavistični in romanistični študij je nadaljeval v Parizu; posebej se je ukvarjal z eksperimentalno fonetiko. Po vrnitvi v Ljubljano (1924) je diplomiral iz slovenščine, francoščine in italijanščine. Skoraj dvajset let je moral poučevati na gimnaziji, čeprav je znanstveno dosegel takšno raven, da bi lahko poučeval na univerzi. Toda gimnazijska leta profesorja Antona Bajca so bila plodna, pedagoško polna in so obrodila prenekatero izkušnjo za kasnejša berila in slovnico. Pri dijakih je bil že tedaj izjemno priljubljen. V tridesetih letih nastala berila so sicer skupinsko delo (Bajec, Rupel, Kolarič, Sovre, Šolar), v marsičem pa še danes dokazujejo izbran okus in to, da so v njih upoštevane recepcijske zmogljivosti mladega človeka. Že tedaj je bilo jasno, naj bo umetniško delo izhodišče in cilj, za razumevanje pa je poleg izbora precej pripomogla premišljena metodika. Iz
podobnih šolskih izkušenj in potreb je nastala Slovenska slovnica (! 940) kot skupno delo profesorjev Bajca in Antona Breznika, zatem je sledilo skupinsko delo Bajcu, Kolariča in Rupla Slovenska slovnica, ki je v dopolnjenih izdajah v letih od 1947 do 197S doživela šest natisov.
Od / 946 pa do upokojitve 1956 je predava! na slavističnem oddelku slovenski knjižni jezik in fonetiko, sprva kot lektor, pozneje kot redni profesor. Pomembno je Bajčevo delo pri SAZU, v okviru inštituta za slovenski jezik, kjer je predsedoval tudi komisiji za slovensko slovnico, pravopis,pravorečje; lep delež ima pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Znanstveno delo profesorja Antona Bajca sega še v študijska leta, vendar se je večidel usmeril k slovenistiki. Kot jezikoslovec ni le sledil jezikovnim pojavom, zakonitostim, vedno si je prizadeval za rast slovenščine na podlagi domačega izročila in 5 pretanjenim občutkom za lepoto materinega jezika. Navsezadnje je to potrjeval kol blesteč, zgleden govorec in sijajen stilist. Pri Slovenskem pravopisu 1950 in nato 1962 je imel odločilno vlogo, in ko so se razvile polemike, je znal kulturno in strokovno povedati vse bistveno; pri tem ga je vodila neosebna misel in spoznanje o jezikovni problematiki, kot se je tedaj zrcalila v našem jezikoslovju. V Rasti slovenskega knjižnega jezika (1951) je Anton Bajec razčlenil poglavitne vidike jezikoslovja. Najmočnejše znanstveno delo pa je Besedotvorje slovenskega jezika, ki je v štirih delih izšlo pri SAZU. Ne bi smeli spregledati Bajčevega deleža pri strokovni revialiki ter njegovih prevodov. Tudi številna priznanja in odlikovanja, nagrade (med drugim tudi Prešernova nagrada in Kidričeva nagrada) govore o zaslužnem jezikoslovcu in slovenistu, ki ima pomembno mesto v slavistiki.
Kljub temu, da ostajajo Bajčeva jezikoslovna dela ves čas v ospredju, pa ni mogoče mimo njegovega pedagoškega daru, odprtosti do človeka, mimo njegove dobronamerne dejavnosti in spodbude, ki je veljala mladim. Tisti optimizem, ki ga je nosil v sebi, se je dotaknil prenekaterega slušatelja in učenca. Vsem se je zapisal v spomin kot osebnost, ki združuje v sebi človeške vrline in stroko.
IGOR GEDRIH
Mirko Brejc
Tisto popoldne pred Gregorjevim večerom smo obiskali tovariša Mirka Brejca.
Vstopili smo v nekdanje šolsko poslopje, prešli nekaj kamnitih stopnic ter se ustavili pred vrati, ob katerih je na zidu še star napis: Upraviteljstvo — Mirko Brejc. Tovariš Mirko Brejc nas je že pričakoval. Prisrčen pozdrav in že smo sedeli v topli izbi, ki jo greje peč na drva. Njena toplota nas je pri priči udomačila.
Tovariš Mirko Brejc je mož, ki je veliko storil za razvoj šolstva v Tržiču.
Rodil se je 17. januarja 1908 v Velikih Laščah. Njegov rod izvira iz Zvirč in z Brezij pri Tržiču.
V Velikih Laščah je Mirko Brejc hodil v osnovno šolo. Doma so bili revni, zato ga je oče poslal k teti v Zvirče, od koder je štiri leta hodil v Tržič v meščansko šolo. Končal jo je leta 1924. Ravnatelj meščanske šole je bil takrat Albin Lajovic. Veselje do
učiteljskega poklica je Mirko Brejc dobil prav v tržiški meščanski šoli. Pravi, da so ga poučevali dobri učitelji.
Učiteljišče v Ljubljani je končal leta 1929. Na učiteljišču sta bila sošolca z Edvardom Kardeljem. Ko so takratni maturantje učiteljišča praznovali 50-letnico mature, Edvarda Kardelja ni bilo več med njimi. Ob 40-Ietnici pa sta bila še skupaj.
Po opravljeni maturi je odšel Mirko Brejc služit vojaški rok v Sarajevo.
L maja 1930 je zaprosil za službo. Takrat so vse prošnje reševali na ministrstvu za prosveto v Beogradu.
1. septembra 1930 je dobil dekret iz Beograda in tako začel z delom v kraju Stara Oselica, v hribu nad Trebijo. Bil je prvi redni učitelj v tistem kraju, šola je bila v privatni hiši, učilnica v sobi. Ko pa so zgradili šolo, je moral zapustiti delo, ker ni hotel podpisati neke politične izjave.
irasvetnl
delavec
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
Sledila so tri leta brez službe.
Leta 1936 je dobil službo v Štrekljevcu blizu Semiča, kjer je do leta 1940 poučeval na štirira-zredni šoli. Tisto leto so ga šolske oblasti premestile na Rakek, ki je bil takrat na meji med Jugoslavijo in Italijo.
Leta 1941 so prišli Italijani. Od učiteljev in otrok so zahtevali, da bi čim več mladih vključili v fašistično organizacijo mladine — Gill. Mirko Brejc se spominja, kako so morali učitelji razdeliti otrokom lističe, ki naj bi jih doma podpisali, češ da vstopajo v Gill. Pa otroci niso prinesli podpisanih listov.
Na Rakeku sta bili v isti stavbi osnovna in meščanska šola. Jože Hainz in Cene Vipotnik, pesnik, sta poučevala na meščanski šoli. Oba sta bila dobra prijatelja Mirka Brejca. Zaradi neuspeha v zvezi z vpisom otrok v italijansko mladinsko fašistično organizacijo so Italijani aretirali vse tri, Mirka Brejca, Jožeta Hainza in Ceneta Vipotnika.
Odpeljali so jih v Italijo, v Terviso, kjer so bili zaprti mesec in pol, od tam so jih odpeljali v Padovo, v taborišče, kjer so bili do konca septembra 1943. Po kapitulaciji Italije so taboriščnike zajeli Nemci, jih naložili na odprte vagone ter jih kot živino vozili iz Italije čez Avstrijo v Zagreb. Iz Zagreba so se s transportom Rdečega križa pripeljali v Ljubljano.
Domobranci so ga leta 1944 ponovno aretirali, v januarju 1945 sb ga poslali v delavno taborišče na Nemško —- v Kblniz, kjer je delal v tovarni. Ob nekem bombandiranju je ušel. V štirih dneh je prišel v Zvirče. Nekaj časa je živel ilegalno, malo pred
koncem vojne so ga domobranci, ki so imeli svojo postojanko v Kovorju, spet aretirali. Ušel jim je, se srečal s partizansko patruljo in z njo odšel v Ljubljano. Pri znancih je izvedel, da je njegova družina na Vrhniki, da je njegov brat padel v partizanih.
Po končani vojni, v kateri je veliko pretrpel, je 11. junija 1945 prišel v Tržič za ravnatelja osnovne šole.
Začetek je bil izredno težak. Sprva so otroke učili največ slovenščine. Knjig, učbenikov ni bilo. Slovensko šolstvo je bilo treba po vojni ponovno organizirati. V Tržiču sta bili takrat osnovna šola in nižja gimnazija. V decembru 1945 je Mirko Brejc začel z organizacijo vajenske šole — devet let je bil njen upravitelj. V šolskem letu 1957/58 dobimo v Tržiču dve osnovni šoli, poimenovali so ju po narodnem heroju Albinu Grajzarju in heroju Mirku Bračiču.
Tovariš Mirko Brejc postane ravnatelj osnovne šole heroja Grajzarja. Zadnjih sedem let pa ravnatelj osnovne šole heroja Mirka Bračiča v Tržiču. Povedal nam je, da je veliko svoje volje in moči za šolo porabil v Tržiču, saj se je tu razdajal celih 25 let. Čeprav je že v pokoju, se mu še ponavlja občutek, da mora v šolo, da ga kliče zvonec. Rad je učil, rad je delal za šolo.
Naš čas za pogovor z njim je hitro minil. Zagledali smo se v njegovo knjižno omaro, kamor so zvabile pogled knjige, ki jih je napisal njegov brat Jože Javoršek.
Zahvalili smo se tovarišu Mirku Brejcu za pogovor z nami.
Iz šolskega glasila Stezice 1981/82
Stane Novljan
Letošnjega 13. avgusta smo se poslovili od 76-letnega tovariša Novljana, ki je kar 35 let življenja posvetil vzgoji in izobraževa-
nju mladega rodu, najprej kot osnovnošolski učitelj, nato kot prosvetni inšpektor in nazadnje kot sodelavec za učbenike in učila v nekdanjem Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SR Slovenije, od koder je ob koncu leta 1968 odšel v pokoj. Po upokojitvi je še nekaj časa sodeloval pri pripravi učbenikov in učil za osnovne in srednje šole; pri tem delu so se poleg njegovih bogatih strokovnih izkušenj izrazile predvsem njegove velike organizacijske sposobnosti. To, da se je tov. Novljan uveljavil kot učitelj in upravitelj in kasneje
kot šolski inšpektor, priča o njegovih sposobnostih in o obsežnem, zavzetem delu zunaj šole, ki je poleg dela z mladino zlasti v povojnem obdobju zahtevalo od prosvetnega delavca tudi posebne napore pri graditvi nove socialistične osnovne šole. To je pogosto pomenilo, da je bilo treba za novo vsebino poskrbeti tudi ustrezne prostore. Nekdanji sodelavci tovariša Novljana se spomnimo, da je pogosto pripovedoval, kako so obnavljali med vojno hudo poškodovano osnovno šolo Grahovo, kjer je začel učiteljevati leta 1933. Na tej šoli je delal vse do leta 1948 z
vmesnimi prekinitvami, ko je bil v internaciji in ko je bil zaradi sodelovanja z osvobodilno fronto nekaj časa brez dela. Od leta 1948 do 1961 je deloval kot okrajni prosvetni inšpektor v Idriji, Sežani, Postojni in na okraju Ljubljana-okolica.
V republiškem upravnem organu, pristojnem za šolstvo, je začel delo marca 1961 in ga je vestno in ustvarjalno opravljal osem let.
To je bil čas po reformi osnovne šole ali nastanku enotne osnovne šole, ko je bilo treba na novo zasnovati številne učbenike
in učila za osnovno vzgojo in izobraževanje. Čeprav je bilo delo tako s strokovnega, kot organizacijskega vidika zelo raznovrstno in zahtevno, je bil tovariš Novljan ves čas tudi dejaven družbeni in sindikalni delavec. Njegovi nekdanji sodelavci se ga spomnimo kot vestnega in odgovornega delavca in kot zelo dobrega tovariša, ki je bil duša številnih tovariških srečanj, in ki nikoli ni pozabil na praznike svojih delovnih tovarišev in tovarišic tudi potem, ko je že bil zdavnaj upokojen. Njegove tovariške in prijateljske lastnosti nam bodo ostale v trajnem spominu.
Sodelavci Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Olga Grahor
>ia
Tiho se je od nas poslovila dolgoletna neutrudna in zvesta prosvetna delavka Olga Grahor, upokojena učiteljica angleškega jezika na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani.
Olga Grahor, rojena Škerlj, se je rodila leta 1907 na Dunaju; tam je bil njen oče takrat sodnik. Po prvi svetovni vojni se je vsa družina preselila v Ljubljano, kjer je leta 1932 diplomirala iz zgodovine in zemljepisa. Tedaj se je tudi poročila s časnikarjem in književnikom Ivom Grahorjem. Poučevala je na Mestni ženski realni gimnaziji, po poroki pa ni hodila v službo, ampak je poučevala angleščino v okviru tedanjega angleškega društva. Od leta 1936 do 1938 je bila glavna urednica revije Zenski" svet. Tedaj je veliko prevajala iz angleščine, zlasti dela Louisa Adamiča, s katerim si je dopisovala. Med drugo svetovno vojno je bila brez službe, izgubila pa je tudi moža, umrl je v Dachauu.
Po vojni se je kot prevajalka zaposlila na Britanskem konzulatu v Ljubljani. Leta 1947 pa je postala stalna prevajalka pri Državni založbi Slovenije. Tedaj se je tudi vpisala na fakulteto in diplomirala še iz angleškega jezika. Znova se je odločila za profesorski poklic. Poučevala je na VII. gimnaziji in jeseni 1951, ob reformi, prišla na L gimnazijo, kjer je ostala vse do upokojitve.
Olgino življenje je bilo težko, saj je po moževi smrti ostala sama z otrokoma. Toda trpljenje
je ni potrlo, dajalo ji je še vet moč. Neutrudno je delala in hkrati posvečala družini inj0 Od njenih prevodov je goto' najbolj znan prevod knjige strica Toma. V priredbi Kristi' Brenkove jo je Mladinska knji prvič izdala 1954, nato pašev« krat ponatisnila. Ves čas pou« vanja na šoli pa se je veliko V varjala z angleško književnost), zato je priprvila knjigo o angld književnosti Angleška čitani Po upokojitvi je še vedno s| delovala v aktivu germaniste hkrati pa svoje bogato znat razdajala svojim vnukom pravnukom. Vse življenje je b' neutrudna delavka, zavzeta vse, kar je bilo lepega, saj znala uživati v lepi knjigi, gla' in likovni umetnini. Kot dot
dobra profesorica — razred' čarka. Številni rodovi se je bo' spominjali prav zato, ker je t" do učencev tako razumevajoče hkrati dovolj stroga, da jim lahko dajala svoje bogato zf nje.
Ob rednih srečanjih aktiv" in upokojenih učiteljev Sred" naravoslovne šole, nekdanje gimnazije, bomo močno pog" šali Olgo, saj je ostala tudi ( upokojitvi z vsem srcem na* Med pravimi kolegi, ki so predani delu z mladimi, ni razi v starosti. Žlahtnosti njene« pedagoškega dela ne bomo’ p zabili vsi, ki smo delali z njo-MINCA PAVŠEK
J
pedagoginja pa je znala prisl"! niti mladim in z njimi zaživeti t
Valentin Polanšek
_____________________________)
roznal sem ga kot učitelja v tistem najširšem pomenu te besede. Le kakšnih pet let sva se srečevala, pa je bil skorajda povsod, kjer je tekla beseda slovenske kulture, zapisana, govorjena ali lepo zapeta.
V tem človeku, tako polnem življenja, tam z Obirskega, je bila neka moč. Prav je dejal nekdo na spominski slovesnosti v Železni Kapli, da ga je življenje vedno trlo, a nikoli strlo.
Mladost, ki ni bila lahka, je Valentin Polanšek preživel v Lepeni. Kdo ve, kaj vse je bilo združeno v tem človeku? Treba je prebrati njegova dela, pesmi za otroke in drugo slovstvo — tudi knjigi Bratovske jeseni.
Bil je velik humanist, zelo razgledan človek in borec za sožitje ljudi. To so mu priznavali tudi vrstniki — pisatelji iz Avstrije.
Ni bilo naključje, da so Polan-škovi, Balentin in njegova rodbina, na stežaj odprli vrata prvim koroškim partizanom. To svojo narodnostno zavednost so tudi plačali. V zaporih in taboriščih, devetdesetletnega deda so fašisti ubili in zažgali na domu.
Lepo se je bilo ustaviti v ti'] šoli v Obirju, ki je vedno nos' dvojezični napis. Tu smo se t"' zbrali v množici, kakršne ne p' mnijo, da smo pospremili Val4 tina na njegovo Obirsko, k cem daleč nad tesno dolino. Tudi nj' govo slovo je bilo svojevrst" manifestacija koroških rojak" Kakšnih tisoč se jih je zbralo, Z1 peli so zbori, godbeniki, spreg' vorili ob slovesu, ki je velika ij guba za rojake z one strani mej Polti je imel šele 57 let, vendar zapustil bogato življenjsko del spoštoval je stare resnice in k tel zakladom dodajal nove. Še pr! letom je bil pri Peršmanu p"! novih idej, bil je vir, ki se žali imel časa izteči.
Vem, da je takšna predstavit1] zelo skromna. Toda skrom"! zvest prijatelj in učitelj je bil t"| Polti. Seveda bi lahko resnic1] veliko povedali o njegovem 4 lovanju v družbenih, kulturniM političnih funkcijah, v katerili ta narodnjak usmerjal svoj kof in korak zamejskih Slovencev srečni smo lahko tisti, ki smol poznali, srečni, da smo ga im"l KRISTL VALTL
Prizadevanja Rdečega križa, Slovenije _________________ j
Ob tednu boja proti kajenju in pljučnim boleznim,
14.—21. septembra 1985
Obvestilo
Maturanti učiteljišča Murska Sobota iz leta 1965 se bomo zbrali na slovesnosti in družabnem srečanju ob 20. obletnici mature v restavraciji v Moravcih 5. oktobra 1985 ob 19. uri.
Svojo udeležbo potrdite z dopisnico na naslov: Tomaž Kuhar, Titova 25, Murska Sobota.
Prisrčno vabljeni!
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Kadilci, pomislite na svoje zdravje! Naj vas spomnimo, da vsebuje tobačni dim več kot tisoč kemičnih spojin: najhujše sta katran s kancerogenimi snovmi in živčni strup nikotin.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 1985 znaša 800 din za posameznike in 1200din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 650din. Cena posamezne številke je 45din,. pri povečanem obsegu pa 60din.	Številka teko-
čega računa: 50101 -603-46509.

________________________________-l
Tiska ČTP Ljudska pravica. q ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega korfl teja za vzgojo in izobraževanjei] časnik »Prosvetni delavec| prost temeljnega prometne« davka od prometa proizvod"' (glej 7. točko 1. odstavka 3® člena zakona o obdavčevanji proizvodov in storitev v prom"] tu).