PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v Eotovlnl Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 194 (6172) TRST, torek 17. avgusta 1965 POLITIČNA KRIZA V GRČIJI ŠE NI ZAKLJUČENA Stefanopulos in Cirimokos izstopila iz Papandreujeve zveze centra Ustanovila sta neodvisno skupino - Pogajanja s skupino Papapo-litisa - Kralj čaka, dokler ne bo dosežena večina med odpadniki in radikalci - Danes protestno zborovanje zveze dela ATENE, 16. — Bivši ministrs ki predsednik Stefanopulos in voditelj socialistične struje v zv ezi centra ter bivši notranji minister Cirimokos sta položila v tajništvu poslanske zbornice zahtevo, naj odslej veljata za «ne odvisna poslanca centra«. Pričakuje se, da bo približno 20 poslancev podpisalo ta dokument ° ločitvi od «zveze centra«. Levičarska skupina iste stranke, ki jo vodi Papapolitis, ni še predložila take zahteve, čeprav so se baje o tem včeraj sporazumeli. Govori se, da deset poslancev, ki so na strani Papapo-htisa, želi precejšnje število ministrskih mest v bodoči vladi kot plačilo za njihovo podporo Stefanopulosu in Cirimokosu. Kljub temu, da sta Stefanopulos ■n Cirimokos popoldne sporočila, “a sta odslej neodvisna poslanca, Se jima do večera ni pridružil no- '"'»■iliiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiimiiMiimiiiMmiimiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'111111111 ben drug poslanec. Vendar pa Stefanopulos in Cirimokos izjavljata, da sta prepričana, da se jima oo pridružil tudi Papapolitis s svojimi desetimi poslanci, ko se bodo zaključila pogajanja o številu ministrskih mest. ki naj pripadata Pa-papolitisovi skupini. Znak, da se stvari razvijajo počasneje, kakor se Je predvidevalo, je tudi dejstvo, da kralj Konstantin, ki se je nocoj vrnil s Krfa v Atene, ni poklical k sebi nobene osebnosti. Opazovalci so mnenja, da imata Stefanopulos in Cirimokos še vedno možnost, da zbereta zadostno število poslancev, da dobita zaupnico v parlamentu, toda pogajanja V TEH DNEH NA DUNAJU Nemške revanšistiine bombe in letaki Prva znamenja prekinitve političnega zatišja v Italiji biti na enem največjih atenskih trgov. Zato so zborovanje sklicali za jutri na atenskem stadionu. z raznimi poslanci glede pogojev za njihovo podporo vso zadevo zavlačujejo. Opazovalci ugotavljajo tudi, da z odločitvijo Stefanopulo-sa in Cirimokosa, da se razglasita za neodvisna, zgublja Papandreu zadnji dve važni osebnosti svoje stranke, ki sta mu ostali zvesti. Velika večina poslancev zveze centra pa je ostala zvesta Papandreu- ju, toda zapustili so ga vsi vodi- .je s svojo soprogo na počitnicah tel Ji posameznih struj. I v dalmatinskem mestecu Primošte- Verjetno bo kralj Konstantin, ta-j koj ko bo število podpisnikov do Krcisky v Dalmaciji BEOGRAD, 16. — Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky RIM, 16. — Politično zatišje se Je nadaljevalo vse do danes, ko ga s® vsaj nekoliko prekinil demo-sristjanski poslanec in prvak Gio-i®nni Elkan, ki je v Bologni govo-o trenutnem političnem položaju. Dejal je, da smo v nekakšni ‘Pfehodni dobi«, ki jo označujejo časopisne polemike in govori neka-‘erih prvakov ter dokazujejo ob-®“°J. «globokih protislovij med vlad-nljni strankami«. ° združitvi med PSDI in PSI je *?v_pril v Rimu poslanec Anderlini, vlado pa je kritiziral liberalni se-j^aenzlVeronesi' ki ie eovoril v Iz Dunaja poročajo, da so prejšnjo soboto našli v neki mestni javni telefonski govorilnici ročno bom-ada Avstrijsika. tiskovna agencija poudarja, da so že prejšnji "klen našli dve ročni bombi: eno Prav tako v telefonski kabini, dru-PPa v neki sladoledami. Pri vseh .7« ,atl so bili letaki z napisom »svoboda za Južno Tirolsko«. y uredništva dunajskih časopi-vLPa Prihajajo letaki s podpisom akon«, t.j. «Akcija Odra-Nlsa«. ron, l6takih je zemljevid, na kate-*n so rdeče označena ozemlja, ki DANES niso več nemška, med njimi tudi Aizacija-Lorena in Južna Tirolska. Te ((nepravične« meje so označene s črnimi strelicami. Na letakih piše: «Vse krivične meje morajo biti odstranjene« in ((Združena Evropa je možna samo na podlagi pravice« Za predsednika «AKON» se podpisuje J. Drischel. Urguplu zaključil obisk v Moskvi n , Grčiji se je v nedeljo zgodilo tl i I)ove?a> kar utegne omogoči-kralju Konstantinu, da bo pre-viu0,1 Papandreuju izvedbo njego-n , uačrtov. Stefanopulos in Ciri-zh • sta namreč v poslanski sle0-**”10*- P,,Ioiila zahtevo, naj od ca * vt*ia*a kot neodvisna poslan-^"‘ra. Verjetno bo kralj Kon-viln” tak°i' ko bo potrebno šte-dok I10t*P'sn'kov podprlo položeni pm^ent, ponovno zaupal Stefano-de ° mandat za sestavo nove vlada :°da PaPandreu je poudaril, urlr? misli popustiti pred nobenim in dodal, da njegovi ne 'l! elji Je,ajo usodne in nevar-nohe orake>>- Vendar pa doslej še tehCI> P°s,anec ni podprl akcije nalo <1 v samem srcu Sajgona. btez "Pravljenj nalogi so se ekspi0 ,j uniaknili, medtem ko je njega Porušila večji del notra- •icaje „,ISi°Pja Potieije in štiri podajani ' a' — Glede možnosti popa je za dosego miru v Vietnamu č'skih |advse značilno pisan,je ame--SDtv n °Jnentatorjev, da je vlada ki jm . ' ala zavezniškim vladam, V Rano- diP,omatske stike z vlado rent S(1 Ju’ ntemorandum, v kate-tev ««t*l pogoji za prekini-vernega ' . ega bombardiranja Se-Pteriške,,. V,etnama. Predstavnik a-Ui hotel - vnanjega ministrstva diti up Vcera.i teh poročil ne potr- ue zanikati. MOSKVA, 16. — Ob zaključku obiska predsednika turške vlade Urgupla v Moskvi so podpisali skupno sporočilo, ki poudarja, da so potrebni novi napori za zmanjšanje mednarodne napetosti in za okrepitev svetovnega miru. Skupno sporočilo poudarja, da je imel Urguplu v Moskvi koristno izmenjavo pogledov na glavna mednarodna vprašanja in na vprašanja, ki se tičejo izboljšanja odnosov med obema državama. Obe strani se strinjata, da so potrebni nadaljnji napori vseh držav za zmanjšanje mednarodne napetosti in okrepitev svetovnega miru ter priznavata, da države z različnim socialnim sistemom, ki vodijo politiko miroljubnega sožitja in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, učinkovito prispevajo k uresničenju omenjenih smotrov. Sovjetska zveza in Turčija izrekata priznanje funkcijam OZN, ki je važen činitelj za ohranitev miru in varnosti, ter poudarjata nujnost splošne in popolne razorožitve in izrekata upanje, da bo moč v zvezi s tem doseči delne sporazume, ki naj ugladijo pot za splošno razorožitev. Zatem izrekata podporo tistim narodom, ki se borijo, da se osvobodijo kolonialnega zatiranja, ter poudarjata, da je to eden od pogojev, ki lahko zajamči trajen mir. Izrekata tudi pripravljenost podpirati vse napore za rešitev problemov evropske varnosti. Glede Cipra se Sovejtska zveza in Turčija strinjata, da je potrebno zajamčiti pravice obeh skupnosti na otoku in da morata ti skupnosti živeti v miru na podlagi priznanja obstoja dveh narodnih skupnosti na Cipru, t. j. turške in grške. Obe strani izjavljata, da je treba vse probleme otoka rešiti na miren način, ter se sklicujeta na resoluciji Varnostnega sveta od 4. marca 1964 in 10. avgusta 1965, ki pozivata vse države članice OZN, naj se vzdržijo sleherne akcije, ki bi mogla poslabšati položaj na otoku. Glede dvostranskih odnosov Javlja sporočilo, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel vabilo, naj uradno obišče Turčijo, ter izraža zadovoljstvo zaradi razvoja gospodarskega in trgovskega sodelovanja med obema državama v zadnjem letu. Končno javlja sporočilo, da bo Turčija kupovala od Sovjetske zveze stroje in naprave za razne industrijske projekte, Sovjetska zveza pa bo kupovala velike količine turških proizvodov. seglo potrebni «kvorum» za novo večino, (tudi s podporo desničarskih radikalov), dal nalogo Stefa-nopuiosu ali Cirimokosu za sestavo nove vlade. Stefanopulos in Cirimokos sta objavila nocoj izjavo, s katero pozivata Papandreuja. naj «prispeva k rešitvi krize«. Pozivata ga, naj arazume nujne probleme in naj prispeva k rešitvi krize, da se odstrani bližnja nevarnost, ki se pojavlja na horizontu države«. Papandreu je v razgovoru s tujimi časnikarji poudaril, da ne misli popustiti pred nobenim pritiskom in da se še vedno ima za voditelja parlamentarne večine, ki predstavlja voljo ljudstva. Poudaril je tudi, da bo še vedno vztrajal, naj mu kralj poveri nalogo za sestavo vlade, ali pa naj razpiše nove volitve Glede posredovanja, ki so ga začeli razni poslanci, da bi znova približali posamezne struje, je Papandreu izjavil, da ne razume odločitve vlade, ki bi hotela živeti s programom zveze centra a hkrati zavreči njenega voditelja, strukturo in ljudski mandat. Dodal je, da so brezsmiselni vsi poskusi za sestavo novih vlad, ki naj bi živele s podporo desnice, t.j. tiste desnice, ki jo je ljudstvo potisnilo v opozicijo in v manjšino. Pripomnil je: «Moji prijatelji delajo usodne in nevarne korake«. Zatem je Papandreu izjavil, da namerava začeti v prihodnjih dneh «pohod nasproti ljudstvu« s sestanki na podeželju. Menijo, da bi Stefanopulosovo jn Clrlmokosovo skupino, če bi doW!a mandat za sestavo vlade, podprlo 68 poslancev ERE, s čimer bi ji bila zagotovljena večina v parlamentu. Toda takšna vlada bi v parlamentu trčila na zelo močne opozicijske skupine. Prav tako bi se znašla pred velikimi težavami spričo nakopičenih gospodarskih problemov in posledic enomesečne politične krize. Računati je treba tudi s tem, da so množice čedalje bolj naklonjene Papandreuju in da bi tudi to nakopalo precejšnje težave tako sestavljeni vladi. Notranji minister bivše Novaso-ve vlade admiral Tumbas je prepovedal napovedano zborovanje konfederacije dela, ki bi moralo nu, kjer bo ostal tri tedne. Dr. Kreisky je izjavil, da je zelo za dovoljen z bivanjem v tem zanimivem ribiškem naselju. NEW YORK, 16. — Tajnik OZN U Tant je sporočil, da se bo Varnostni svet sestal v sredo in razpravljal o zahtevi Imbertove vlade, ki je protestirala proti dejavnosti začasnega odbora OAD. Brazzaville prekinil odnose z ZDA in s Portugalsko BRAZZAVILLE, 16. — Bivši francoski Kongo je sprejel na znanje sklep ameriške vlade, da umakne svoje diplomatske predstavnike iz Brazzavilla, ter je sklenil s svoje strani umakniti svoje predstavnike iz Washingtona. Koristi ZDA v brazzavilskem Kongu bo zastopala Velika Britanija, koristi Konga v ZDA pa Francija. Poleg tega je brazzavilska vlada sklenila prekiniti diplomatske in konzularne odnose s Portugalsko iz protesta proti politiki te države v Afriki. Brazzavilska vlada ie prepovedala uvažanje portugalskih proizvodov. Prav tako je prepovedala portugalskim ladjam pristajanje v kongoških pristaniščih, portugalskim letalom pa preletavanje kongoškega ozemlja. 6.233 TURISTOV Rekorden dnevni obisk Postojnske jame POSTOJNA, 16. - Včeraj je obiskalo Postojnsko jamo 6.233 turistov, 4.100 tujcev in 2.133 domačinov. To je doslej rekordni obisk v enem dnevu. V prvih sedmih mesecih letos je obiskalo Postojnsko jamo 263.936 domačih in tujih turistov, lani pa je v istem času obiskalo jamo 238.51Q obiskovalcev. KJER SE JE TISKAL »PARTIZANSKI DNEVNIK« Tiskarna “Slovenija,, pri Vojskom restavrirana in lahko dostopna Vsem prosvetnim društvom - zlasti pa našim čitateljem - najtopleje priporočamo obisk, ki je združen s prijetnim izletom Med naj čudovitejše spomenike osvobodilne borbe primorskega ljudstva spadata gotovo bol niča «Franja» in tiskarna ((Slovenija«. Prvo je obiskalo v zadnjih dvajsetih letih že toliko lju- di, da je resnično znana že skoraj vsakemu Slovencu in tudi ostalim Jugoslovanom ter številnim inozemcem. Tiskarna ((Slovenija« pa je drugi čudež partizanske iznajdljivosti, borbenosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti ter hkrati dokaz visoke kulturne in civilizacijske stopnje. V njej se je namreč tiskal edini dnevnik osvobodilnega gibanja v zasužnjeni Evropi v letih 1944 in 1945 ter izhajal vse do osvoboditve Trsta — maja 1945. Gre torej za edinstven podvig partizanskih borcev, ki je za nas tem bolj pomemben, ker šo bili ti borci Slovenci in to — primorski Slovenci. Zato se tudi dogaja, da inozem-ci, ki prihajajo v Slovenijo in tudi na Primorsko zaradi proučevanja zgodovine odporniškega gibanja ali pa kot radovedni turisti, kot neverni Tomaži majejo glave, ko jim domačini s ponosom omenijo ((Partizanski dnevnik« in tiskarno ((Slovenijo«, v kateri se je tiskal. Ne gre jim v glavo, da je bilo kaj takega mogoče. Tako se je zgodilo tudi letos, da se je neki Nizozemec prepričal o točnosti podatkov šele, ko ga je ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji Srečko Logar odpeljal na Vojsko, od tu na Ogalce in nato po strmi stezi v temen gozd, kjer je zagledal skupino majhnih barak s tiskarno, poleg njih Pa še miniaturno hidroelektrično ((centralo«. 2e leta 1947, dve leti po odhodu partizanskih tiskarjev iz tiskarne, so krajevne oblasti barake obnovile in skrbele, da jih «zob časa« ni z inventarjem vred popolnoma uničil. Toda dostop z Vojskega po veliki strmini je bil za «neplanince» skoraj nemogoč. Bilo je nujno poskrbeti za položno stezo in tudi za obnovo v zadnjih sedemnajstih letih že skoraj do kraja strohnelih barak. Pobudnik VČERAJ ZJUTRAJ SREDI SAJGONA Izredno drzen napad gverilcev na utrjeno stavbo policijskega poveljstva Dvanajst napadalcev in napadalk se je organizirano umaknilo Ameriški memorandum hanojski vladi za pogajanja? - Gen. Wheeler nasprotuje splošnemu napadu na Sev. Vietnam SAJGON, 16. — Nekaj pred 9. uro danes zjutraj so se pred poveljstvom policije v Sajgonu ustavili štirje avtomobili. Na vsakem so bile po tri ali štiri osebe. Dve dobro oblečeni ženski sta Se približali stražarju pred------------- vhodom in začeli z njim razgo- tal okrog 30 kg. Eksplozija je nam- nike južnovietnamske osvobodilne - l -l : 1 ..rt- L1! :: I. Un« tli in vor. Medtem pa je avto, na katerem so bili trije elegantno oblečeni moški, zapeljal v notranje dvorišče stavbe policijskega poveljstva, tako da je vozil tik za ameriškim avtomobilom, v katerem so bili ((policijski svetovalci«. Medtem je stražar še vedno klepetal z ženskama. Ostala dva avtomobila sta se ustavila na drugi strani ulice, tretji avto pa pred bencinsko črpalko, okrog 50 metrov daleč. Trije moški prvega avtomobila so na dvorišču takoj nastavili zavoj z eksplozivom blizu prostorov z uradi za »posebno službo«, kjer je v bližini tudi stanovanje načelnika policije. Po neki drugi ver- ziji pa so atentatorji vrgli eksploziv v stavbo ter se naglo vrnili proti vhodu. Za kritje njihovega umika so osebe v ostalih dveh avtomobilih začele streljati iz strojnic ter smrtno zadele dva stražarja. Hkrati je bil dan v poslopju znak za alarm. Eden izmed gverilcev je bil ranjen, toda njegov tovariš mu je pomagal v avto. Nato so vsi štirje avtomobili z veliko brzino odpeljali. Skoraj v istem trenutku je prišlo v dvorišču do eksplozije. Policija še m dala podrobnih podatkov o žrtvah in škodi. Toda zvedelo se je, da je eksplozija porušila večji del notranje stavbe in baje je poškodovala tudi stanovanje policijskega načelnika. Eksplozija je bila tako močna-, da domnevajo, da je eksploziv teh- na številnih bližnjih in s streh je padala iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiiiimiiiiiHiiiiinimiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiuii PO OSTREM NASTOPU ČRNCEV V LOS ANGELESU PROTI DISKRIMINACIJI Med spopadi 32 ubitih in 809 ranjenih Pri «uporu» je sodelovalo nad 7000 črncev Neredi so se ponovili tudi v nedeljo in včeraj - Obsedno stanje v črnskem predelu mesta - Črnci poudarjajo neučinkovitost dosedanjih ukrepov in izjavljajo, da nimajo nobenega upanja glede prihodnosti LOS ANGELES, 16. — Po zadnjih podatkih znaša število mrtvih v Los Angelesu zaradi neredov 32. Ranjenih je bilo 809 oseb, aretirali so jih 2760; med temi je 439 mladoletnih. Računajo, da je izbruhnilo nad dva tisoč velikih požarov. K temu je treba dodati veliko škodo, ki je nastala zaradi plenjenja trgovin. Objavljene slike ki jih je posnel «Zond 3» MOSKVA, 16. — Moskovski list «Izvestija» je objavil danes prvi dve fotografiji nevidne strani Lune, ki jo je fotografiral »Zond 3». Slike kažejo številna brezna in ((Vzhodno morje«. Slike, ki jih je «Zond 3» posnel v razdalji 11.600 km, so zelo jasne in na njih so vidne številne podrobnosti. Ta del nevidne strani Lune je zelo gorat, obdajajo ga gorske verige s številnimi brezni. Slike so bile posnete v razdalji od 11.600 do 10.000 kilometrov in so mnogo jasnejše od slik, ki jih je posnel «Lunik 3» leta 1959. Medtem ko je «Lunik» slikal predvsem južni del nevidne strani Lune, se sedaj objavljene slike nanašajo na sevemovzhodni del. V črnskem predelu mesta Watts, ki je podvrženo pravemu obsednemu stanju, je zelo napeto. Neredi pa so se raztegnili, čeprav v manjšem obsegu, na bližnje centre. Sinoči se je središče neredov premaknilo v pristanišče Los Angelesa Long Beach in v Anaeim. Množice črncev so se na raznih krajih spopadle s policijskimi agenti. Najhujši incidenti so bili v Long Beachu. Policija je zahtevala o-jačenja narodne garde in je obkolila področje neredov. Na drugih krajih predmestij Los Angelesa so izbruhnili številni požari. Spopadi in neredi so bili tudi v mnogih drugih krajih, ki so bolj oddaljeni od Los Angelesa. Predmestje Watts, ki ima okrog 66 kvadratnih kilometrov površine, je močno zastraženo. Policija straži številna poslopja in stanovanja ter je začela številne preiskave. Od slnoč: velja policijska ura. Vendar so se vso noč slišali streli. Ves cestni promet je prekinjen. Prav tako so zaprte vse šole in odpovedane so bile vse športne in javne prireditve. Številne trgovine so zaprte. Kalifornijski guverner Brown je izrazil prepričanje, da bodo z učinkovitimi ukrepi kmalu obnovili ((zakonitost in red« v Los Angelesu. Zahteval je takojšnjo mobilizacijo deset tisoč pripadnikov nacionalne garde. Bro\vn skuša z vojsko, policijo in gardo prisiliti »puntarje« k pokorščini; po splošnih cenitvah znaša število upornikov okoli sedem tisoč. Med odsotnostjo guvernerja je njegov namestnik razglasil ves Los Angeles za ((ogroženo pod- ročje«. Prebivalstvo so pozvali, naj sodeluje s policijo in naj se pokorava zakonu. Nocoj Je kalifornijski guverner Brown sporočil, da so neredi v črnskem predelu Los Angelesa. Davi pa se je streljanje nadaljevalo v črnskem predelu Watts, čeprav so oblasti sporočile, da se je v ta predel povrnil mir. Policija Je aretirala še druge demonstrante. Gasilci se še dalje borijo proti številnim požarom. Rasni neredi v Los Angelesu so vzbudili v vsej deželi močan odmev. Predsednik Johnson je izjavil, da so to ((tragični in vznemirljivi dogodki«. Kalifornijskim oblastem je ponudil vso pomoč zveznih oblasti. Voditelje borcev za državljanske pravice pa je pozval, naj storijo vse, da bi obnovili red v mestu. Sinoči je Johnson ponovno obsodil nasilje v Los Angelesu. Dejal je, da «uporaba nasilja ima za rezultat ne samo uničenje bistvene pravice slehernega državljana, da se čuti varen v svojem domu, v svoji trgovini in na ulici, temveč jemlje tudi črncem iz rok instrumente, ki jih uporabljajo za svojo e-mancipacijo«. ((Vendar pa, je dodal predsednik, ni dovolj obsoditi nasilje, temveč je potrebno sprejeti tudi ukrepe, da se to nasilje prepreči. Kakor sem že večkrat poudaril. ima nekoristno nasilje plodna tla med ljudmi, ki so zaprti med mračne zidove sovraštva, ki rastejo v revščini, katerim je bodočnost negotova zaradi- pomanjkanja izobrazbe in ki nimajo nobenega upanja, da bi se zaposlili. Delovati moramo tudi, da odpravimo vse to zlo«. Nekateri črnski voditelji, med katerimi tudi Martin Luther King, so zatekajo pozvali črnce, naj se ne k nasilju. Črnski pastor iz Los An- brutalnosti policije. gelesa Milton Pery je sklical sestanek črnskih voditeljev, da bi jih prepričal, naj začnejo pomirjevalno akcijo. Po mnenju opazovalcev so to naj hujši neredi v ZDA v zadnjih desetletjih. črnski voditelj Luther King, ki je obsodil nasilje, je hkrati obsodil tudi dejstvo, da morajo milijoni črncev živeti v «getih». ((Njihov obup je tragičen, čutijo, da Jih nič ne povezuje z družbo«, je poudaril King in dodal, da je v tem bistvo problema. Izrazil je upanje, da se neredi ne bodo razširili in dodal, da je spričo brezposelnosti in obupnih stanovanjskih razmer, ki vladajo v črnskih četrtih na severu, vsaka skupnost na tem področju sod smodnika, ki se utegne vneti. Po vesteh iz Chicaga je guverner države Illinois Kerner izdal ukaz, naj se dva tisoč pripadnikov narodne garde javi na dolžnost v Chicagu, kjer bodo zatirali vse rasne nerede, ki so izbruhnili v petek, podobno kakor v Los Angelesu. Tudi v Chicagu je napetost vedno večja. Tu so doslej aretirali nad 120 ljudi. V spopadih je bilo ranjenih 70 ljudi. V pripravljenosti je tudi policija v mestih v neposredni okolici Chicaga. Vse to kaže, da se bojijo nadaljnjih neredov, ki bi se mogli razširiti na druga ameriška mesta. Velika ameriška televizijska mreža CBS je oddajala posebno anketo svojih posebnih poročevalcev, ki so snemali prizore med spopadi ter intervjuvali črnce, vojake in policaje črnci so soglasno poudarjali: «Lačnt smo«, ali pa «Nimamo nobenega upanja v bodočnost«. Nekateri čmskl voditelji so poudarjali nezadovoljstvo zaradi neučinkovitosti «borbe proti revščini« in zaradi zavlačevanja z birokratskimi ovirami. Načelnik policije Parker pa je izjavil, da oblastem ni uspelo obvladati položaja, ln dodal: ((Edini način, da se vse to zaustavi, je zapirati«. Pobijal je obtožbe o reč razbila hišah okna opeka. Več mimoidočih je bilo ranjenih in med njimi tudi trije ameriški vojaki... Policija je takoj zaprla vse ulice okrog poveljstva. V enem avtomobilu napadalcev je našla orožje in strelivo. Zdi se, da so najmanj štirje policisti ubiti: dva ob vhodu, dva pa med zasledovanjem atentatorjev. Poleg tega sta še dva druga policaja ranjena. Vsekakor je bila akc-ija zelo dobro pripravljena ter drzno in natančno organizirana in izvedena. Poslopje osrednje policije je namreč v strogem središču Sajgona in je verjetno najbolj zastražena in utrjena stavba v mestu — vsekakor bolj kakor poslala vlade ali pa stavbe, v katerih so ameriški vojaki. Zahodni dopisniki trdijo, da gre za pravo «utrjeno taborišče« vzdolž glavne ceste, ki vodi iz Sajgona v Colon. Okrcg en kilometer dolgega prostora je bodeča žica, male utrdbe iz cementa in iz vreč zemlje pri vsakem vhodu. Gverilci so očitno hoteli napasti «posebni odsek« policije kjer ujetnike zapirajo in zaslišujejo. Zadeti so hoteli tudi policijskega načelnika polkovnika Pha Van Lieuja. Enote osvobodilne vojske so v Južnem Vietnamu napadale danes vladne vojake v raznih krajih države. Ameriško poveljstvo trdi, da gre za manjše spopade. Gverilci so napadli z minometi tudi posadko Duc Co, okrog katere so se vodile v prejšnjem tednu hude borbe. Ameriško letalstvo pa je včeraj v 235 poletih napadalo po vsem osvobojenem ozemlju enote osvobodilne vojske in — po poročilih ameriškega poveljstva — pobilo okrog trideset gverilcev. Danes so se nadaljevali tudi napadi na Severni Vietnam: ameriška letala so bombardirala vojašnice v mestu Dien Bien Fu in druge cilje v raznih mestih. V Washingtonu je general Earl Wheerl, načelenik odbora generalnih štabov, izjavil, da nasprotuje razširitvi spopada na Severni Vietnam. Dejal je, da ((določeni vojaški predstavniki ali člani vlade« zahtevajo splošen napad na Severni Vietnam in na ((jedrske naprave« na Kitajskem. Dodal je, da «ta težnja v vladi ni zelo močna«. Zagovarjal pa je nadaljevanje sedanje ameriške politike, da se prepriča Hanoj, da njegova napadalna politika v Južnem Vietnamu ni uspešna«. Po drugi strani pa ni hotel povedati, ali nameravajo Američani bombardirati tudi Hanoj, temveč je le dejal, da je to vprašanje «v bistvu politično«. Posredno je general izrazil tudi zaskrbljenost zaradi protiletalskih izstrelkov v Severnem Vietnamu. Končno je rekel, da bodo Američani zmagali in dodal, da se to «prav gotovo ne bo zgodilo letos«. Najbolj znani ameriški politični komentatorji so včeraj objavili več člankov o obstoju nekega memoranduma vlade ZDA tistim zavezniškim vladam, ki imajo diplomatske odnose z vlado Severnega Vietnama. Memorandum vsebuje baje pogoje, na podlagi katerih bi bile ZDA pripravljene prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Danes predstavnik zunanjega ministrstva ZDA teh vesti ni ne potrdil ne zanikal. V Pentagonu pa so objavili danes z letala posneto fotografijo, ki kaže oporišče za izstrelke zemlja-zrak v Severnem Vietnamu. Podobno oporišče za izstrelke «Sam» so prejšnji mesec napadla ameriška letala severovzhodno od Hanoja, potem ko je bilo eno ameriško letalo sestreljeno baje prav iz takih oporišč. Iz Londona pa poročajo, da je Bertrand Russel, ki vodi gibanje za ,mlr, povabil v London tri predstav- fronte pod vodstvom Van Hieuja, predstavnika za zunanje zadeve. Russel je osebno zahteval od notranjega ministra, naj vsem trem izda potrebne dokumente sklicujoč se na izjavo zunanjega ministra Stewarta, da britansko ljudstvo lahko svobodno posluša mnenje predstavnikov osvobodilne fronte. Juž-novietnamski poslanik v Londonu je seveda takoj zahteval od britanske vlade, da se tako dovoljenje ne izda, češ da jih ni povabila britanska vlada. je bil seveda prizadevni Srečko Logar, ravnatelj idrijskega muzeja, ki skrbi tudi za bolnišnico »Franja«, za partizansko pokopališča na Vojščici in druge spominske objekte NOB v okolici Idrije. S kreditom dveh milijonov dinarjev in s pomočjo vojakov ,z tolminskega garnizona so v preteklem mesecu obnovili barake in zgradili široko stezo, ki je sicer mestoma še vedno kar precej strma, toda dovolj udobna, saj je ob njej tudi več ličnih klopi za počitek in razgled. Poskrbljeno je tudi za kažipot vse od Vojskega pa do tiskarne. Vsekakor gre največje priznanje vojakom, ki so opravili najdražja dela, ki veljajo verjetno trikratno vsoto omenjenega kredita. Seveda je najbolj zanimiva tiskarna sama. V njej je zelo dobro ohranjen stroj, na katerem se je tiskal »Partizanski dnevnik« in ki je po zamotanih in čudovitih ilegalnih poteh prišel Iz daljnega Milana. Toda to je zgodovinsko poglavje zase kot je posebno poglavje tudi ves tisti napor in iznajdljivost, ki sta omogočila, da so požrtvovalni partizani spravili po tisti skoraj navpični strmini v barake ne samo stroj, temveč tudi vso drugo opremo. V tiskarni je namreč tudi manjši stroj za razne tiskovine in brošure ter knjigoveznica, stavnica z obilico še danes uporabnega materiala itd. Taka kot nekdaj — ie ohranjena tudi kuhinja z velikim štedilnikom, pa kopalnica in drugi prostori. Sedaj, ko je tiskarna dostopnejša, priporočamo vsem čitateljem, da si ogledajo, kje se ie tiskal predhodnik »Primorskega dnevnika«. Priporočilo velja še posebej vsem prosvetnim društvom. Izražamo pa hkrati iskreno željo, da bi idrijski muzej našel potrebna sredstva za resnično popolno ohranitev tega edinstvenega objekta naše osvobodilne borbe. Mislimo namreč, da bi bilo morda najbolje, če bi vso skupino barak pokrili t veliko streho, ki bi ankrat za vselej — ob primernem vzdrževanju — ohranila to zgodovinsko redkost tudi poznim rodovom. Prepričani smo, da je to želja predvsem vseh bivših tiskarjev :z te in drugih partizanskih tiskarn in tehnik, ki so se že v soboto zbrali na Vojskem in se pomenili o slavnih dneh borbe in o sedanjih organizacijskih vprašanjih. V nedeljo pa je tiskarno obiskalo več sto ljudi, ki so vsi pohvalili prizadevnost idrijskega muzeja ln vojakov. Tiskarji so izvolili posebni odbor, ki bo poskrbel za prepotrebni opis nastanka, dela, vloge in uspehov te znamenite partizanske tiskarne, iz katere se je predhodnik našega dnevnika takoj po 1. maju pred dvajsetimi leti preselil naravnost v največjo tiskai> no sredi osvobojenega Trsta. ZDA prekinile bojkot dela skupščine OZN NEW YORK, 16. — Predstavnik ZDA v ((odboru 33», ki razpravlja o mirovnih operacijah QZN, je danes sporočil, da se ZDA ne bodo več upirale želji glavne skupščine, da ne uveljavi člena 19 proti Sovjetski zvezi, . ki ni hotela plačati stroškov posebnih operacij OZN, ki jih ni odobril Varnostni svet. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SPOR ZARADI KASMIRA Šastri obsoja Pakistan kot napadalno državo Pakistanski vtihotapljena še vedno napadajo na ozemlju indijskega Kašmira NOVI DELHI, 16. — Predstav-nik Indijskega ministra za obrambo je sporočil, da Je indijska vojska znova zasedla dva položaja na sektorju Kargil v Kašmlru, ki ju je bila zapustila prejšnji mesec pod nadzorstvom komisije Združenih narodov ln ki so ju nato zasedli Pakistanci. Predstavnik je dodal, da so indijski vojaki znova zasedli omenjena položaja, potem ko so odbili poskus Pakistancev, da bi prerezali cesto, ki veže Srlnagar z Lehom. Včeraj so na tem sektor ju ujeli 14 pakistanskih vojakov. Med sejo parlamenta je bila v N a vem Delhiju demonstracija, ki jo je organizirala desničarska stranka «Jan Sangh« lz protesta »proti ravnanju vlade v zvezi s Kašmi-rom. proti nedavnim sporazumom s Pakistanom o premirju na področju Kač In zaradi pomanjkanja živil, ki se občuti v zadnjih dneh«. Predsednik kašmirske vlade Gu-lam Mohamed Sadik je pozval Pakistan, naj takoj prepreči dejavnost svojih komandosov na kašmir-skem ozemlju, «sicer bomo tudi ml prestopili črto premirja ln osvobodili tisti del Kašmira. ki ga ima Pakistan nezakonito zasedenega. Predsednik indijske vlade Sastri pa je izjavil, da hoče Pakistan bo vsej priliki ustvariti v Kašmlru tak položaj, da bi lahko za komandosi poslal tja tudi redne čete. Izrazil je osuplost nad pakistansko politiko in dejal: «Ko sem se junija letos med konferenco Com-momvealtha v Londonu sestal s pakistanskim predsednikom AJu-bom Kanom, se mi je zdelo, da mu ni do razširitve spopada«. Tajnik OZN U Tant Je pozval skupino opazovalcev OZN v Kaš-miru. naj mu predloži izčrpno poročilo o spopadih. Indijska tiskovna agencija Je spo- ročila, da je v glavnem mestu Kai-mira Srinagaru izbruhnil požar, ki je upepelil okrog 300 hiš, ki so bile v glavnem lesene. Gasilce so pri gašenju napadali »pakistanski vtihotapljene!«. Požar je Izbruhnil v predmestju Batamali, blizu sedeža kašmirske vlade. Skrivna radijska postaja «Glas Kašmira« je sporočila, da so kaš-mlrski »borci za svobodo« povsem odrezali prestolnico Srlnagar od drugih delov kašmirske doline. Porušili so vse mostove, ki povezujejo Srlnagar z drugimi kraji Kašmira, in prodrli globoko v naseljene predele mesta. Predsednik Indijske vlade Sastrl pa Je včeraj na slovesnosti v Delhiju ob dnevu neodvisnosti izjavil, da Indija ne bo prepustila Pakistanu «niti pedi svojega ozemlja v Kašmlru«. Dodal Je, da je Pakistan napadalna država ln Je odgovorna za sedanje dogodke v Kašmlru. Indija želi živeti v miru z vsemi državami, «ker pa so jo napadli. lahko na silo odgovori samo s silo«. Kakor poročajo lz Karačija, je pakistanski zunanji minister Buto izraz!.1 upanje, da bodo napovedana pakistansko - Indijska pogajanja o spornem ozemlju Kač «odprla pot do ureditve vseh sedanjih sporov«. O dogodkih v Kašmlru Je rekel, da je tam izbruhnil »upor, s katerim Pakistan nima nič skupnega«. Obžaloval je Indijsko «bojevitost» nasproti Pakistanu, dodal pa je, da takšno stališče »ne more prestrašiti Pakistana«. Načelnik glavnega štaba Indij-ške vojske Je prispel danes v Sri-nagar, kjer se Je sestal z voditeljem opazovalcev OZN ter mu dal podatke o ((množičnem pošiljanju pakistanskega orožja v Indijski Kat-inlr«. V ODGOVOR NADŠKOFOVEMU TEDENSKEMU GLASILU Ne «sovraštvo do vere in Italije» temveč - avtentični dokumenti (Nadaljevanje) Noi faeemmo sentire nel nostro memoriale, prima che Voi vtuiisle a Trieste, la necessita che anche nel semlnario di Capodistria (come lo č anche a Gorlzia) il clero Slavo fosse rappresentato nella direzione del seminario e nel collegio del professori. Voi al contrario ci rimoveste dal seminario anche colui che vi era Tirnico sacerdote slavo e per il cui colloca-mento ci sacrificammo tanto presso i vescovi precedenti. Finora si faceva ingiustizia non volendo nel seminario di Capodistria nominare «a priorin a prefetto nemmeno qual-cuno dei migliori teologi slavi, quand’ecco V. E. non esitd ad aumentare ancora 1'ingiustizia colTallontanare di Ih anche don Brumnih. Voi commetteste questo torto senza tener conto della buona farna che questi gode come sacerdote esemplare sotto ogni punto di vista e presso tutti, reputato dai superiori del seminario e dai vescovi, estraneo ad ogni conflitto e pieno di zelo, grazie al quale pote salvare la vocazione a tanti semi-naristi. Mentre altri sacerdoti subito, appena giunti nel seminario diventano o professori o membri della direzione, il sopra-detto rimase come sacerdote per tre anni nel seminario in qualith di prefetto, nel rango dei teologi locali, i quali non hanno ancora terminato gli studi di teologia. Un simile torto č unicamente spiegabile colla sua nazionalita slava. Ora invece di riparare il torto nei termini esposti nel succitato memoriale, V. E. lo allontana ancora dal seminario. A tutti i vescovi della nostra diocesi manifestavamo evi-dente sconter.tezza per il fatto che i sacerdoti italiani dopo otto anni di studio in Capodistria non hanno imparato nep-pure a leggere perfettamente il croato, il cui studio come s’ebbe ad esprimere anche V. E., dovrebbe percič essere molto piu profondo. Nondimeno tutte le nostre sollecitazioni, perche il numero delle ore di lingua croata venisse portato da 1 l/a alle 3 settiminali in ogni classe (come avviene anche nel pic-colo seminario di Gorizia) rimasero in pratica senza alcun esito. Mentre i Tedeschi possiedono nelTAlto Adige due seminar! in lingua d'insegnamento tedesca, noi per anni ed anni dobbiamo mendicare presso le Autorith ecclesiastlche un irri-levante aumento delle ore d’insegnamento della lingua croata, od anche questo continuo accattare finisce sempre in promesse inattuate. Perchč la coppa della nostra amarezza potesse tra-boccare, allontanaste un professore croato e lo sostituiste con uno che per 1’insegnamento del croato, come ci risulta da informazioni sicure, č inferiore. In tutti i seminari dTtalia i vescovi tentano di sostituire laici con sacerdoti, mentre V. E. ha fatto venire al pošto di un sacerdote un laico e per di piu durante 1’anno scolastico. Noi sacerdoti, sebbene facciamo colette pro seminario, e sebbene sopportiamo «pondus et aestus dici», tuttavia davanti a V. E. non slamo tanto degni da essere esauditi in si piccole richieste, congiunte non solo con la giustizia ma anche col bene della diocesi. Sappia perb V. E. che giammai ci conci-lieremo col fatto che il clero venga completamente ed a priori escluso dalla direzione del seminario e dal collegio dei professori. Eccellenza! Tutto il clero slavo della Vostra diocesi at-tende da Voi un’adeguata correzione dei Vostri decreti per quanto riguarda il canto e Tinsegnamento del catechismo in chiesa ed aspetta che V. E. rinvii il sacerdote Brumnih (Bru-mini) in Capodistria colla nomina di professore definitivo in croato con 3 ore d’insegnamento in ciascuna delle classi. Se V. E. non vorrh soddisfare a questi nostri modesti e giusti desideri, saremo costretti a cercare giustizia presso le Autorith ecclesiastlche superiori. Oualora non otterremo nulla nemmeno dalle ultime, allora troveremo conforto nella promessa di Gesu: «Beati, qui perse-cutionem patiuntur propter justitiam«, fartificati dalla propria coscienza e convinti che nella difesa dei dlritti naturali, soste-niamo la dura prova in primo luogo per čarith cristiana verso 1 fedeli affidatici, affinchh il popolo non abbandoni le chiese e affinchh possiamo conservare intatta la liberta della Chiesa, onde ogni sacerdote possa valersi di quel mezzo col quale h indubbiamente piu efficace e spesso unicamente possibile avvia-re le anime sulla via della salvezza. Noi speriamo che anche V. E comprenderh quanto grave imperverserebbe lo scandalo fra le anime di questa regione e di molte altre, allorche un vescovo venisse ad acquistarsi la farna dl essere diventato nemico e persecutore di una meth dei propri fedeli. Vostra Eccellenza si rendera pure conto delTimpossibilith di amministrare una diocesi con profitto e prosperith, quando i sacerdoti, «portavoce» ufficiali del vescovo presso i 200.000 dei suoi fedeli (abitanti in circa quattro quinti del territorio diocesano), sono malcontenti e si sentono continuamente offesi. Baciando il sacro anello addl 30 novembre 1938 devotissimi Non avendo il vescovo Santin esauditi nemmeno questi pur modesti e giustificati desideri, il clero slavo decise — come gib sottd-lineato nel memoriale presentato al vescovo — di rivolgersi alle autoritb ecclesiastlche superiori. In effetti, il 25 aprile dell’anno 1939, una delegazione del clero della diocesi di Gorizia e della diocesi di Trieste-Capodistria, guidata dal canonico capitolare Ignazio Valentinčič, si recd presso il eardi nale che č a capo della Congregazione dei Seminari, allo scopo di esporgli le loro lagnanze. Per quello che concerne la diocesi di Trieste Capodistria, essi chiesero in modo speciale che nella direzione del Seminario di Capodistria fossero inclusi anche sacerdoti slavi, e che si provveda per un adeguato insegnamento in lingua materna degli allievi slavi, nominando alluopo msegnanti capaci. Il vescovo Santin, che era a conoscenza del viaggio della dele gazione, seppe, in modo ben architeilato, impedire che essa avesse successo. Egli convocd a Trieste per il 14 aprile 1939 — ossia pochi giomi prima della partenza della delegazione — una conferenza del clero italiano e slavo allo scopo di discutere un tema assolutamente innocente: aCome attirare alla chiesa gli uomini». Alcuni sacerdoti slavi, che ccjnoscevano bene il vescovo Santin diffidavano gli altri dalVandarci. Perb la maggioranza del clero non poteva e non voleva credere che questa conferenza celasse un altro scopo. Un tanto perb dovette ben presto constatare la delegazione che si recb a Roma. Mentre essa stava esponendo le loro lagnanze circa le ingiustizie nazionali perpetrate da' vescovo Santin, il cardinale interruppe Voratore press'a poco con le parole seguenti: «Come po tete parlare cosi di mons. Santin, tl quale ha avuto proprio in questi giomi una bella conferenza di tutto il clero slavo e italiano. Egli ha riferito che la conferenza era riuscita in modo eccellente, avendo confermato la completa armonia trn il clero ed i fedeli di entrambe le nazionalith: E questa armonia e stata ottenuta proprio da mons Santin.» 11 cardinale ammise perb che le richieste del clero slavo eranc modeste, promettendo che cercherh di regolare la faccenda. In realtd perb vinse il vescovo Santin. La direzione del šemi nario continub a rimanere esclusivamente in mani italiane. Per Vin s^gnamento dello sloveno il vescovo nominb il sacerdote Omersa, ma cib non fu che polvere negli occhi. Infatti gib pochi mesi dopo egli )u richiamato e il suo pošto venne occupato da un vecchio e canuto cappuccino di Capodistria che ammise egli stesso agli allievi di non conoscere nemmeno lo scrittore sloveno Cankar. L insegnamento del croato divenne illusorio, poicht il maestro, nominato alluopo, era continuamente occupato altrove, in modo che per tutto un semestre ci furono appena sette lezioni. Tale fu il modo con cui il vescovo Santin predispose l insegna i,rento dello sloveno e del croato nel seminario di Capodistria, sebbene la Congregazione dei Seminari, presso la quale si era recata la delegazione del clero slavo, gli avesse con lettera n. 2773/39 deli 11 agosto 1939 espressamente ordinato: «Gli insegnanti slano realmente (sottolineato nelToriginale) fomiti dei titoli di studio prescritti». In realtd nulla cambib nemmeno in seguito al memoriale che i rappresentanti del clero delle arcidiocesi di Gorizia e di Udine delle diocesi di Trieste-Capodistria e dl Parenzo-Pola presentaronc il 6 maržo 1940 al Papa, e in copia al cardinale Segretario di State Maglione. In essa essi sottolinearono, tra l’altro, le condizioni vigenti nel seminario di Capodistria. In punto 8 di questo memoriale diceva: «Nei seminari non c’h uguaglianza dl dlritti. In questo merito ci permettiamo di rilevare che numerosi nostri memoriali documentati sono stati presentati alla S. Congrega- zione dei Seminari, purtroppo senza esito desiderato. I nostri seminaristi crescono con la penosa coscienza di essere con siderati dalTAutorita ecclesiastica come individui di secondo ordine. A Capodistria, p. e., col principio di questo anno 6 stato proibito agli alunni di conversare nella loro madrelingua.» In merito alVinsegnamento dello sloveno e del croato nel Seminario di Capodistria, il vescovo Santin si attznevd ai principi da lui esposti al Rettore del seminario di Venezia quando era vescovo della diocesi di Fiume, e che sono stati da noi menzionati nella prima parte di questa raccnlta (vedi pag. 65—67). Nemmeno dopo la caduta del fascismo, avvenuta nel 1943, il vescovo Santin aveva cambiato il suo atteggiamento ostile verso gli sloveni ed i croati; egli lo mantenne anche durante 1’occupazione tedesca e la lotta di liberazione nazionale, manifestandolo anche a guerra finita. Per motivi di tale atteggiamento del vescovo Santin era perfet tamente naturale il sorgere di un forte movimento fra i fedeli in Trieste e nelle campagne, specialmente dopo la liberazione del 1945. Tale movimento assunse una forma assai grave nella prima metil del 1946, quando la stampa sviluppb una campagna contro il vescovo Santin, chiedendo il suo allontanamento. Anche allora, e seguendo un metodo che ha dato frutti cosi buoni nel 1939, il vescovo Santin cercb di ottenere dai fedeli un liconoscimento e un encomio forzati, e di ingannare in tal modo le autoritb ecclesiastiche superiori. Per Pentecoste (9 giugno 1946) egli distribul a tutto il clerc sloveno e croato una lettera pastorale seritta in sloveno, rispettiva-mente in croato con la richiesta dt leggerla durante la messa. La lettera, piena di inesattezze e un vero monumento di autoincensa zione, non ha sortito Veffetto desiderato dal vescovo. Per il 2 luglio del 1946 il vescovo convocb ad una riunione tutto il clero della sua diocesi. Al clero slavo avrebbe parlato un sacerdote italiano sul tema: «Cosl siamo noi italiani»; al clero italiano avrebbe parlato un sacerdote sloveno sul tema: «Cosl siamo noi slavi.» ZASKRBLJENO PISMO IZ KOROŠKE Nemca za dekana Slovencem! Trmasto vztrajanje pri načrtu, da je treba Koroško popolnoma ponemčiti (Nadaljevanje sledi) Kot strela z jasnega neba je po večmesečnem molku prišla v javnost novica, da pošilja celovški škof v puškarsko mesto Borovlje pod Karavankami za dekana vsem okoliškim slovenskim duhovnikom in vernikom Nemca, posebnega zaupnika ordinariata, o katerem se je že veliko pisalo, kako si prizadeva Slovence čimprej potujčiti. Dolgo let je bil v Borovljah župnik dr. Edgar Geramb, rojen v Celju, v nemški družini. Po nastanku Jugoslavije je prišel na Koroško. Ob njegovi avtomobilski nesreči so' ga stavijali v celovškem semenišču za zgled dobrega pastirja, ki da je znal oba jezika in bil pravičen do vseh. To priporočanje je bilo sprejeto med slovensko duhovščino z mešanimi občutki. Saj je znano, da je bogoslovce, kj so govorili na cesti med seboj svoj materin slovenski jezik, ovadil semeniškemu vodstvu, Bogoslovci so bili vsled tega javno pokarani, češ da ne poznajo olike, ko govore jezik, ki ga drugi ne razumejo! Čudno je bilo ob njegovi smrti, da škofija ni pustila blizu poslevodečega dekana boroveljske dekanije, ampak je vso zadevo zapuščine kar sama proti običajem urejala in začasno imenovala za upravitelja enega od kaplanov, ki sta seveda oba Nemca, čeprav je v župniji veliko Slovencev, ki se nepresta- no naseljujejo iz okoliških slovenskih vasi v mesto. Borovlje so blizu ljubeljskega prelaza in predora, ležijo južno od Drave in po tem mestu ima ime tudi dekanija, ki obsega 14 slovenskih župnij, Zadnji dekan te dekanije je bil Kristo Košir, zavedni slovenski duhovnik in župnik na Zihpoljah. Vse je pričakovalo, da bo P° cerkvenih običajih župnija Borovlje razpisana in ni manjkalo primernih duhovnikov s popolnim znanjem obeh jezikov, ki bi mogli dušno pastirstvo tega kraja uspešno in razmeram primerno izvrševati. Tudi je bilo pričakovati, da bo končno le imenovan dokončni dekan boroveljske dekanije, ta ali oni od župnikov obširnega ozemlja, ki bo užival zaupanje svojih sobratov. Sedaj pa je presenetila slovensko javnost novica, da bo 15. 8. instaliran za župnika brez razpisa župnije, po posebnem postopku škofovem, Nemec, monsi-gnor Josef Kanduth, roj. 1906, sedanji škofov tajnik, s precej skromnim znanjem slovenščine. Ta postopek spominja na podobno dejanje, ko je bil prejšnji škofov tajnik znameniti sloveno-žer Mucher poslan na častno mesto za župnika v Marijino svetišče h Gospe Sveti. Ta mož je celo župnijo poprej v Ziljski dolini popolnoma ponemčil in iiiiiiiiiiiniitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiii MED VOŽNJO, PRI KOPANJU’ NA DELU... Številne hujše nesreče s smrtnimi žrtvami V dneh 13., 14. in 15. avgusta je bilo pri cestnih nesrečah v Italiji 46 mrtvih RIM, 16. — V dneh 13., 14. in 15. avgusta je bilo na cestah Italije za »operacijo Ferragosto» zaposlenih 9117 patrulj cestne policije, ki so prevozile 1.186.519 km. Po podatkih generalne direkcije cestne policije je bilo registriranih 1281 cestnih nesreč, od teh 37 s smrtnimi posledicami, pri katerih je izgubilo življenje 46 oseb. V navedenih treh dneh je bilo na cestah 17.592.500 vozil, skoraj za 2 milijona več kot leto prej. Na žalost je bilo še tudi danes precej prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami; končno število pa bo znano šele po polnoči. POTENZA, 16. — Štiri osebe so bile ubite in šest hudo ranjenih, ko sta se včeraj pozno zvečer na neki cesti približno 20 km od Po-tenze zaletela neki «500» in «1200». V avtomobilu «500» (giardinet-ta) je bilo 7 oseb: Donato Di Car-lo, star 35 let, njegova 23-letna žena in 3-letni sinček, potem 30- so prihiteli drugi kopalci, toda Vi-talio in Giovanno so valovi že potegnili s seboj, medtem ko so Gio-vannija reševalci še privlekli na kopno. Toda vsi poskusi, da bi ga oživili, so bili že zaman. Pozneje so našli tudi truplo Vitalie, medtem ko še iščejo Giovanno. VICENZA, 16. — Dva kmečka delavca, stara 56 in 35 let, sta zgorela v požaru, ki je zajel senik v nekem kraju blizu Vicen-ze Eden je bil oče osmih otrok, drugi zapušča enega otroka. Tri druge osebe so dobile opekline, zaradi katerih bodo morale ostati več dni v bolnišnici. TURIN, 16. — Potujoči, trgovec Stagno iz Orbassana je v Beina-scu malo pred mostom čez Sango-ne povozil neko 63-letno žensko ter njeno 2-letno vnukinjo, ki jo je žena peljala za roko. Obe je HUDO PRIZADETI JUŽNOAMERIŠKI DRŽAVI Zaradi slabega vremena na desetine mrtvih V Čilu poplave in brodolom, v Argentini snežni plazovi SANTIAGO (Čile), 16. — Vse ozemlje Čila je pravzaprav v stanju pripravljenosti zaradi hudih orkanov, poplav in snežnih mete-žev, ki že teden dni divjajo v deželi. Najmanj 50 oseb je izgubilo življenje in okrog 50.000 jih je brez strehe. Vse vladne službe so zaposlene pri delu za pomoč številnim prizadetim krajem. Domnevajo, da je to najhujši naval slabega vremena, ki je kdajkoli prizadel Čile. Pozneje so v Santiagu objavili, da je tretjina ozemlja čila opusto-šena zaradi -'iarkanov, poplav in1 BUENOS AIRES, 16. — Pod plazom snega in kamenja, ki se je spustil po pobočju hriba Santa Ela, je pokopanih najbrž 41 oseb. Malo je manjkalo, da plaz ni zasul kraja Las Cuevas, pač pa je pokopal taborišče delavcev, ki so zaposleni pri gradnji železnice, ki povezuje Argentino s Čilom, žrtve so pravzaprav družinski člani zaposlenih železničarjev in gre torej predvsem za ženske in otroke. Ni upati, da bi lahko koga rešili, saj je plaz visok kakih deset metrov. Že včeraj je neki plaz pokopal bolj važna in naj večja mesta v Čilu, so izolirana od ostale dežele. Vlada je objavila, da se obrežju Čila s Pacifika približuje nov or-zagnalo več metrov daleč in bili ■ kan. sta na mestu mrtvi. I Osem rudarjev nekega bakrene- Namesto, da bi se ustavil, je ho-Iga rudnika v Kordiljerih je zasul snežnih metežev. Po zadnjih ugoto- hotel v turističnem kraju Puenr.e vitvah je 98 mrtvih, medtem ko je 70.000 oseb brez strehe. Santiago, Valparaiso in Concepcion, tri naj- del Inča ter povzročil smrt najmanj 10 oseb. Vsako reševanje je otežkočeno tudi zaradi samega terena in zelo slabih vremenskih razmer. Na tem področju namreč divjajo snežni meteži in temperatura je padla 15 stopinj pod ničlo. V pogon so spet spravili električno centralo v Las Cuevas v vznož- trokoma, starima 5 in 2 leti. Pri [ prihajal neki «Volkswagen», kate-trčenju sta bili takoj mrtvi obe ! rega vozač je videl od daleč ne-________________________________j srečo. Takoj je postavil svoje vozilo počez čez cesto, tako da je i' moral Stagno zavoziti proti robu j ceste. Pri tem je zadel v steber napeljave z g razsvetljavo ter se nekoliko poškodoval. Bežati pa ni | mogel več in je bil aretiran. Ob zelo nepravem času Medtem ko mea vsakdanje vesti o političnem razvoju v Grčiji poročevalci vključujejo tudi daljša poročila o življenju grškega ljudstva, ki ni na posebno žavidnem standardu, ter dostavljajo opise zapravljivosti in grabežljivosti dvora, nam ANSA servira še tole spodbudno novico: SALZBURG. 16. - »Galadin-ner», ki ga je v soboto zvečer v gradu Klessheim priredil grški generalni konzul Dimitri Pappas, je bil najbolj imeniten mondenski dogodek sezone v Salzburgu. Povabljenih je bilo 650 evropskih osebnosti iz aristokracije, umetnosti, mode, financ in industrije: grški princ Mihael, princ Konstantin Liechtensteinski, princesa Maria Cristina Borbon-Parma, vojvoda parmski, princesi Maria Gabriella in Maria Beatrice Savoia, markiz Emi-lio Pucci, grof Theo Rossi di Montelera, dirigent Herbert von Karajan (njemu na čast je bil prirejen sprejem), ig^al ka Nadja Tiller, nemški indu strijec Harald Krupp von Bo hlen, Peter Siemens, avstrijski industrijec Mautner-Markhof, morski raziskovalec Hans Ha as, princesa Ira Fuerstenberg ter njen prvi mož Alfons von Hohenlohe, ki je med drugim plesal «flamenco» z Mario Ga-briello Savoia. Zločinski mladoletnici KGLN, 16. — Dyg dekleti, stari | 16 in 17 let, sta več -tednov tern-j rizirali, mučili ter ropali neko 55-' letno žensko, mater prijatelja ene od obeh deklic. Končno sta Jo zadavili. Ko sta bili 24 ur po zločinu ! aretirani, sta z največjim cinizmom | priznali zločin, češ da sta žensko i ubili zato, ker ju je prijavila policiji. trupla. SANTIAGO (Čile), 16. — Ministrstvo mornarice je sporočilo, da Je 44 oseb izgubljenih, medtem ko se je 27 mornarjev rešilo pri brodolomu ladje «Janequo» blizu pristanišča Vildivia približno 900 km južno od Santiaga. na po prejšnjih plazovih. Velike količine zrušenega materiala pa pstavljajo odtok rek Las Cuevas in Tupungato. Ta naravni jez pa povzroča velikansko nevarnost za niže ležeče kraje. Letala se pripravljajo na bombardiranje tega jezu, preden voda za njim preveč naraste in se jez podre. Ladja «Janequo» Je šla na pomoč patruljni ladji «Leucoton», ki je | Zaradi snega je blokiranih kakih nasedla, ter jo Je skušala spraviti 10 oseb v nekem poslopju blizu spet na globoko morje, pri čemer. Las Cuevasa, nekje v bližini pa je jo ie vlekla z železno vrvjo. Nena- v težavah okrog 30 delavcev. Slabo domr. pa se Je vrv zapletla v vi-1 vreme ovira reševalno delo in mož- Jak ladje «Janaqueo», nakar ladje ni bilo mogoče več voditi in veter jo Je zagnal v skale, tako da se je potopila. Ladja je imela 79 mož posadke, toda 9 Jih je bilo na «Leu-cotor.u«, kjer so pomagali pri manevriranju. Spočetka so sporočili, da pogrešajo vseh 71 oseb s potopljene ladje, zgoraj navedeno ministrstvo, pa ta podatek precej popravlja. nb je, da bodo nevihte povzročile še nadaljnje plazove. TRENTO, 16. — Helikopter, s ka terim so karabinjerji iz Bočna kontrolirali promet, je padel na neko cesto, po kateri je vozilo na desetine avtomobilov. Osebama na helikopterju se ni nič zgodilo, toda helikopter se je razbil. napisal znamenite obtožbe Janeza XXIII. in klevetal delo sv. Cirila in Metoda, ko ga je vsa Cerkev slavila. Kakšnega duha je mož, ki ga pošilja ordinariat sredi slovenskih duhovnikov v Borovlje, se vidi iz tega, da ga je škofija poslala na skrivaj nadzirat in kontrolirat v Globasnico, kjer je opravil pred leti sv. mašo v staroslovanskem o-bredu dr. Stanko Janežič, sedaj župnik v Mačkovljah, ki je študiral svoj čas v Rimu. Višek vsega pa je, da je mon-signor Kanduth imenovan za nadzornika vseh okoliških slovenskih duhovnikov, udarec v o-braz vsem tako požrtvovalnim duhovnikom, ki jih Mucher z vednostjo ordinariata v brošuri «Qhne Maske« zmerja in kleveta. Nemec za nadzornika Slovencev! Mož brez slehernega izpita slovenskega jezika za nadzornika verouka v slovenskem jeziku. Ali ni kakor na dlani, da je ta rešitev dobro premišljena in popolnoma v skladu z dosledno zasledovanim ciljem polagoma slehernemu slovenskemu kulturnemu in dušnopastir-skemu delu po župnijah zapreti možnosti. Laike, ki pokažejo pripravljenost za janičarsko delo. opogumljati nasproti duhovnikom, ki imajo zaradi dvojezičnosti »tak povečano delo, zaradi delovanja raznarodovalnih nemških organizacij, domovini zvestih in vindišarskih plačancev, pa tolikokrat onemogočeno pravo dušnopastirsko delo! Zadnja desetletja dokazujejo, kako se morajo bogoslovci v semenišču boriti za sleherno priznanje slovenščine, da se še vedno v celovškem semenišču slovenske bogoslovce poučuje v nemščini, prav nobenega predmeta pa ne v slovenščini. Dovoljeno je par milostnih uric nekega laika poslušati o pravilih slovenskega jezika, za tiste, ki pač ob obilnem drugem študiju to še žele. Za cilj je postavljen duhovnik, ki sicer — če je Nemec — zna tudi drugi deželni jezik, da ga škof lahko pošlje na slovensko faro, da prepreči sleherno svobodno slovensko življenje in pomaga ponemčeva-ti. Ce je pa Slovenec, naj se dobro nauči predvsem nemščine, da bo lahko deloval na nemških farah, razen če ne postane tudi on mnenja, da Slovenci na Koroškem nimajo nobene bodočnosti in se ne splača zanje v narodnem pogledu ničesar delati... N: čuda, če abiturienti slovenske gimnazije nimajo veselja iti v službo take škofije, ko je bil še tist\ redki obisk škofa enkrat v Dijaškem domu Družbe sv. Mohorja tako mrzel in hladen. Medtem ko južnotirolski škof dr. Gargitter ustanavlja posebno malo semenišče za italijanske bogoslovce, celovški ne kaže ob tolikem pomanjkanju duhovnikov nobenega smisla za posebno malo semenišče za Slovence, čeprav ga javnost zahteva. Ob razumevanju oblasti za manjšino, ko je bila ustanovljena in v polno deluje gimnazija za Slovence, škofija še naprej daje pohujšanje, ko vztraja pri potujčevanju in ne omogoči Slovencem posebnega zavoda, ki bi ga vodili slovenski duhovniki. Kako je mogoče biti slep za tako diskriminacijo! Človek bi pričakoval po vsem delovanju koncila, po tolikih pozivih in prošnjah le malo več razumevanja od odgovornih na celovškem ordinariatu. Pa se vse suče še kar naprej po dobro premišljenih germanizator-nih načrtih pod plaščem prijaznosti, zavlačevanja in lepimi besedami. Napisali smo to zaradi tega, ker je menda sam papeški nuncij na Dunaju dejal Slovencem, da imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost vpiti in kričati ob takih razmerah. ženski, ki sta bili na tem, da že kmalu rodita, vozač in njegov sin. Ostali trije bodo okrevali čez mesec dni. Nekoliko l^že so bile ranjene štiri osebe v «1200». Do nesreče je prišlo bržkone zaradi tega, ker je vozač «500» na nekem ovinku zavozil preveč na levo. CAGLIAR1, 16. - V neki družbi, ki je prišla na plažo pri S. Ca-terini, je bila tudi 22-letna Vita-lia Azori iz Oristana ter Giovan-ni Piga in Giovanna Sanna, oba-dva stara 13 let. Okrog poldneva je šla Vitalia v vodo in za roke je vodila dečka in deklico. Morje pa je bilo zelo razburkano in nenadoma so vsi trije izginili v valovih. Na njihove klice na pomoč .............................................. Teden tridentinske dežele v zahodnem Berlinu Zahodni Berlin predstavlja tudi danes «izložbo» Zahoda, vedno bolj elegantno, bogato, polno življenja. Berlin se lahko danes Imenuje evropski New York. še bolj kot izložba pa je zahodni Berlin mostič ali pravzaprav oder, kjer se dnevno zavesa dviga za kako igro ali farso ali novo tragedijo. Toda danes bomo govorili o prijetni, pomirjajoči igri: gre za zgodbo v kateri je prvi Igralec tridentinska dežela s svojimi gorami, jezeri, s svojimi vedrimi planinskimi kraji, s svojimi barvami in s svojim podnebjem. Gre za «teden Tridentinskega v Berlinu«, ki bo trajal od 10. do 15. septembra, takoj za tem ko se bo 50 berlinskih otrok vrnilo v bivšo nemško prestolnico, potem ko bodo preživeli del svojih počitnic v dolinah Fiemme, Fas sa in Primiero. Zamisel te pobude nikakor ni nova, ker je dozorela že v lan skeni novembru ob neki drugi propagandni akciji v Berlinu. Tedaj Je šlo pravapzrav samo za prehoden stik z nekaterimi potovalnimi uradi in turističnimi organizacijami. Pri tej priložnosti je bilo prirejenih 46 reklamnih Izložb za tridentinsko pokrajino. Prirejen je bil tudi sprejem na italijanskem generalnem konzulatu, ki se ga je udeležilo čez sto oseb, predstavnikov oblasti, časnikarjev, turističnih vodil- nih osebnosti kakor tudi oseb, zaposlenih v potovalnih uradih. Toda v Berlinu bi se lahko napravilo, pravzaprav bi se moralo napraviti še več. Prav ob upoštevanju visoke ekonomske ravni in sposobnosti berlinskega turističnega trga, je predsednik pokrajinske ustanove za turizem v Trentu, arhitekt piero Marconi sklenil še lani, da pripravi širšo propagandno akcijo v tem mestu. Da si lahko čita-telj napravi popolnejšo sliko o vlogi, ki Jo ima berlinski turistični trg za naša letoviška področja, navajamo nekatere podatke. Zahodni Berlin Ima 2,350.000 prebivalcev. Pred vojno je bil eden Izmed največjih industrijskih ln trgovskih centrov sveta. Po drugi svetovni vojni se je kljub popolnemu uničenju med vojno in posebnemu položaju mesta zopet pogumno dvignil, tako da je spet eno izmed prvih nemških industrijskih mest. V zadnjih letih je bilo ustanovljenih 4ez 400.000 novih delovnih mest. Berlinska Industrija zaposluje 350 tisoč oseb. Potem je v Berlinu tez 2000 podjetij, ki trgujejo z inozemstvom, in sicer s 137 državam! Najbolj mogočna Je v zahodnem Berlinu elektrotehniška industrija. Siemonsov kompleks zaposluje sam 46.000 oseb, tehnikov in delavcev. Akcija, ki jo bo pokrajinska ustanova za turizem iz Trenta v kratkem izvedla v bivši nemški prestolnici, se bo oslanjala predvsem na aranžma 160 propagandnih Izložb pri prav toliko potovalnih uradih v vseh področjih mesta: od Charlottemburga z elegantnim KurfUrstendammom — nekakšna berlinska Via Veneto — do perifernih področij velemesta kot so Spandau, Griinewald, Tegei. Kakih 40 drugih izložb bodo uredili pri 20 športnih trgovinah in drugih največjih berlinskih veleblagovnicah. Lahko se reče, da od 10. do 25. septembra ne bo v Berlinu večje ulice, ki ne bi po izložbah svojih trgovin pripovedovala prijetne zgodbe o tridentinskem turističnem svetu. Med «tednom Tridentinskega v Berlinu« bo pri enem izmed največjih hotelov posebna prireditev, ki se je bo udeležilo okrog 300 povabljnecev, predvsem berlinskih turističnih voditeljev. Ra zen predsednika pokrajinske u-stanove za turizem iz Trenta, ki bo gostitelj, ter ravnatelja omenjene ustanove, bodo navzoči tudi predstavniki berlinskih mestnih oblasti, italijanski generalni konzul v Berlinu dr. Felice Be-nuzzl, vicekonzul dr. Giuseppe Baldacci, šef tiskovnega urada generalnega konzulata dr. Giuseppe Pisani, predstavniki ber- linskega senata, časnikarji ln drugi Seveda se bodo udeležili tega srečanja tudi poročevalci tridentinskih dnevnikov, ANSE, RAI ter precejšnja delegacija turističnih središč Cavalese, Pre-dazzo. Moena, Vigo di Fassa, Ca-nazel, San Martino di Castrozza ln Primiero. Za Izložbe v raznih potovalnih uradih bodo uporabili čez 100 fotografskih povečav iz dolin Fiemme, Fassa, Primiero; nadalje 20 povečav vseh večjih turističnih krajev pokrajine z zimskimi motivi; 500 zimskih '.n poletnih plakatov približno, 1000 manjših plakatov na kartonu In mnogo drugega materiala. Razen tega pa bo razdeljenih več kot 40.000 prospektov iz skoraj vseh krajev tridentinske pokrajine. Teh prospektov so že poslali po 400 vsakemu berlinskemu turističnemu uradu, v najkrajšem času pa bodo poslali še drugi material. «Teden Tridentinskega v Beril-nun torej ne bo nekakšna osamljena pobuda ln še * tem manj Improvizirana, temveč bo le zaključek konkretnega «načrta», ki Je bil že dolgo prej premišljen In pripravljen v vseh podrobnostih. Ta «načrt» se je pričel pred približno enim mesecem, ko se je Istočasno v Nemčiji ln Italiji začelo v časopisih pisati o prihodu 50 berlinskih otrok v tridentinsko pokrajino. V" Žalosten film o lepi deželi V vasico Vile. ki leži 609 m visoko nad Fojdo, svojim občinskim središčem, so prišli v preteklih dnevih filmski ljudje * filmsko kamero, da bi filmali za svoje filmsko podjetje «Corona cinematograficai) dokumentarni film o vasi v Furlaniji, ki propada. ker so jo zapustile vse mlade delovne sile, Z dokumentarnim filmom, pod ironičnim naslovom cLepa po! rajinan se misl jo udeležiti ministrskega natečaja- Ko so filmski operaterji s težavo prišli po strmi vi upasti cesti do vrha, jim je kar sapo vzel nele veter, ki tu gori stolno piha, ampak tudi čudovit razgled na vse strani, na vso tur-lanijo, na bližnje vasi m na Matajur onstran Nudiš .e doline. Ob štetju preb:vnlstva teta i'.l6t so našteli v Vilah še 106 l ud', toda jih je bilo manj, ker so na občini šteli še tiste, ki so že davno izgubljeni kot em-granti. Zdaj v visokem poletju jih i® dosti mani, niti toliko, da bi rekel. da vas še živi. Vrata so bila zaprta, start ljudje so bili nekje za starimi prašnimi okni. Snemalci so snemali zvoke, vse šume v napol mrtvi vasi: veter, ki je škripal s polk-nami, . preperelimi deskami na «fjankiiin, se lovil z vejami starih hrušk m brnel po pločevinasti strehi, ki je na štirih kol h predstavljala zvonik, a ni mogel zganiti dveh zarjavel.h zvonov, ki sta bila le preveč nepremična za šibki poletni veter. Prired i1 so tudi pogreb v vasi — kaj P° naj bi, ali morda ohcet — in snemali tope korake starih pogreb-niških nog med raztrganimi hišami. Trenutno m bilo nobenega tako mladega človeka v vasi, da bi bil še toliko radoveden, da bi gledal pogreb. Verjamemo, da je režiral mladi režiser resnično lep dokumentaren film o Vilah, ki so tipični predstavnik že nekaj desetin malih gorskih beneških vasi, ki umirajo. Se imajo te vasi Pr> vsej svoji strahotni molčečnosti svojo tragično lepoto, razpeto med nebom, grapami, anemičnimi gozdovi in vijoličasto furlansko nižino. Navijamo zato, da dobi dokumentarec «La bella contradan Pr' vo nagrado na ministrskem natečaju v Rimu. Bojimo se le, je takšnih umirajočih lepotcev preveč med našimi hribovskimi vasmi, da bo konkurenca prehuda, da bo lahko vsak še tako nespreten filmski režiser pobral 1 lahl:o roko toliko umirajoče lepote v tihih vaseh Beneške Slovenije. Catherine Spaak na počitnicah v Trstu Filmska igralka Catherine je preživela praznike ve}l7,elt,. šmarna v Trstu. Igralka je ’z ju stila kratko pavzo pri sneman, filma «Madame de Maupin«, k* * režira v Sloveniji režiser Mau Bolognini ter se je z avtom PrlP ljala v naše mesto. . Spaakovo je spremljal neki cia igralske skupine. Po obedu v kem mestnem lokalu, sta gosta biskala mesto. . _ Igralka Spaak je že popolnom prebolela lažje poškodbe _ noge v stopalu), ki jih je d°Ds0 pri padcu s konja na Bledu, ko K* i M <-« V- w ^ lic* ------ »Jplra* snemali r.eki prizor filma, tere druge prizore so snemali t v Škofji Loki, saj gre za I1*® viteških časov. Deset mrtvih v Španiji pri trčenju vlakov MADRID, lb. - Danes sta v kraju Gador blizu Almerie (južna SP nija' trčila osebni in tovorni v • bilo Pri nesreči so bile štiri osebe ve ln 23 ranjenih. Poznejša vest navaja, da je pri nesreči 10 mrtvih in 25 ranj DUNAJ, 16. — Osebni vlak, & prlnajal iz Selzthala, se Je za' L v tovorni vlak, ki je stal na P°* Selz blizu Leobna na štajerske ■ Pet oseb je huje ranjenih, laže (,0 njenih pa 43. Krivdo za neS « pripisujejo kretničarju na pe' Selz. ki je pomotoma pokazal o* nemu vlaku prosto pot. Nesreče tudi v Francki mrtvih PARIZ, 16 - Število pri nesrečah v teh dneh v ciji bo znano šele čez nelca’ j. Toda že danes dopoldne je s lo smrtnih žrtev doseglo 40. Najbolj nenavadna nesreča <, la pri Vaires-sur-Marne, pri 50 km od prestolnice, kjer s a čili dve turistični letali, Pi1° a j pet potnikov letal je bil°,fpVjlo mrtvih. In še čudno, da š žrtev ni bilo večje, kajti eno talo je padlo na neko hišo, a prebivalci pa so ostali nepos vani. .. Mnogo oseb je tudi utoni - ^ Med cestnimi nesrečami Pa. debjj. la najbolj «zanimiva» nesre a .m zu Caena v Normandiji. Zv nt «peugeotom», ki pa norma n ^ sprejme več kot osem °®eb’ , ie peljalo kar 18 oseb. Med te bilo 14 otrok pod petnajsti tom. Avtomobil, v katerem * .j le cele tri družine, pa j* za,-e4o s ceste in se prevrgel. Na pa se nihče ni ubil in niti n do ranil. Sef bolnišnice v ^ je izjavil, da še ni Jv,idenfi oseb v bolnišnici zaradi ene nesreče. VOJ A SKO-POUTICNO MNENJE 0 NEKATERIH AZIJSKIH DOGAJANJIH Glasovi o «nujnosti» ustanovitve vojaškega zavezništva, oziroma osi Tajpeh-Seul-Tokio - Spreminjanje Azije v nekakšno vojaško trdnjavo, zainteresirani opravičujejo z nevarnostjo pred azijskim komunizmom Pred nedavnim, 9. julija, je novoimenovani generalni tajnik SEA TO, Filipinec Jesus Vargas, demantiral glasove, po katerih naj bi omenjena «obrambna» organizacija za jugovzhodno Azijo v perspektivi imela dobiti mnogo bolj vojaški značaj, kot ga je imela doslej. Očitno je, da pa demanti ne odpravlja, temveč še bolj poudarja obstoj in delovanje podobnih tendenc, ki se v svojih najskrajnejših Posledicah celo izražajo v zahtevi po «atlantizaciji» SEATO pakta, t.j. v zahtevi, da bi se, ta spremenil v mehanizem z lastnimi armadami, poveljstvi itd. Podobne težnje in zahteve so doslej sicer najbolj očitno prihajale do izraza pri Cangkajškovi vladi, toda ali ni bil prav on tisti, ki js 1. 1949 prvi vrgel idejo o ustanovitvi SEATO pakta, idejo, ki je zatem 1. 1954 bila uresničena? Z iste strani prihajajo zdaj glasovi tudi o «nujnosti» ustanovitve vojaškega zavezništva Tajpeh-Seul-Tokio, kot nekakšnega priveska SEATO pakta. Idejo o potrebi takšnega zavezništva je nekajkrat Poudaril tudi južnokorejski predsednik, čung Hi Park. «Japon Times«, časopis, ki je blizu japonskega zunanjega ministrstva, pa je od svoje strani napisal, da koncepcija vojaškega zavezništva med ■laponsko, Južno Korejo in For-mozo, «dasiravno jo trenutna dejstva ne upravičujejo, pa, naravno, v bistvu ni absurdna.« V resnici pa današnja Japonska nikakor ni isto kot, postavimo, Zahodna Nemčija. V deželi ((vzhajajočega sonca« so iz druge svetovne vojne povlekli znatno drugačne zaključke, kot pa v pravkar omenjeni državi, kjer se sleherni vojaški poraz obravnava in razume kot startna osnova za novo fevanšo. V koliko gre tu za strategijo in *h politiko ZDA — ki so se na njeni podlagi doslej vendar porajale vse «azijske» vojaško-politične kombinacije in špekulacije, celo tedaj, ko morebiti te formalno žabje niti niso dale pobude iw .zdaj, ni moč natančno ugotoviti, ''endar je vsekakor zelo očitna nji-, hova tendenca k splošni remilita-r*zaciji Azije. «Mi.» pravi Robert McNamara, ''skušamo na Japonce prenesti določene obrambne odgovornosti, ki °ni zanje kažejo zanimanje.« Poleg «povsem» vojaških, streme tudi za tem, da na Japonsko, kot industrijsko najbolj razvito debelo Azije, «prenesejo» tudi znatne «povsem» ekonomske ((odgovornosti«, katere — po besedah predsednika Johnsona — ((pomenijo za našo varnost prav toliko« kot vo-Jaški instrumenti azijskih sil. Gre Predvsem za vztrajanje VVashing-tona — jasno izraženo na nedav-nih ameriško-japonskih razgovorih n gospodarskih vprašanjih — da Japonska z enim odstotkom Svojega narodnega dohodka sode-'ovala v Johnsonovem načrtu za razvoj jugovzhodne Azije. V teh splošnih okvirih pa gre predvsem Južno Korejo, kjer bi Japonska miela vložiti nekaj stotin milijonov dolarjev, in to na osnovi ja-Ponsko-južnokorejskega ter od strani ZDA podprtega sporazuma o normalizaciji odnosov, v katerem Po že navedenem japonskem Viru — mnogi vidijo «začetek mo- rebitne obrambne zveze med Ja-P°nsko, Južno Korejo in Formozo«. Poleg tendence, da bi se «atlan-tiziral« SEATO pakt, ustanovila os Tokio-Seul-Tajpeh ter aktivneje pritegnila Japonska v strateško igro ZDA na azijskem področju, pa na «smetišču» politike s pozicije sile poganjajo še mnoge druge vojaško-politične špekulacije, kombinacije in načrti, zadevajoči isti predel sveta. Tu je n.pr. še ideja o ustanovitvi azijskega »jedrskega dežnika«, ki bi — kot piše londonski «Times» — imel zavarovati dohode k Indiji, Vietnamu, Maleziji in področju CENTO pakta severno od Perzijskega zaliva. «Tu so, nadalje, načrti v pretežni meri že v fazi realizacije — vezani na an-glo-ameriško zavezništvo v pogledu strateških namenov «vzhodno od Sueza«, posebno načrti o ustanovitvi novih oporišč v Indijskem oceanu in zahodnem Pacifiku. In končno so tu še načrti v zvezi s krepkejšo pritegnitvijo Avstralije in Nove Zelandije na stran anglo-ameriških strateških koncepcij, kar mi predvsem pomeni močnejšo aktivizacijo ANZUS pakta. Res, večina teh zamisli se trenutno nahaja bolj v fazi kombinacij in špekulacij, nego v fazi realizacije. Vendar je, kot pri slehernem procesu, tudi v azijskih dogajanjih, ki jih spodbujajo izven-azijski činitelji, bistvena tendenca. Ta pa je, nesporno, močno prisotna. Zelo realno in otipljivo pa so prisotne tudi sile, ki Azijo vse bolj potiskajo v smeri milita-rizacije. In nazadnje so v tem smislu prisotni tudi oni činitelji, ki «z druge strani barikade« dovajajo vodo na mlin teh tendenc in teh sil. V tem primeru gre za činitelje, ki prihajajo do izraza v psevdore-volucionamem strateškem in političnem kurzu LR Kitajske. Kitajska — pravi Dean Rusk — »želi zamenjati svet Združenih narodov ter vsiliti svet revolucije, ki Jo je Peking napovedal s tolikšno ostrostjo, da je povzročila resne probleme celo v samem komunističnem svetu«. Razumljivo je, da če ima nekdo moralno ih sleherno drugo pravico izgovoriti omenjene besede, potem to gotovb fič mote biti uradni predstavnik dežele, kf je s iftfdjd politiko biti kade, pritiska in groierij nasproti ■ Kitajski1 ■ Setoma sama omogočila njeno splošno današnjo usmeritev, prispevajoč še naprej k razvijanju njenih najbolj negativnih aspektov. Ponavljamo: nikakor to ne more biti predstavnik dežele, ki Je — načenši ofenzivo desnih sil po svetu, izsiljeno s pomočjo finančnih kriz — paralizirala svetovno organizacijo in dejansko vodi ((svetovno kontrarevolucijo«. V bistvu to, seveda, ne menja dejstva, da je pač Kitajska proti Združenim narodom in da se njeni odgovorni voditelji samo košatijo z revolucionarnim verbaliz-mom, ko govore o ((plamenih revolucionarnega požara«, kot piše «2en Min 2i Bao«, «ki bo zajel vso Azijo in v katerem boste vi tako zgoreli, da ne bo od vas ostal niti pepel«. Vse to v bistvu pa še manj spreminja dejstvo, da vsi oni činitelji, ki iz Azije skušajo napraviti nekakšno trdnjavo svoje nevarne politike, iščejo svoje argumente in opravičila s tem v zvezi prav v nevarnosti kitajske ((svetovne revolucije«, oziroma, kot pravi predsednik Johnson, v grožnjah »azijskega komunizma«. dva lovca in pes v poganu za prepelicami Svojevrstna oblika protestiranja proti državni upravi Uspel ženski «rebeljon» ■ v Subidu Krivda občinskih in drugih birokratov v Ahtenu - Kako je prišlo do vsote 3.200.000 lir> ki bi jih uživalci jusarskih pravic morali plačati za zaostale davčne obveznosti - Odločen odpor žena in otrok Beneška Slovenija je zmeraj poznala in pozna tudi danes, pri vsej masovni emigraciji, ko tako rekoč odraslih ljudi skoro ni doma, nekakšne male vaške revolucije, bučne demonstracije neko vrsto domačega štrajka in protesta predvsem proti domačim komunalnim oblastem, pa tudi proti provincialnim in prefektur nim. Udeležujejo se jih pretežno ženske, matere, gospodinje in druge s «facoli» na glavi, z zavihanimi rokami in močnimi glasovi. Po vojni je že bilo več takih «rebeljonov». Iz Mažerol so kmalu po vojni rebeljirali doma in jo potem potegnili naravnost na Čedad, torej prava kmečka «mar-cia di Cividale«. V Brezjah so pred nekaj leti več dni razgrajale ženske zaradi vodovoda in tako po vrsti v raznih vaseh. liiliiiliiiiitiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiininiiiiliiiiliiiiiiiitiliiiiillliiiiillliiiiuaniiillllllllliiiiiilliiiillifliliiiiiimiiillimiiiiiiliimiiiMiIlliiiiitlllliiiiluiilMllHlliiliiilliiliiilouiiiitniiiiimiliiiiiiilliilti« SOVJETSKI STROKOVNJAK JURJEV O TEŽAVAH «ORBITIRANJA» V primeru okvare bodo kozmonavti morali čakati na reševalno ekipo V Sovjetski zvezi se te dni veliko govori o kozmonavtiki, toda nobenega glasu o tem, kaj je na vrsti - «Orbit iranje» je zelo težavno in tvegano - Hkrati pa zelo važno V Cape Kennedy se mrzlično pripravljajo na novi vesoljski podvig, ko bosta astronavta Cooper in Conrad poletela na krožno pot okoli Zemlje, za katero trdijo, da bo najdaljša, ker bo trajala osem dni. Z druge strani pa smo pred dvema dvevoma zabeležili dve ((novosti« iz Moskve, da so Sovjeti v drugič fotografirali sKrllo'' stkati Luhe, hkrati pa pogggjj že 78. umetni satelit vrste .^Kozmos«. Iz tega sledi da je lcozmonavtika v svoji dejavnosti zelo aktivna. Istočasno pa prihajajo z več strani vesti, da se Sovjeti pripravljajo na še večje podvige, ki da naj zasenčijo vse dosedanje uspehe. Ugibanja glede tega so najrazličnejša. In vendar se glede tega v Moskvi postavlja vprašanje, ali bo Sovjetska zveza letos sploh izvedla kak večji kozmični polet s posadko. Vse od marca, to se pravi od dobe, ko sta Beljajev in Leonov opravila z vesoljsko ladjo «Vzhod-2» svoj veliki podvig, ko je Leonov kot prvi človek v zgodovini zapustil vesoljsko ladjo in nekaj minut prebil v vesoljski ((praznini«, na gornje vprašauje ni odločnega odgovora. Sovjetske kompetentne osebnosti so, kot vedno, glede tega zelo previdne. Vedno se govori, da bo polet — »kmalu«, nikoli pa nihče ne določi točnega datuma. Celo najavljeni polet Cooperja in Conrada z vesoljsko ladjo «Gemini-5» ni spodbudil sovjetskih strokovnjakov, da bi Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-??• H-30 Šopek slovenskih; 11.45 •eseli motivi; 12.15 Naš vrt; 12.30 vsakogar nekaj; 13.30 Glasba Pb željah; 17.00 Tržaški mando-koi , ansambel; 17.20 Glasbeni »a.eidoskop; 18.15 Umetnost in »ureditve; 18.30 M. Zafred: Kon--®rt za harfo in orkester; 18.50 „ • Porpora: Komorna simfonija X, D-duru; 19.05 Trobentač Dick , °llins; 19.J5 Današnje otroške ‘#re; 19.25 Z ital. festivalov; 20.01) i P°rt; 20.30 Kromatična fantaziji- 21.30 J. Mencinger: «Cmokav-j^r in Ušperna«; 22.00 Pianist A. š, Einstein; 22.15 Večerni ples; ■uo «The Diamonds«. i,1,2.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; Juke box; 13.35 Mali oder; Mladi koncertisti; 14.40 Z onstran Tilmenta. Koper ,7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popev-* 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod “ Ornikom; 9.45 Vrtiljak; 10.00 Iz rjP®rr>ega sveta; 10.45 Novosti »A-iston«; ii.oo vrabec. Logar, Brav-in ij M-30 Prijetna glasba; 11.50 Pr,-1"55 Glasba po željah; 13.40 r^Pevke; 14.00 Pionirji na počit cah; 14.20 Mladinski zbor RTV dH?reb; 15-00 Za oddih in razve-ni10; 15.45 Slov. narodne; 16.00 rtT., opere do opere; 16.30 Piran-st„i0: «La patente«; 16.45 Orke-cer Bert Kaempferd; 17.00 Pev-rsi’ jih imate najraje; 17.40 asba in fantazija; 18.00 Prenos TOREK, 17. AVGUSTA 1965 RL; 19.00 Poje Ennio Sangiusto; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Iz Beethovnove sonate za dve violini in klavir. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmska glasba; 15.45 Stari motivi novi ritmi: 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 19.00 Znanost in tehnika; 20.25 P. Calderon de la Barca: (d/Alcade di Zalamea«; 22.05 Švedska lahka glasba; 22.35 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.30 Orkestri; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 1100 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zbori; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Zanimivosti med ploščami; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Vaši izbranci; 20 00 Večer z Giuseppom Oioffijem; 21.00 Plesna glasba; 21.40 Glasba v večeru: 22.15 Jazz. zejevi nokturni in Fortnejeva simfonija za orkester; 22.15 Radijska črtica. Slovenija III. program 18.30 Filmski pregled; 18.45 Brit-tenove skladbe; 18.55 Potovanje v Grčijo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 VVebrove skladbe; 21.20 Hen- 7.15 Jutranje potovanje; 8.05 Melodije; 8.37 Škerjanc: Osem narodnih napevov; 9.00 Počitniško potovanje; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Zabavna glasba; 10.15 Iz Thomasove opere «Mignon»; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Ramovš: Diverti-mento za godalni orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V delavnici skladatelja M. Ravela; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Violinist Vladimir ftkerlak; 20.20 Radijska igra — Z. Bogoev: Limuzina mistra Sofroni-ja; 21.01 Serenadni večer; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Ho-negger: Simfonija št. 2 Ital. televizija 18.30 Spored za najmlajše; 20.00 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Spre-giudicati«; 22.15 Marisa Brando in Tony Cucchiara; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Michael Brett: «Vacanze in compagnia«; 22.20 Evangelisti. Jug. televizija NI SPOREDA. se precizneje izjasnili o času, še manj pa o značilnostih prihodnjega tovrstnega sovjetskega podviga. V prvem tednu tega meseca je glavni konstruktor sovjetskih kozmičnih ladij kar dvakrat govoril po moskovskem radiu in obakrat — o dosedanjih sovjetskih izkušnjah. Radijska postaja «Junost« je objavila dve »kozmični reportaži« in obe o poletu Beljajeva in Leonova. A-kademik Sedov, i.noče sovjetskih kozmičnih ladij«, je časopisu »Nova doba« dal intervju o ((perspektivah kozmičnih raziskovanj« — toda morebitni neposredni podvig ni bil niti omenjen. Sredi tolikšne negotovosti, sredi tolikšnega pisanja in postranskega obravnavanja te problematike, vendar brez vsake časovne obveznosti, je pritegnil največjo pozornost članek kandidata tehničnih znanosti Jurje-va, ki je obravnaval le okoliščine, v katerih človek stopi iz vesoljske ladje v ((vesoljsko praznino« in pri tem razlagal vse nevarnosti, katerim se kozmonavt v tem primeru izpostavlja. Jurjev je prvi sovjetski znanstvenik, ki je javnosti povedal, zakaj ni lahko «orbitirati», kot Sovjeti rečejo izstopu kozmonavta iz vesoljske ladje. Sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov ni stopil iz «Vzhoda-2« samo zato, da bi priredil pe-kakšno »atrakcijo« pač pa zato, ker je to sestavni del načrta kozmičnih raziskovanj nasploh. Izstop kozmonavta iz vesoljske ladje je bil in je «le trening« za izvrševanje bodočih nalog. In ta bo dobil svoj pravi pomen in vlogo v bodočih poletih, ki bodo dolgo trajali, ko bo šlo za polete ne le okoli našega starega planeta pač pa za potovanja med Zemljo in drugimi planeti. Kozmična ladja je namreč stroj. Podobno kot pri vsakem drugem stroju ni zajamčeno, da bi ta stroj — vesoljska ladja z vsemi svojimi napravami — moral brezhibno delovati, posebno v pogojih daljšega poleta. Ker se predpostavlja, da more priti tudi do okvar, ki se dajo popraviti samo z zunanje strani vesoljske ladje, se je treba vaditi tudi v tem, kako iz kabine pridemo na zunanjo stran vesoljske ladje. Edino na ta način bi si v danem primeru kozmonavti mogli pomagati. Sovjetski strokovnjaki so izračunali, da kozmonavt — mehanik, ki ne more zapustiti ladje, more popraviti le 60 odst. vseh možnih okvar na vesoljski ladji. In še eno pomembno oceno sovjetskih ekspertov je treba dodati: Ce morejo astronavti-irieha-niki delati tudi izven kabine, je varnost dolgega poleta za 25 odst. večja. Toda MŽiveti izven kabine« ali kot temu pravijo v Sovjetski zvezi «orbitirati», je treba znati — pravi znanstvenik Jurjev — ker se mora predvidevati tudi takšna situacija: v kolikor bi na ladji prišlo do okvare, ki bi je ne mogli popraviti in ki bi spravila v nevarnost življenje posadke, bi ta morala zapustiti vesoljsko ladjo in »v odprtem kozmosu čakati na reševalno ekspedicijo«. Znanstveniki so predvideli več načinov premikanja človeka v prostem kozmosu. Prvi je v tem, da človek stopi iz ladje in se z lokami drži za ročaje, ki so pričvrščeni na njeni površini. V prvem poskusu na «Vzhodu-2» je bil ta način le malo izkoriščen. Leonov je uporabil drug način: premikal se je s pomočjo vrvi, s katero je bil privezan na ladjo. Kjozminavt se more oddaljiti od ladje s pomočjo vrvi, — kot menijo sovjetski strokovnjaki — do 100 m. Manj nevarno je, kadar se kozmonavt od ladje oddaljuje, ker to počne ob počasnem «da.ljša- se kozmonavt ne sme vrteti okoli svoje osi pri ponovnem dotiku z ladjo, ker bi se sicer ob njej ubil. Sovjetski znanstveniki so za varnejše bivanje izven vesoljske ladje izdelali posebno motorno zavoro, ki se priveže kozmonavtu okoli pasu, ali se mu pritrdi na hrbet. Kozmonavt ima ročno komando za reaktivno motorno zavoro, s katero se da z lahkoto upravljati. To je najbolj popoln sistem zaviranja — meni Jurjev — ki dodaja, da se ta sistem, z nekaterimi popravki, more izkoristiti tudi za «blag pristanek« na Luni. Iz vsega tega bi mogli nekako sklepati, da je glavni na- V Long Beachu v Kaliforniji je bila Italijanska kandidatka na tekmovanju za naslov »Mednarodne miss», Ida Fagioll, deležna velikega občudovanja. Daairavno je njena lepota bolj sredozemske kot pa mednarodne sorte, je vendarle dosegla lep uspeh ter je bila pripuščena k finalnemu tekmovanju nju« vrvi. Vse bolj nevarno je vračanje kozmonavta k ladji in vanjo. Dovolj je, da je kozmonavt nervozen, da se ustraši, da bolj naglo potegne za vrv in že dobi pospešek, ki je večji od brzine vesoljske ladje. V tem primeru že ni več vrvi. ki bi mogla kozmonavta zadržati, ker svoje nove brzine ne more zavreti. V kolikor bi kozmonavt z večjo brzino trčil ob ladjo, je katastrofa tu, katastrofa, ki se ne da preprečiti. Ena od rešitev za varno premikanje človeka v kozmosu, je uporaba motorja, ki bi ga kot nekakšno raketno pištolo nosil kozmonavt s seboj. Takšno pištolo je ameriški kozmonavt že preizkusil. Sovjetski znanstveniki pa menijo, da tudi ta pištola ni popolnoma varna, ker da mora za varno vrnitev na ladjo kozmonavt izstreliti iz pištole točno iz centra lastne mase. V kolikor bi kozmonavt ne bil dober strelec, bi nujno prišlo do tega, da bi se začel vrteti okoli lastne osi. Več kot 5 obratov v minuti — pa predstavljajo že nevarnost, da pade kozmonavt v nezavest. Pa tudi če bi ne padel v nezavest, men prvega prihodnjega sovjetskega vesoljskega poskusa — ponovno, verjetno daljše »treniranje« kozmonavta v #orbitira-nju«, to se pravi v življenju izven vesoljske ladje. Ce lahko to sklepamo iz razlag znanstvenika Jurjeva, ne moremo iz njegovih izvajanj sklepati, kdaj bo do tega poskusa prišlo. Zato vprašanje, kdaj bodo Sovjeti napravili kak nov večji poskus, ostajs od- prto H. B. Sploh je povod teh uporov slabo funkcioniranje komunalnih ustanov in seveda še marsikaj druge-gaga. Uporniška kri se pozna v ljudeh, imajo torej nekaj podobnega v sebi kakor sosedni Tolminci. Žalostno je, da morajo ljudje, to je uboge ženske same s takimile «rebeljoni» reševati lenobo, birokratske formalnosti in zapostavljanje. Vaške ženske protestirajo po navadi z ne preveč blagimi demonstracijami. Vidi se, da se vladne partijske organizacije figo zmenijo za drobne ljudske interese in da so tudi opozicijske stranke nesposobne prisluhniti drobnim željam, da so predaleč od našega ljudstva in ne morejo ustreči upravičenim protestom slovenskega kmečkega prebivalstva v Beneški Sloveniji. Konec prejšnjega meseca so ženske spet zaropotale visoko gori v hribovski vasi Subidu. Pridružili so se jim seveda vsi otroci. Zakaj pa ne, ko pa ni drugega V vasi, da bi protestiral, ko so pa vsi odrasli moški na delu v Nemčiji in Švici! Sicer pa tudi, ko bi bili doma, bi bilo bolje, da bi sedeli v kuhinjah in pustili razgrajati ženske, ker bi prišli namreč karabinjerji in bi kmalu napravili iz tega edino možnega demokratičnega protesta v beneški vasi upor, «sedizione», ali kaj podobnega. Ženskam pa ne morejo tako kmalu do živega niti karabinjerji. Takoj od vsega začetka moramo priznati, da so imele ženske v Subidu in njihovi otroci v prvi njihovi demokratični demonstraciji popolnoma prav, več kot prav. Kaj je bil vzrok ljudskega ogorčenja v Subidu? Krivda občinskih in drugih birokratov v Ahtenu. Ahtenska občina, pod katero spada cela vrsta slovenskih hribovskih vasi, med njimi tudi Subid, Malin in Porčinj, je lastnica 450 hektarov zemljišč, ki sodijo pod «usi civici.« Večino teh zemljišč uživa prebivalstvo Subida, a majhen del uporabljajo za kmetijske namene še kmetje iz Maline in Porčinja. Za ta jusarske zemljišča morajo plačevati kmetje občinske davčne doklade v znesku 300.000 lir letno. Te davke so kmetje redno plačevali ao leta 1954. Kaj so pa hoteli, čeprav je znano, da je italijanska zakonodaja zelo slabo rešila za kmete vprašanje jusarskih pravic, ko je dala ta nekdanja srenjska zemljišča občinam v last, namesto da bi ostale skupna last ju-sarjev, kot so bila v Avstriji in so še danes v socialistični Jugoslaviji. Pa pustimo to! Leta 1955 so postavili novi zemljiški kataster in pri tem spremenili vse cenitve zemljišč v dru. gačne kategorije. Ker je bilo prejšnje staro kategoriziranje postavljeno na glavo, ni mogla občina sestaviti novih davčnih seznamov - »ruolov«. Osem celih let je trajalo, da so postavili nove državne davčne postavke in seveda s tem nove davčne sezname. To se je zgodilo šele v letu 1963. Vse je bilo končno pripravljeno za davčnega izterjevalca in ta je seveda začel hoditi okoli in izterjevati zemljiški davek in neizogibno IGE. Nabralo se je seveda v treh letih kar za tri milijone in dvesto tisoč lir zaostankov Tu so vse ženske, ker moških ni ali si pa ne upajo, skočile pokonci. »Občina je kriva, da so 10 let vlekli zadevo s sestavljanjem novih davčnih seznamov. To je škandal! Ne olačamo, ker n« prav in ker tudi ne moremo naenkrat za deset let nazaj plačati vseh zaostankov. Kriva je občina, kriva je finančna inten-danca, kriv je davčni urad. krivci so »periti« in geometri, kriv je domači občinski svetnik, kriva krščanska demokracija, krivi so...« Ne maramo naprej naštevati, kaj vse so jim nasule ženske, ker nočemo imeti posla s tiskovnim zakonom, čeravno ima naš list glede tega precej trdo kožo. Komu so nasule ženske vse te obtožbe, komu, če ne »ezatorju«, izterjevalcu, ki Ima svojo kancli-jo v Subidu in ki mu je ime Guerrino Guion in ki je tudi be neški Slovenec in ki zato dobro razume vse strašne, a čisto upravičene obtožbe žensk v domačem slovenskem dialektu Vrata v «e-zatorijo« so kmalu popustile in naenkrat je bil uradni prostor poln protestirajočih žensk, puo- bov in čečic! Ne plačamo «pa amen«, so rekle ženske. In res ne plačujejo. Televizor in druge stvari, ki jih je izterjevalec zarubil, so morali vrniti. Prileteli so skupaj poslanci in senatorji in ustavili vsak rubež. Na občini v Ahtenu pa se praskajo po bučah in po lastni krivdi, zakaj jusarji nočejo plačati zaostalih davkov, ki so medtem narasli že na 4,648.832 lir. Narasle so tudi druge obveznosti o-bčine, ki se je že obvezala na razne strani, ker je z gotovostjo računala na ta denar. Občina namreč gradi električni vod do Subida in Rakluža, ki bo stal 12 milijonov lir, v Ahtenu, Malini in Subidu morajo popraviti in asfaltirati notranje ceste med hišami, kar bo stalo okoli 25 milijonov lir. Predložili so tudi že načrte za izgraditev pokopališč v Subidu in Porčinju, ker sedanja razpadata in je ljudi sram, da so njihovi stari pokopani na tako žalostnih božjih njivah. To bo spet stalo 7 milijonov in 300 tisoč lir. A skoro na novo morajo zgraditi in asfaltirati cesto Malino — Suhid — Prosnid, za kar bo spet treba plačati 95 milijonov lir, da bo lahko po njej tekel avtobus in pa druga vozila. Naj dobijo upravitelji na občini denar kjer hočejo, vpijejo ženske, mi ga ne moremo dati za njihovo desetletno zavlačevanje in lenobo, Sprašujejo se zato že tudi, ali ima sploh kakšen smisel pripadati taki občim kot je Ahten, ki se nič ne zmeni za svoje hribovske slovenske vasi in jim hoče naprtiti milijonske davke, ki so se nabrali po krivdi uradnikov. Prva italijanska žrtev v prvi vojni Pred petdesetimi leti, ko je tudi Italija stopila o vojno, ki jo poznamo kot prvo svetovno vojno, so vojaki alpinskega bataljona sCividales, v katerem je bila večina vojakov — beneških Slo-venečv, pomešanih s Karmeli, takoj ob napovedi vojne 24. maja še v noči, odkorakati proti meji. Prišli so t2 vasice Kraj kjer so prespali na senu Na tedanji avstrijski strani je bilo tedai le nekaj priletnih avstrijskih fanrfar-jev in kak ftnancar na prelazu Zagradom na Bukovi ježi, koder vodi ta pot in prelaz v Volče » Soški dolini. Ti alp ni so torej v prvh urah po vojni napovedi med Avstrijo tu Italijo te korakali naravnost na mejo. Od avstrijske strani so žandarji ustrelili iz pušk, brž ko so se alpini čedajskega bataljona in drugih čet prikazali iz grmovja tn po naključju zadeti svojo prvo vojno žrtev — aipina Rie-carda Di Giusta, ki je padel zadet v čelo. Ta ubogi Riccardo je bil prv« vojna žrtev med Avstrijo m Italijo. Kot tak je prišel v zgodovino. Po končani vojni so mu postavili spomenik, ki je tmel napis, sestavljen v letih po vojni, ko je že razsajala fašistična strupena patetika. Med drugo svetovno vojno je ta spomenik odnesla vihra, ki je udarjala po fašizmu. Leta 1949 so postaviti na mejnem prehodu Solari, k« ga dobro poznajo tolmtnski tn beneški kmetje, nov spomenik z napisom, ki nikogar ne žali in le poveličuje žrtev ubogega padlega Ric-carda: Nobenega posebnega junaštva ni bilo v tej prvt praski. Stan avstnjski žandarji so jo urnih krač ubrisati navzdol v Volče. alpini pa so z začudenjem o-pazili, da gre zares, da irnaj« med seboj prvega mrtveca. PREJELI SMO LIBRI E RIVI8TK DTTAL1A. Ra#- sečna bibliograflca menstle No. 184 Anno XVII Giugno 1965 Pre-sidenza del Consigllo dei ministri, Servizi lnformazioni e pro-prfeth lei.teraria Roma _-Wl v bodočnost z zaupanjem, vendar ne z zaprtimi očmi. V družini bo vladalo popolno razumevanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš strah pred morebitnimi spodrsljaji bo docela neutemeljen, če boste imeli i aarle uspelo obrzdati svojo togot-vc.e zaupanja vase. Nekdo bo sku- ljivo naravo. šal vaše dobronamerne Izjave po-l DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre- tvoriti DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne posegajte v spore, ki se vas ne tičejo Ne bi bilo napak, ko bi skušali vaš dom nekoliko olepšati. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ce bi v novih okoliščinah opazili, da Je vaš program neuresničljiv, ga nadomestite z drugim, ki bo bolj ustrezal. Nekdo vam bo neizpodbitno dokazal svojo privrženost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite več pozornosti organizaciji svojega dela. Z dobro voljo vam bo ven- vočasno se lotite sicer nevšečnega, toda potrebnega dela: pisanja poslovnih pisem. Varujte se pred lastno preveliko drznostjo TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Iz zvezd je razvidno, da se lahko lotite nekega tveganega podviga. Idealen trenutek, da s prijateljem proučite neki načrt ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce boste nasedli nekaterim slabim svetovalcem, bo vse vaše današnje delo brezplodno. Prisluhnite glasu svojega srca in dosegli boste zaželeni uspeh STRELEC (od 22.11. do 20 12) Današnji stiki z nekaterimi osebami, k: sicer nimajo nobenega opravka z vašim delom, vam bodo zelo koristili Poiščite si kako primemo razvedrilo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljen je uspeh vsem, ki se ukvarjajo s trgovino. Pogostoma razuma in srca ni moč uskladiti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte vedno kontrolirati svoje prve vtise, da bi ne nasedli osebam, ki se znajo dobro pretvarjati. Ne bodite za vsako malenkost ljubosumni. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Nagrajeni boste za svojo diskretnost In resnost. Novo poznanstvo z osebo drugega spola bo na vas vplivalo zelo pomirjevalno. Vreme včeraj: naj višja temperatura 26, najnižja 17,8, ob lfc uri 23 stop., zračni tlak 1014,7 stanoviten, vlaga 62 odst., brez vetra, nebo 1/10 pooblačeno, morje mirno temperaturi morja 22,6 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17. avgusta Radivoj Sonce vzide ob 5.06 in zatone ob 19.10. Dolžina dneva 14,04. Luna vzide 21,37, zatone 10,03 Jutri, SREDA. 18. avgusta Helena TUDI LETOŠNJI VELIKI ŠMAREN JE MIMO Opčine, Repentabor in Stare Milje osrednje točke nedeljskih izletnikov Mnogo Tržačanov je odpotovalo tudi v Furlanijo in čez mejo Prav tako so bile v nedeljo polne izletnikov vse vasi bližnje okolice Praznik velikega šmarna je letos soupadal z nedeljo, zato si številni Tržačani niso mogli privoščiti dva ali celo tri dni počitnic, kot recimo lani, ko je praznik zajel soboto in nedeljo. Poleg tega. Je muhasto poletno vreme prestrašilo izletnike, ki so se že v soboto pripravljali na beg iz mesta. Nebo se je pooblačilo že zjutraj, popoldne pa je začel pršeti dež, ki je neprenehoma močil ulice do poznega večera. Temperatura se je nekoliko znižala in dežni plašč je postal potreben. Prav zaradi sobotnega slabega vremena, se je marsikdo premislil in ostal doma, v upanju, da se bo v nedeljo nebo razjasnilo in da bo spet posijalo sonce. Slabo vreme pa je delno pokvarilo tudi nedeljo, saj so se še v dopoldanskih urah po nebu podili oblaki, začel pa je pihati tudi precej mrzel veter. Nekateri so še odlašali z odhodom, bolj pogumni pa so stopili v svoja vozila in se napotili iz mesta, da bi vsaj izkoristili ves praznični dan. Tisti pa, ki so še čakali doma, so pa popoldne vendarle prišli na svoj račun, ker se je vreme okrog poldne izboljšalo in izza oblakov je spet posijalo sonce. Letošnji praznik velikega šmarna je bil pač zelo muhast. Kljub temu so mnogi meščani že v petek, ali celo v četrtek zapustili mesto in odpotovali na krajša ali daljša potovanja v Furlanijo, v Kamijo ali celo dlje ob jadranski obali. Veliko pa je bilo tudi takih, ki so se podali v Jugoslavijo, kjer so bili v teh dneh zlasti v Istri vsi hoteli zasedeni in letoviščarska središča polna. Poročali smo že, da Je bilo samo v soboto na treh glavnih mejnih prehodih z Jugoslavijo kar 100.000 prehodov. Računa se, da je približno 60.000 ljudi odpotovalo v Slovenijo in Istro. Pred zapornicami so stale dolge vrste ljudi, kolone avtomobilov v dveh ali treh vrstah pa so bile dolge tudi do več sto metrov. Obmejni organi so poskrbeli, da so velik dotok avtomobilov in ljudi hitro odpravljali mimo, kljub temu je bilo treba čakati. V nedeljo zjutraj je bilo pač manj prehodov, vendar se je v prvih popoldanskih urah spet začelo utrudljivo delo za obmejne organe. V obmejnem pasu in še posebno na Koprskem pa je bilo vse polno avtomobilov iz Trsta. Dolge kolone motornih vozil so se pomikale tudi po obalni cesti proti Sesljanu, Tržiču, Gorici, Vidmu in še dlje. Čeprav se je mesto precej izpraznilo, so bile ulice v nedeljo zjutraj kar obljudene. V mestu so ostali pač tisti, ki iz kateregakoli razloga niso mogli nikamor in tisti, ki so se ustrašili slabega vremena. Toda popoldne se je mesto precej izpraznilo. Vsi tisti, ki niso mogli daleč na potovanje, so si popoldne privoščili izlet po gornji tržaški okolici. Veliko ljudi je odšlo na Repentabor, kjer je bil običajni praznik. Zasedli so travnike in lokale, kjer so točili pristen teran in rezali domač pršut. Tisti izletniki, ki so si hoteli privoščiti malico v naravi, so še prej pri številnih stojnicah kupovali ovčji sir, debelo rezan pršut in steklenice dobrega vina. Kaj si more človek privoščiti boljšega, kot uživati mir na kakšnem travniku in srebati pristno kapljico. Na strmi cesti proti cerkvici je bilo vse živo, saj so se domačim izletnikom pridružili tudi turisti, ki so kar navalili na stojnice in pokušali odlični pršut in vino. Tudi mladina je prišla na svoj račun, saj se je lahko sprostila in se zabavala na vrtiljaku. Nedeljski popoldanski izletniki niso zamudili prilike, da so obiskali Kmečki tabor na Opčinah, o čemer pišemo na drugem mestu. Veliko ljudi je odšlo tudi v Stare Milje, še posebno v popoldanskih urah je bil dotok največji. Proti večeru pa so se izletniki, ki so napolnili gostilne v zgornji tržaški okolici, začeli vračati v mesto. Krona prazniku velikega šmarna je bila slikovita prireditev u-metnih ognjev. Tokrat se je veliki množici ljudi, ki se je iz okolice zgrnila na obrežje, predstavilo neko švicarsko podjetje, ki je poskrbelo, da je bila prireditev umetnih ognjev zelo privlačna. Se posebno so meščani občudovali razne ognje-metne prizore in zaključen, izredno velik ognjeni vodopad. Tržačani so veselo in sproščeno preživeli praznik velikega šmarna. Pri tem pa je treba omeniti razveseljivo dejstvo, da se kljub velikemu prometu in dolgim kolonam avtomobilov, ki so v nedeljo in v prejšnjih dneh preplavili vse ceste, ni pripetila nobena huda prometna nesreča. Patrulje cestne policije, karabinjerjev in prometnikov so stalno pazile na vseh cestah in posebno na nevarnih križiščih preprečevale nevarna prehitevanja in hitre vožnje ter svarile nedisciplinirane avtomobiliste. Reči pa je treba, da so avtomobilisti v glavnem upoštevali cestne predpise in varnostne u-krepe policije ter previdno vozili na obljudenih cestah. S tem so v veliki meri pripomogli, da se je praznik velikega šmarna zaključil v veselem razpoloženju vseh in brez tragičnih posledic smrtnih nesreč. V teh dneh splošnega bega iz mesta, izletov in potovanj, ko si je še vsakdo privoščil nekaj počitka in razvedrila, so prav policijski agenti, ki so stalno bili na cestah, imeli največ dela. Vršili so ga vzorno, kot pač vedno, večje težave in odgovornost pa so jim prihranili sami avtomobilisti, ki so se držali navodil, ki jih je priporočala policija. Cepljenje otrok proti kozam in davici Tržaška občina sporoča, da se bo od IS. septembra do 31. okto- bra vršilo javno brezplačno cepljenje proti kozam in davici. V tem roku bo treba pripeljati na določena mesta vse otroke, ki so se rodili od 1. julija do 31. decembra 1963, oziroma vse tiste, ki še niso bili cepljeni. Svetuje se, da se cepi tudi otroke, ki so že dopolnili 6 mesecev starosti. Cepljenje se bo vršilo v delavnikih pri vseh občinskih zdravniških ambulantah, kamor prizadeti spadajo. Cas in uro cepljenja bodo oblasti navedle na pozivnicah, ki jih bodo poslali prizadetim. V primeru, da ne bi neka oseba, ki izvršuje očetovsko oblast, prejela poziva, se poudarja, da je na vsak način dolžna, da pripejje otroke, ki bi morali biti cepljeni na določeno mesto, in sicer v roku od 1. septembra do 31. oktobra letos. Osebe, ki bodo poskrbele za cepljenje pri zasebnih zdravnikih, mo- nega kolegija za~ angiologijo, rajo predložiti ustrezno potrdilo I proučuje ožilja, posledice art( odseku za zdravstvo in higieno v l skleroze, rabo in zlorabo zdravil Ul. Cavana 18 na vsak način do 10. za razširjenje žil in podobne medicinske probleme. Dr. Štrukelj je bil član tričlanske italijanske delegacije zdravnikov. Na kongresu v palači kraljevskega kolegija za kirurgijo v Londonu je bilo navzočih 350 zdravnikov z vseh strani sveta. decembra letos. Potrdila morajo biti napisana na posebnem obrazcu, ki se ga dobi pri odseku za higieno. Županstvo pripominja, da bodo po izteku roka prijavili sodišču vse osebe, ki izvršujejo očetovsko oblast, če ne bodo zadostile zakonskim predpisom. Visoko priznanje dr. Slavku Štruklju Znani tržaški slovenski kirurg dr. Slavko Štrukelj, ki je že nekaj časa primarij bolnišnice v Palmanovi, je bil imenovan za člana znanstvenega sveta v kolegiju za angiologijo v Londonu. To se je zgodilo na VII. kongresu mednarod-‘ ijo, ki arterio- Umrl je prof. Campos okulist-znanstvenik Sinoči je v Trstu umrl znani zdravnik - okulist prof. Raffaelle Campos. Prof. Campos je imel komaj 58 let in je bolehal za neko neozdravljivo boleznijo. Že iz mladih let se je prof. Campos uveljavil na svojem zdravstvenem področju. Po svojih znanstvenih raziskavah in številnih zdravstveno-znanstvenih publikacijah, je bil prof. Campos znan po vsej Evropi. SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Zaključek Kmečkega tabora in nagraditev vinogradnikov Nagrade so dobili tudi nekateri vrtnarji za razstavljeno povrtnino Tudi VII. kmečki tabor na Opčinah Je doživel uspeh. Po rahlem dežju, ki je nekoliko motil prireditev v soboto popoldne, je bilo vreme v nedeljo in včeraj ves dan naklonjeno. V soboto zvečer je bila manjša otvoritvena svečanost, katere so se udeležili predstavniki Kmetijskega nadzorništva in številni predstavniki tržaškega javnega življenja. Prisotni so bili tudi številni gostje iz sosednih jugoslovanskih obmejnih področij. Predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič je pozdravil vse prisotne, nato je spregovoril tajnik zadruge Marij Grbec, ki je v krajšem govoru poudaril pomen vsakoletnega Kmečkega tabora na Opčinah. Letošnji tabor je obiskalo veliko število ljudi. Zlasti v nedeljo se Je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah zbralo mnogo kmetov in izletnikov, za katere je postal razpoložljiv prostor skoraj pretesen. Lesenih miz in stolov ni bilo dovolj za vse, zato so gostje stali vsepovsod. V dvorani je bil nameščen del razstave kmetijskih stro-I jev, tu so postavili tudi razstavo aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,||||lll||||||l,||l||,im,|,M„|t,Imil,n,,,,!,,Ml,n,ni,,,!!,,|,m||„„mlim„,luni,, NENADNA TRAGEDIJA ZAKONCEV V ULICI UDINE Mož je z dvema streloma umoril ženo nato pa se je še sam ustrelil v glavo Morilec leži v bolnišnici med življenjem in smrtjo • V nedeljo je žena po sporu z možem poklicala policijo Skoraj nerazumljiva družinska tragedija se je odigrala predvčerajšnjim nekaj pred 17. uro v poslopju št. 73 v Ul. Udine. 73-letni upokojenec Giuseppe Villa je oddal iz samokresa kal. 6,35 dva strela ter smrtno ranil svojo ženo 59-letno Nerino Osvaldello. Ženska je zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici kakih 10 minut po 17. uri. Takoj potem, ko je streljal na ženo, je Villa naperil orožje na svoje desno sence ter pritisnil na petelina. Krogla se mu je zarila v glavo. Oba zakonca so prepeljali v Giuseppe Villa bolnišnico, kjer je ženska kmalu | da zakonca gresta sama v 4. nad-umrla, medtem ko se Villa še ved-1 stropje. Ostali so zunaj na ulici, no bori s smrtjo. Ves ta krvavi dogodek je zavit v skoraj neprodirno meglo. Leteči oddelek, katerega funkcionarji vodijo preiskavo, ni imel nikoli o-pravka z zakoncema. Sele po tra- reijem nausirupju. uo tu je onirala na policijo ter pokli-agente, da ji pridejo pomagat, tem ko je Villa odšel iz hiše gediji se je zvedelo, da sta se Villa in žena prepirala že več let. Pravijo tudi, da je bil moški zelo živčen, ker je bolehal za neko skoraj neozdravljivo boleznijo. Ponavljamo pa, da policijski funkcionarji niso imeli nikoli opravka z njima, čeprav je njun zakon trajal že polnih 35 let. Včeraj pa so se na pozomici pojavili policisti in kmalu za njimi pa je prišlo do krvavega obračuna. Iz raznih pričevanj se je utegnilo zvedeti, da so se dogodki razvijali približno takole. V nedeljo popoldne sta se zakonca ponovno sporekla. Baje je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med njima. Po 16. uri se je Nerina Osvaldella zatekla iz svojega stanovanja, ki je v četrtem nadstropju omenjenega poslopja, k njeni znanki, ki stanuje v tretjem nadstropju. Od tu je telefonirala cala Medtem ko je ter se baje zadrževal v bližini poslopja. Prihod policistov sta baje opazila oba. Agenti so se povzpeli po stopnicah, srečali žensko, ki jim je prikazala prilike, v katerih je morala živeti. V tistem trenutku Je dospel tudi Vlila in ves nadaljnji razgovor se Je potem vršil v njunem stanovanju. V določenem trenutku je ženska dejala, da Je pri prepiru z možem dobila razne poškodbe po glavi. Villa pa ni odnehal ter je izjavil, da je bil tudi fizično poškodovan. Tako so policisti sklenili, da prepeljejo oba v bolnišnico, kjer bo moral zdravnik ugotoviti morebitne poškodbe. Vsi so se zato napotili po stopnicah navzdol. V veži pa se Je Nerina nenadoma spomnila, da Je brez ključev, ki Jih Je menda pozabila v neki drugi obleki. Zahtevala Je od moža, naj ji izroči svoje ključe, da bi lahko odprla vhodna vrata stanovanja. Vlila pa ni pristal na to zahtevo, ženi je dejal, da jo bo on spremljal v stanovanje. Agentom se Je zdelo, da se Je splošno zakonsko vzdušje nekoliko pomirilo ter zato niso ugovarjali, Prizorišče družinske tragedije v stavbi štev. 73 v Ulici Udine. Na tretji stopnici (kot kaže puščica) je Giuseppe Villa ustrelil ženo Nerino Osvaldello blizu svojega službenega avta. Nekaj sekund pozneje so v veži odjeknili streli. Policisti so bliskovito pritekli v vežo, toda njihov poseg ni imel nobenega uspeha, žensko je prvi strel zadel v tilnik v trenutku ko je bila na tretji stopnici. Trenutek pozneje Jo je zadel še drugi strel, in sicer v skrajni desni del hrbta. Ko so policisti pritekli v vežo, so utegnili le še opaziti, kako je Villa dvignil pištolo ter jo naperil v desno sence. Trenutek pozneje Je odjeknil strel in moški se je zgrudil v krvi na tla. Agenti so takoj poskrbeli za nujen prevoz v bolnišnico, toda kot smo že dejali, Je Osvaldellova izdihnila nekaj minut po prihodu na nevrokirurški oddelek. Tudi Villo so prepeljali tja. Zdravniki so takoj ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje zelo težko ter si niso upaii opraviti kirurškega posega. Tudi včeraj policijski agenti niso zaslišali morilca, ker je njegovo stanje še vedno zelo resno. Kot smo dejali, so prepiri med zakoncema trajali že vrsto let. Vendar vse te okoliščine še ne pojasnjujejo tega tragičnega dogodka, ker Je bistveni vzrok tragedije ostal nepojasnjen. Villa, ki je rojen v Lombardiji, je bil visok železniški uradnik v pokoju. Ne more se torej govoriti o kakih gmotnih stiskah, ki bi utegnile spremeniti zakonsko življenje v pekel. Zakonca imata 28-leto hčerko, ki živi v Varese, kjer je poročena z nekim industrij-cem. V teh dneh bo baje rodila. Tatovi si niso privoščili počitnic Tatovi so zares neutrudljivi in si ne privoščijo počitnic, niti v času velikega šmarna. Predvčerajšnjim ponoči so vdrli v skladišče z inštalaterskimi predmeti v drugem nadstropju stavbe v gradnji na Ro-janskem trgu. Tatovi so s silo odprli vrata skladišča in iz notranjosti odnesli 14 velikih pip za kopalno kad ter dv? luksuznega tipa. Vse pipe so bile znamke «Ma-molis. Tatvine se ie naslednjega jutra zavedel 53-letni inštalater E-merico Lorenzi iz Ul. Soncini 38, ki ima v zakupu inštalaterska ae’ la v novi stavbi. Lorenzi se je zglasil na komisariatu v Barkovljah, kjer je povedal, da je bil material vreden 100.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove. Na komisariatu Starega mesta se je predvčerajšnjim zglasil 33-letni avstrijski državljan Leonhard Ni-ringer z Dunaja, Roki.tanskigasse 40/12, ki je začasno v našem mestu. Niringer je agentom povedal, da so tatovi ponoči razbili reflektor njegovega »mercedesa«, ki ga je bil pustil v Ul. Diaz blizu stavbe št. 5 in iz notranjosti odnesli dva dežna plašča, jopič, par hlač, dve ženski obleki, dve krili in žensko bluzo. Niringer ie utrne) 150.000 lir škode. P Preveč se ga je napil Je že prav, da je 21-letni študent Giovanni Galli iz Ul. Zorutti 17 hotel predvčerajšnjim na dostojen način proslaviti svoj rojstni dan ter uspešno opravljen maturitetni izpit, toda moral bi imeti vsaj toliko pameti in pravočasno nehati piti. Toda Galli ni poznal meje. Zato si je nakopal precejšnje nevšečnosti. Po dolgem kolovratenju po raznih lokalih, najprej sam, potem pa v družbi, se ga je tako nalezel, da ni mogel več stati na nogah. S težavo je prišel do Por-tiči, kjer se je zvrnil in obležal na pločniku. Bilo je nekaj minut čez polnoč, ko sta prišla mimo dva gojenca šole javne varnosti in zagledala Gallija, ki je prosil pomoč, da bi ga kdo dvignil. Gojenca sta mu hotela pomagati, toda komaj sta se približala in je Galli opazil, da sta v uniformi, ju je začel zmerjati. To pa ni trajalo dolgo. Nekaj minut kasneje so prihiteli agenti letečega oddelka policije in Gallija pospremili v bolnišnico. Dežurni zdravnik je izdal zdravniško spričevalo, na podlagi katerega so a-genti Gallija odpeljali na kvesturo, ga zaslišali, nato pa aretirali in spravili v zapor. Galli se bo moral pred sodniki zagovarjati zaradi žaljenja javnih funkcionarjev z ob-teževalnimi okolnostmi in pijanosti. Dva Škedenjca ranjena pri prometni nesreči Včeraj zjutraj ob 5.30 se je v Ul. Soncini v Skednju pripetila slikovita prometna nesreča. Ob tisti uri se je 36-letni delavec Aldo Godina iz Ul. Pirandello 60 vozil na vespi proti mestu. Že je privozil v bližino stavbe štev. 76, ko se je vanj od zadaj zaletel z avtom 25-letni Evgen Sancin iz Ul. Roncheto 70. Zaradi močnega sunka je Godino vrglo več metrov naprej, kjer Je z vespo trčil v motorno kolo, ki jo je nasproti privozil 33-letni delavec Mario Visiiitiril iz Ul. Soncini 6A/5. Zaradi zaporednih sunkov sta se oba motociklista prevrnila in se pobila. Godina se je najhuje ranil in pobil. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Nekaj časa potem so s policijskim avtom karabinjerjev prepeljali v bolnišnico tudi Visintinija. Njemu so v bolnišnici nudili prvo pomoč in bo okreval v 6 dneh. vinske posode, nekaj okoliških kmetovalcev pa je razstavilo tudi zelenjavo. V večernih urah v nedeljo je živahnost na razstavišču dosegla višek. Na ploščadi sredi dvorišča se Je trlo plesalcev, veselim poskočnicam pa so sledili tudi številni neplesalci ter jih spremljali s petjem. V kioskih so se morali pošteno truditi, da so lahko sproti zmagovali delo. Čevapčiči, hrenovke, pršut, breskve z vinom, kalamari, vse je zginjalo z neverjetno naglico. Pokušanje vin je bila še posebej živahna. Po mnenju poznavalcev so bila letošnja vina na letošnjem taboru res prvovrstna, tako črna kakor tudi bela. Tudi o teranu so se gostje izrekli nad vse pohvalno. Med obiskovalci se je kaj kmalu razširil glas, kje točijo najboljšo kapljico, prizadeti vinogradniki pa so imeli pred kioskom še posebno gnečo. Sinoči se je na taboru ponovno natrpalo obiskovalcev. Pred zaključkom prireditve so predstavniki Kmetijske zadruge razdelili med kmetovalce, ki so razstavili in neposredno točili svoje vino ter med zelenjadarje, ki so se u-deležili tabora s prikazom svojih pridelkov, nagrade in priznanja. Prvo nagrado za črno vino (teran) in sicer diplomo in dve vreči najboljšega umetnega gnojila je prejel Ivan Škabar iz Velikega Repna št. 1, zlato kolajno združenja Atys (Associazione Tecnica Igieni-co Sanitaria) za belo vino je prejel Alojz Debellis s Kolonkovca, ki je razprodal vse svoje vino že v nedeljo zvečer. Vsi ostali vinogradniki, ki so se udeležili tabora ter na njem prodajali svoj pridelek, so prejeli diplomo in bone za nakupovanje pri Kmetijski zadrugi. Preustavniki Kmetijske zadruge so poleg tega nagradili tudi zelenjadarje, in sicer Elia Danielija, Alojzija Žagarja s Padrič ter Antona Lebana s Kolonkovca. Vsi so prejeli diplomo in nekaj steklenic odličnega vina, Pino Maver in Danilo Skrij pa sta prejela vsak po eno spodbudno nagrado, ker sta pokazala še posebno dobro voljo, da sta se, četudi bolj skromno, u-deležila razstave zelenjave v o-kviru kmečkega tabora. Elio Danieli pa je poleg nagrade Kmetijske zadruge prejel tudi zlato kolajno organizacije Atys, ki je tako tudi konkretno pokazala, da zasluži kmečki tabor vse priznanje kar se tiče pristnosti pridelkov, ki so bili vse tri dni obiskovalcem na razpolago na prireditvi. Na koncu sta predsednik zadruge Markovič in tajnik Gerbec podelila v imenu Vbdštva organizacije še dve posebni nagradi, in sicer mladinskemu društvu »Kras«, ki je uspešno doprineslo k uspehu letošnje prireditve, ter osebju Kmetijske zadruge, ki se je brez izjeme vse tri dni žrtvovalo za čim boljši uspeh prireditve. Ob prijetnih zvokih «štirih lordov« se je zabava sinoči nadaljevala vse do polnoči, ko so številni gostje začeli zapuščati dvorišče Prosvetnega _ doma, kjer je bilo ves čas kmečkega tabora nenavadno živahno. ............................... PELJALI SO SE NA IZLET V KOPER Huda prometna nesreča Tržačanov pri Bertokih Is še neznanih vzrokov je šofer nenadoma zgubil oblast nad avtom in zavozil v drevo Štiri ranjene osebe, od katerih dve hudo, je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila predvčerajšnjim zjutraj pri Bertokih, na ravni cesti proti Kopru. V nedeljo dopoldne so se člani družine Dapretto iz Ul. Gavardo 3 v Trstu, in sicer 56-letni Vito, njegova 55-letna žena Lidia in 23-letna hčerka Laura, odpeljali na izlet v Koper. V avtu se je peljal tudi njih 25-letni znanec Fabio Bartole iz Milana, Ul. Plesati 11/h. Dapretto Je v redu prešel mejo pri Škofijah in vozil proti Kopru, ko pa je privozil na ravno cesto pri Bertokih, se je pripetilo nepričakovano. Iz neznanih razlogov Je Dapretto nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil na skrajni desni rob ceste, kjer Je Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 15. in 16. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, u-mrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 72-letni Giorgio U-lessi, 79-letna Felicita Minen vd. Crismani, 61-letni Mario Emili, 83-letna Maria Kante vd. Lapel, 50-letni Guerrino Padovan, 58-let.na Nerina Osvaldella por. Villa, 40-letna Laura Tomasi por. Sereni, 70-letni Fortunato Refi, 59-letni Paolo Pečenko, 8 ur stara Bene-detta Bianchi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevatto, Ul. Roma 15; INAM «A1 Cammello«, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. OPOLDANSKA SLUŽBA LEKAR Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Plz-zul—Clgnola, Korzo 14; Prendini, Ul. T Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. LADJE V PRISTANIŠČU Mornar, Perna, Varaždin, Dalmacija, Zelengora, Iz, B. Krajina, Biograd (Jugoslavija); Maria Ber-lingeri, Iliri«, L. Lauro, Nereide, Piave. Saturnia, Vulcania, Saipa II, Sardatlantic II, Adige, Europa, Portorose, Eros, Gabriele, Anna-maria Martini, A. Montanari (Italija); Markab (Niz.); Cutsoreana, Valeria, Chinchin n. 25, Altair (Panama); Eritrea, Axum (Etiopija); Gunny (Fi.). silovito treščil v drevo. Vsi štirje potniki so se v avtu hudo ranili in pobili, od avtomobila pa so ostale samo razbitine. Pri močnem trčenju, sta se Dapretto in Bartole najhuje ranila, Daprettova žena in hčerka pa sta se le lažje poškodovali. Vse štiri ponesrečence so hitro odpeljali v bolnišnico v Izolo, kjer so jih pridržali na zdravljenju. Zdravstveno stanje obeh moških je resno, mati in hči pa sta po prejeti zdravniški pomoči prišli včeraj v Trst. Na kraj nesreče so prihiteli organi prometne milice, ki so po o-pravljenih formalnostih odredili vse potrebno za odstranitev poškodovanega avtomobila. Žrebanje dobitka občinske galerije Županstvo sporoča, da je bil 13. avgusta izžreban v prisotnosti funkcionarja finance listek, kateremu gre nagrada, ki je bila določena za loterijo občinske umetnostne galerije. Izžrebani listek nosi številko 10.122 ter bo prejel za nagrado sliko, ki jo je izdelal slikar Nicolo Perusino. Lastnik izžrebanega listka bo lahko dvignil nagrado v sobi št. 124 v občinski palači proti izročitvi odrezka listka. Nagrade, ki jih prizadeti ne bodo dvignili tekom enega meseca od dneva žrebanja, bodo pripadle, kot predvideva zakon, občinski podporni u-stanovi. Slovenski dijaški dom vTrstu ima v avgustu tečaj za popravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66. Pozivamo starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da ho omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine. Prijave sprejemamo za redne in za zunanje gojence Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst Zaključek vpisovanja za izlet v Ljubljano Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga v Trstu opozarjajo vse kmetovalce, da se danes zaključi vpisovanje za izlet na vinsko razstavo v Ljubljani dne 28, in 29. avgusta. Vpisovanje v dopoldanskih u-rah na sedežu KZ in ZMP v Ul. Geppa 9. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se Do zaključilo 25 septembra Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-no b opozarja, da se Je pričelo m bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi tri tretji razred. Državna srednja šola pri Sv. Jakobu. Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septembra Šolski skronlk sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za »u-plentska mesta na osnovnih šolan na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-191Interesenti si lestvice lahko o-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskih oadzorništvlb Id pri didaktičnih ravnateljstvih Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1, septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni zpiti v Jesenskem roku šolskega .leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom Iz Italijanščine Državni tehnični trgovski zavod «Carliv sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragloniere) m trgovskega Izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Poletne prireditve Rimsko gledališče: od jutri, 18. avgusta, do ponedeljka, 23. avgusta grška tragedija ((Priklenjeni Prometej«. Za organizacijo prireditve je poskrbela Tržaška le-toviščarska in turistična ustanova Predprodaja vstopnic za vse predstave v Pasaži Prottl. J • • • Danes v Miramarskem gradu: prireditev «Lučl in zvoki«. Ob 21. ur! In ob 22.15 dve predstavi v Italijanščini »Massimiliano e Car-lotta«. Nazionale. 16.00: «11 triangolo cir-colare. Silva Koscina; prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno. 16. «11 pugno proiblto de!i'agente Warner». Eddie Con-stantine. Fenice. 16.30: «Lo sperone nero«. Technlcolor. Grattacielo. 16.00: «Strana voglta di una vedova«. Danielle Darieux; prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda. 16.30 «La montagna di iuce«, Technlcolor. Richard Harrisom Po romanu E. Salgarija. Filodrammatico. 16.30: «1 4 volti della vendetta«; Colorscope. Lex Barker. Aurora. 17.00: «Marte distrugger* la terra«. Cristallo. 17.00: «A1 dl la della vita«. Robert Preston, Jean Sim-mons. Garibaldi. 16.30: «La spada dl Ali Baba«, Technlcolor. Peter Mann. Capitol 16.00: «Can Can», Technlcolor. Frank Sinatra, Shirley Mac Laine. Impero. 16.30: «Mezzogiorno dl fifa» Vittorio Veneto. 17.00: «Furore sul-la citta«. Wllliam Holden; prepovedano mladini pod 16. letom. Moderno. Počitek. Astra Počitek. Astoria. 17.00: «Sexy magico«, Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Abbazia. Počitek. Ideale. Danes počitek. Jutri ob 16.30: «Nudl per vivere«, Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. LETNI KINO Paradiso. 20.30: «La strage del 7 cavallerla«, Scopecolor. Dale Robertson. Satellite. 20.30: »Terra lontana«, barvni film. James Stevvart, Ruth Roman. Županstvo sporoča, da so na občinski oglasni deski objavljeni že od 14. t.m. seznami kandidatov za namestnike učiteljev in učiteljic v občinskih vrtcih za šolsko leto 1965-1966. Seznami bodo ostali na oglasni deski do 29. avgusta. POTOVALNI URAD «AURORA> PRIREDI V NEDEMOr-5: • SEPTEMBRA 1965 hlel v Ljubljano na XI. mednarodno vinsko razstavo CENA IZLETA JE 2.800 LIR in vsebuje naslednje usluge: 1. potovanje z avtobusom v Ljubljano In nazaj; 2. kosilo v Ljubljani; 3. vstop na razstavišče; 4. pokušnja vin. • Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah: 1. TRST . OPČINE - FERNETIČI. 2. NABREŽINA - SALEŽ -MALI REPEN - BRISCIKI - VELIKI REPEN - COL - FERNETIČI 3. KRIŽ . PROSEK - OPČINE - FERNETIČI. 4. DOLINA - BOLJUNEC - BORŠT - RICMANJE (Ključ) -BAZOVICA - PADRICE - TREBČE - FERNETIČI Za izlet vpisujejo: TRST: potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4 tel 29-243 NABREŽINA: gostilna Grilanc KRIZ: Mario Švab PROSEK: Božena Brlščik SALEŽ: Alojz Pirc MALI REPEN: gostilna Batič BRISCIKI: gostilna Milič OPČINE: gostilna pri Vetotu In trgovina Škabar BAZOVICA: Ivan Cač PADRICE: Ralael Grgič DOLINA: gostilna Strajn (na stanovanju pri Lovretu) BOLJUNEC: Josip Ota (brivnica) . BORŠT: gostilna Danilo Petaros RICMANJE: društvena gostilna Potuje se s potnim listom (tudi brez vizuma). Kdor nima potne-ga ista se lahko vpiše na skupni potni list. V tem primeru mora doplačati 350 lir ter na mestu vpisovanja oddati osebno izkaznico. VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO V NEDELJO, 22. AVGUSTA 1965 lilMO «1 ms» 1» KOS K K predvaja danes, 17. t. m. ob 1930 Technlcolor film: LE CITTA PROIBITE (PREPOVEDANA MESTA) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vum ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo' 15-dnevna naročnina L 500 Prosvetno društvo Prosek Koutovel priredi v nedeljo 22. avgusta Izlet na Bled in v Begunje. • • • Prosvetno društvo »Andrej Čoka z Opčin priredi v nedeljo 22, avgu sta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vršič, Vpisovanje pri Draščkovih * * • Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l, avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje. • • • SPDT sporoča udeležencem v Lepeno, da bo odhod avtobusa v nedeljo 15. t.m. ob 5.15 i. začetka Ulice Fabio Severo. Vljudno se prost za točnost. TRŽAŠKA KNJIGARNA ob vešča svoje cenjene odjemalce in obiskovalce, da bo zaprta do 18. t, m. ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem, kj so z nami sočustvovali in spremil' na zadnji poti našega nepozabnega Maria Miliča Posebna zahvala pevcem, godbi in g. župniku ter vsem darovalcem cvetja. DRUŽINA MILIC in ostali sorodniki Prosek, 17. avgusta 1965. - mm Kratek izlet po zalivu je za tujega turista izredna zanimivost Kim na Vneti Hepentabru prav tako zbralo mnogo ljudi SREČEN ZAKLJUČEK POLETNIH PRAZNIKOV NA SORIŠKEM KRATKE VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE VELIKI ŠMAREN V SLIKAH CONGA TERRORE Dl LONDRA (Gonga — strah in trepet Londona) ISffata: MlHAfcL GOUNG in JEST CURAD Z uradne otvoritve Vil. kmečkega tabora Tudi v Starih Miljah ni manjkalo gostov tro<*,,n P.reh°dih se je promet, kljub velikemu številu vozil, še kar ra*vijal. (Na sliki prizor na mejnem prehodu pfl Škofijah) mik- ® e*tvaja danes, 17. t. m. ob 18. url in 20.30 na prostem film: Gorišfco-beneškl dnevnik Kino Nezadovoljstvo delavcev v podjetju OET v Tržiču zaradi nedemokratičnih ukrepov voditeljev obrata Z izgovorom, da hočejo znižati proizvodne stroške, kršijo demokratične pravice delavcev - Govori se, da bo to podjetje 1RI prešlo v roke ameriških monopolistov Zaradi budnosti in previdnosti skorajda ni bilo prometnih nesreč Odkrita podzemeljska povezava med jamo Oblobnica in Završko jamo Na prehodu Rdeča hiša so samo v nedeljo zabeležili s potnimi listi in propustnicami okoli 17.000 prehodov Letošnji velikošmarenskl prazniki so na Goriškem dobro potekli. Prometnih nesreč skoraj ni bilo, še celo pa ne hujših, ljudje pa so se po sobotnem slabem vremenu, ki jih je nekoliko zadržalo doma, v nedeljo in ponedeljek le odločili za krajše izlete. Najbolj nas veseli, da ceste niso zahtevale svojega krvnega davka. To je ugotovitev, ki jo radi zapišemo. Dokazuje namreč, da so o-pozorila, ki so bila pred prazniki naslovljena na voznike, zalegla. Prometni organi so bili sicer vse te dni stalno budni, vendar hujših. posegov niso imeli niti karabinjerji niti člani prometne polici-je. » Ceste goriške pokrajine so bile posebno v nedeljo dodobra natrpane. Zlasti velik promet je bil na državni cesti, ki pelje iz Vidma proti Trstu ter iz Benetk proti Trstu. Povečan promet je bilo mogoče opaziti tudi na cestah, ki peljejo v Gorico, na mednarodni prehod Rdeča hiša. Tamkaj so bile v nedeljo in ponedeljek zapornice neprestano dvignjene. Tisoči avtomobilov, ki so šli ta dva dneva čez mejo na eno ali drugo stran, sploh niso delali gneče. Obmejne formalnosti so bile opravljene v najkrajšem času, ker so organi že pred najhujšim navalom, kmalu po začetku sezone, sprejeli primerne u-krepe, ki so zelo pospešili prehajanje meje. Cez Rdečo hišo je šlo samo v nedeljo okrog 17.000 oseb, lastnikov potnih listov ali propustnio. S potnimi listi so vstopile 3.703 osebe, izstopilo pa 6.400 oseb, s propustnicami je vstopilo 308 jugoslovanskih in 3.851 italijanskih državljanov; s propustnicami je nadalje izstopilo 4.112 italijanskih in 324 Jugoslovanskih državljanov1, Promet na prehodu Je bil včeraj nekoliko manjši, ker so bile v Gorici odprte nekatere trgovine in u-radi. Trčenje vozil na mostu ČM Verso Na mostu čez Verso se je včeraj zjutraj pripetila lažja promet; na nesreča. Zaletela sta se tovorni tricikel in fiat 1.500, ki ga je vozil Dario Livon iz S. Giovanni ob Nadiži. Pri tem se je ranil 31-letni Renato Furioso Iz S. Giovan-nija. Opraskal se Je po levi roki; doma bo okreval v 7 dneh. Zapisnik o nesreči sestavljajo karabinjerji iz Kaprive. Železničar se je potolkel Nekaj po polnoči v noči od sobote na nedeljo se je prevrnil z vozila 53-letni železničar Mario Zor-zenon iz Ul. Giulio Cesare 43. U-daril se je v desno ličnico in v čelo. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 3 dneh. Trije Goričani nepoškodovani v prevrnjeni giulietti Na povratku iz Gradeža so se na križišču pokrajinske ceste Gorica-Gradež ter državne ceste Benetke-Trst prevrnili trije Goričani z avtomobilom giulietto. Vozilo se je kakšnih štirikrat prekucnilo ter obležalo v jarku. Potniki 31-letnl Giorgio Zuzzi, ki je upravljal vozilo, iz Ul. Mazzini 4, 28-letni Mario Picotti in 24-letni Paolo Fran-zot so odnesli celo kožo. Zuzzi je nekaj pred križiščem prehitel manjši avtomobil. V križišče je zapeljal s preveliko brzi-no, zaradi tega je poskušal zaviti proti levi, v smeri proti Benetkam. Z zadnjim delom vozila je pri tem trčil v prometno kolono in se prevrnil. Prometna policija mu je prisodila globo. Goriška občinska uprava sporoča, da so zaprli za promet Ul. Co-cevia, ker so začeli popravljati cestišče. Žuželke uničujejo drevesno listje na Sabotinu Drevje nad Sentmavrom že nekaj mesecev hudo napadajo žuželke. V ogromnih količinah so se razmnožile na velikih površinah na južni strani Sabotina. Kdor dobro pogle da, more celo iz mesta videti rjave lise, kjer so uničile listje. Vaščani so o nadlogi obvestili tudi kmetijsko nadzomištvo, od katerega pričakujejo, da bo nekaj ukrenilo. Potrebno bi bilo področje poškropiti, sicer se bo golazen raz širila še na druge kraje. Združuje ju podzemeljski potok, ki ga je odkril potapljač Adalbert Kozel - Nosi občinski uradi v Sovodnjem - Novi občinski tajnik v Dreki - Dve smrtni nesreči Potapljač Adalbert Kozel je vodil jamarsko raziskovalno skupino komisije za jame «Eugenio Boe-gan», ki se je konec preteklega julija spustila v jamo Oblobnico, ki leži v bližini slovenske vasice Užijunt, a tudi ne daleč od večje Završke jame (grotta di Villano-va). Nad 70 let preiskujejo obe ti jami. Največ je o njih pisal znameniti italijanski geograf Marinel-li, a preiskoval ju je tudi geograf De Gasperi. Adalbert Kozel je rešil problem, ki je mučil razne prejšnje jamarje, ali obstoji zveza rned jamo Pro-rejak v sosednji dolini Krnahte pod Užijuntom in pa veličastno jamo Oblobnico. V potapljaški obleki se je potopil v nekoliko motne vode Prorejaka, splaval skozi sifon 32 metrov daleč in priplaval na povr- ...................................................... PODATKI ŽUPANSTVA O ŠTIRILETNEM DELOVANIU Za 8 milijard novih gradenj na področju goriške občine V islein obdobju je pomol o prebivalstvo le za 1.805 ljudi Prebivalstvo Gorice se je v zadnjih 20 letih le malo pomnožilo. V prvih letih po vojni je njegovo število celo nazadovalo in potrebni so bili izredni ukrepi, kakor uvedba goriške proste cone in pozneje uvedba obmejnega pasu, da s.o zajezili tako nazadovanje ter zabeležili v zadnjih letih celo manjši napredek. Po podatkih goriške občinske u-prave so v štirih letih od 196) do konca 1964 zabeležili porast prebivalstva na tem občinskem področju za 1.805 ljudi ali povprečno po 451 ljudi na leto. Največji porast so zabeležili leta 1962, in sicer za 590 ljudi. To je vsekakor pozitivno'dejstvu, ker je treba u-poštevati, da ie bil padec števila prebivalstvi^''prvih povojnih letih precej obču-febi, ker je bilo vse gospodarsko življenje v zastoju in je ponovno zaživelo šele po uvedbi maloobmejnega blagovnega in osebnega prometa s sosednjo Slovenijo. V zadnjih dveh letih pa se je tudi v našem mestu občutila splošna gospodarska kriza in to se je poznalo tudi na gibanju mestnega prebivalstva, ki ie ob koncu leta 1964 doseglo 43.734 ljudi. Oglejmo si nekoliko tudi iavne gradnje v goriški občini v zadnjih štirih letih. Po uradnih podatkih občinske uprave so leta 1961 zgradili na področju občine 121 novih stanovanjskih poslopij za skupni znesek 1.156 milijonov lir; skupaj z drugimi gradnjami pa so gradbeni stroški dosegli nekaj nad 1 milijardo 727 milijonov lir. Se večji porast je bil pri gradnjah leta 1962, ko je bilo zgrajenih 126 novih stanovanjskih poslopij ter številne trgovske, industrijske in javne zgradbe za skupno 2.577 milijonov lir. Leta 1963 pa je bilo že občutiti splošno gospodarsko krizo in s tem v zvezi je padla tudi gradbena dejavnost. V tem letu so zgradili 56 novih stanovanjskih stavb ter nekaj trgovskih in industrijskih ter javnih gradenj za skupni znesek 1.631 milijonov lir. Položaj se je nekoliko izboljšal lani, ko je bila dograjenih 65 novih stanovanjskih poslopij, razne javne gradnie. ter trgovske in industrijske naprave v skupnem iznosu 1.892 milijonov lir V celoti se je torej v štirih letih zgradilo v Gorici za skoro 7,9 milijarde lir. Razen leta 1961, ko so dogradili stanovanjske komolekse v Ul. Fatebenefraielli (41 hiš s 118 stanovanj;) i§.'v’ U). Cipriani (25 Ms z 58 stanovanji’) ijn ki so jih gra dillC[IACP in druge ustanove iz državnim denarjem, je bil večji delež stanovanjskih gradenj zasebni kov kot pa gradenj z javnimi sredstvi. Razmeroma malo je bilo gradeni gospodarskih poslopij v kmetijstvu, čeprav ie na področju oDči-ne precej kmetijskih zaselkov. V vseh štirih letih so v ta namen potrošili samo 27.5 milijona Ur. Po vsei verjetnosti Da je treba tukaj prišteti tudi nekatere gradnie na DOdročju obrtništva in pri gradnjah pod razno, kjer je naštetih za 72 milijonov lir raznih del. V tekočem letu lahko beležimo povečano gradbeno dejavnost tako na javnem kot na zasebnem področju. Med iavnimi gradnjam- na' omenimo predvsem veliki stanovanjski kompleks zavoda za ljudske hiše IACP ob Tržaški cesti in gradnjo novega sedeža INAM ob Sempeterski cesti. V teku ie zidava tudi številnih zasebnih rta novanj. med katerimi naj omeni- mo novo stanovanjsko posloDje na križišču ulic Casale, Angiolina in Pascoli, ki ga gradi podjetje Ca-selgrandi ter nove stavbe v Ui. Faiti, kjer bodo postavili med drugim še dva nebotičnika. VendaT pa ta dela ne bodo dokončana letos. Kot je iz navedenih podatkciv razvidno, je v primerjavi s počas nim naraščanjem števila prebival stva gradbena aktivnost še kar ži vahna, pa čeprav je splošni urbanistični načrt, zaradi katerega so bile v prejšnjem občinskem svetu tako ostre polemike, še vedno šino v Oblobnici. S tem so rešili Sovodnjem. Zdaj pa so zgradili po-z drzno akcijo Kozla pol stoletja j polnoma nov občinski urad, kakrš-star problem in ugotovili podvod-, ne imajo že v nekaterih občinah no zvezo med obema jamama. j Beneške Slovenije. Prispevale so Bojimo se pa, da bodo razni dru- razne ustanove in Institucije, tako gi ljudje ustvarili nov problem: npr. država, občina sama, provin-kako se pravzaprav imenujejo te ca v Vidmu in delovišče za izved- jame in ti potoki, ki tečejo tisočletja skozi ti dve jami. 2e lepo ime Oblobnico, ki so ga dali domači prebivalci eni izmed teh jam, so spremenili v grotta dei Vigan-ti. Trd oreh pa predstavljajo zanje imeni potokov, ki tečejo v teh dveh jamah. V breznu Oblobnice se izgublja potok «Tanaloho», kakor ga imenujejo nerodno in prav gotovo napačno poročevalci o tej drzni akciji. Pobrali so • domače ime «Tam na logu« in ga spremenili v ime potoka Tanaloho. Stari, profesorsko bolj natančni raziskovalci so pred pol stoletja imenovali potok, ki se izgublja v breznu Oblobnici, iiTopotclčtia«, kar bi morda pomenilo «To pod kletjo«, kar bi imelo nekak pomen. Potok na strani jame v dolini Krnahte so Marinelli in De Gasperi imenovali Proreak, zdaj pa je razdeljeno to ime v dva dela: Pro-reak. Kaj bi bilo, če Dl kak tržaški slovenski navadni turist, ni potreba, da bi bil ravno jamar, šel te lepe poletne dni do Zavrha in Krnahte ter Užijunta v Beneški Sloveniji ter povprašal stare ljudi: kako se: 1. imenujeta pravzaprav jama Oblobnica in jama potoka Proreaka; 2. kako se imenujeta potoka, ki tečeta v Oblobnico in v jamo Proreak. Saj bi napravil u-slugo in znanstveno dobro delo, da bi ugotovil točna imena ln jih sporočil društvu »Societk alpina, co missione delle grotte« ter še objavil imena v dnevnem in strokovnem časopisju, ker bodo sicer skuhali tako imensko godljo, da bi Jo bil vesel sam prefektumi svetnik Aldo Pizzagalli neblagega spomina, veliki krstitelj 60.000 Slovencev in Hrvatov pod fašizmom Res škoda da ni več med nami dragega Zorka Jelinčiča, ki bi sam poiskal prava imena ali pa koga poslal v ................................................................. .|M II. MII IM......M .m M..M..............N rm.m ...M.... ".Mm.. ,m.. MM... H.................... M... • V državnem podjetju OET v Tržiču (Officine Elettromeccaniche Triestine) vlada veliko nezadovoljstvo med delavci, ker skuša vodstvo tudi za ceno omalovaževanja človeškega dostojanstva in na škodo demokracije v podjetju znižati proizvodne stroške. Delavci so na splošno nezadovoljni s takšnim ravnanjem. To je mogoče razbrati z lepakov, ki so jis pred pričetkom kolektivnih počitnic nalepile po občinskih oglasnih deskah v mestu prav vse sindikalne organizacije kovinarjev včlanjenih v CG IL, CISL in UIL. Stvari so se v OET pričele spreminjati, ko so obrat pred štirimi leti odcepili od CRDA ter ga pridružili Ansaldu San Giorgio iz Genove, Nova uprava je odstranila ves poprejšnji vodilni kader ter ga nadomestila z novim, ki ga delavci imenujejo «Genovčani». Novo vodstvo krči delovne čase za akordno delo, preprečuje delavcem nadzorstvo nad akordi, preprečuje nemoteno delovanje notranje komisije ter na vse mogoče načine otež-koča življenje delavcev v tovarni. Da bi znižalo proizvodne stroške, je OET proučilo tudi vključitev invalidov v proizvodnjo, ki naj bi kar največ proizvajali. Po drugi strani pa skušajo najbolj borbene delavce, ki se v tovarni borijo za svoje pravice, spraviti iz podjetja. Zaradi vseh teh težav so delavci OET v zadnjem času uprizorili več stavk, ki so vse popolnoma u-spele. Med eno izmed zadnjih stavk pa ib voditelji podjetja začeli pri- rejati konference ter prepričavati delavce o «nelegalnosti» stavbe. Celotno vprašanje zadobiva drugo podobo, če ga pogledamo še z ene strani. Med delavci so se razširile govorice, da nameravajo podjetje izročiti ameriški monopolni družbi General Electric Company. Ce bi se uresničil takšen načrt, o katerem je vodstvo OET seznanjeno, tedaj si lahko predstavljamo kakšen udarec bi doživela državna podjetja IRI in s tem tudi vse naše deželno gospodarstvo. Kar zadeva sindikalni spor med vodstvom podjetja in delavci, so bili na Intersindu v Trstu že sklicani sestanki prizadetih strank, na katerih skušajo najti najbolj u-strežno rešitev. Pogajanja se bodo nadaljevala po zaključku kolektivnih počitnic. nico 61-letnega gostilničarja Mar-cella Tesolina lz Ločnlka. Dežurnemu stražniku v bolnišnici ni vedel povedati, kako se Je ponesrečil z lambreto. Vse kaže, da se mu je zdrsnilo ln da je izgubil oblast nad vozilom. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi u-darcev po glavi in prask po obrazu. Na poti k zaročenki je padel z motorja Za 10 dni so pridržali na zdravljenju v goriški civilni bolnišnici 21-letnega motociklista Ervina Pe-truza iz Romansa. Z vespo se je peljal k zaročenki Bianchi Visin-tin, doma iz Martinščine. Pred njeno hišo pa je tako nerodno padel, da se je udaril v glavo. Zaročenka ga je sama pripeljala v bolnišnico, kjer je povedala, kako se je zgodila nesreča. Gostilničar padel z motorja Z avtomobilom Zelenega kri' a so v soboto nekaj pred polnočjo pripeljali v goriško civilno bolniš- povojih in ga bodo morali verjetno še precej spremeniti in vskladi- I tiste lepe kraje, t; z dejanskimi potrebami, preden j Doslej so imeli občinske urade v bo dokončno sprejet’."" Iprvem nadstropju :«osrtWM» šole v MED VČEHAIŠmiM PO P01I PRAZNIKOM Vrsta lažjih nesreč na eesti in pri delu Trije člani družine ranjeni v avtu, ki se je prevrnil pri Postojni Na delu v podjetju Cotonlficto goriziano se je včeraj zbodel z železom za betonske konstrukcije 19-letni David Černič z Vrha štev. 1. V goriški civilni bolnišnici so mu obvezali rano na levi nogi, okreval bo v 10 dneh. Na zdravljenju so pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh 24-letno Adriano Sebera z Grada 14. Sedela je na stolu z dvignjenimi prekrižanimi nogami. Stol se je spodmaknil in je štrbunknlla na tla. Udarila se je na hrbtno stran prsnega koša. Renato Stocchl, star 44 let, doma iz Ul. Menighettl 14, uradnik po poklicu, se je včeraj peljal s svojo ženo 42-letno Comelio Pole-sini ter 7-letnlm sinčkom Fablom na izlet v Postojno. Na nekem križišču mu je tovornjak prečkal cesto. Stocchi je s svojim opelom 1000 zapeljal s ceste, da Je preprečil tičenje. Vsi trije člani Stocchijeve družine so se pri tem ranili. Z zasebnim avtomobilom so jih pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so možu ugotovili rane na prsnem ko šu. zaradi katerih se bo doma zdravil 10 dni; ženo so pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi zloma roke, sinček pa se bo prav tako zdravil doma in sicer 7 dni zaradi rane na kolenu, 23-letni Mario Spanghero s Sve-togorske ceste 147 Je včeraj popravljal Samotno oblogo v peči centralne kurjave v tovarni monopolnih izdelkov v Drevoredu XX. septembra. S kladivom je razbijal opeko ter si ranil levo roko; doma se bo zdravil 10 dni. Dario Feder, star 13 let, iz Ul. Ciprlani 93 se Je pri Ogleju, kjer je bi! pri sorodnikih, udaril v desno stegno; doma se bo zdravil 10 dni. Na skali v Sesljanu, kjer se Je popoldne kopal, se je zdrsnilo 24-letnemu Mariu Maregi, mehaniku iz Moše; opraskal se Je po glavi, roka); ln nogah ter se bo doma zdravil 15 dni. Goriški župan odsoten Goriški župan dr. Gallarotti Je odšel ta teden na počitnice; zaradi tega ne bo sprejemal strank v torek In petek dopoldne. CORSO. 17.30 «Ho sposato 40 ml lioni dl donne», Polly Bergen, Fred in McMurray. Cmobeil ameriški film. VERDI. 17.15: «1 cento cavalieri«, Marc Damon in Antonella Lual-di; italijanski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. Zaprto do 18 avgusta VITTORIA. 17.15: «Per chi suona la campana«, Ingrid Bergman in Gary Cooper; ameriški barvni film. V ponedeljek ob 17. url. CENTRALE. 17.00: «11 figlio del circo«, A. Lualdi in P. Mondy. Crnobela italo-francoska koprodukcija. Občinski svet v Doberdobu med zadnjo sejo bo javnih del. Uradi še niso bili posvečeni in jih bodo te dni uradno odprli z govori in v navzočnosti oblasti iz Čedada in Vidma. Želimo, da bi naši slovenski ljudje dobili dobro besedo, kadar bodo imeli v njem opravka in da Jih ne bi nihče postrani gledal, ko bodo spregovorili po slovensko. * • * Občina Dreka je ena izmed najmanjših občin v Bcneiki Sloveniji in šteje komaj 1080 navzočih ljudi. Dobila Je novega občinskega tajnika v osebi dr Michela Ricuz-zija, ki je prijel iz daljne Foggie. Ne zna seveda nič slovenskega, pa vendarle upamo, da si bo dal po kakšnem nižjem občinskem uslužbencu, ki zna domače slovensko narečje, razložiti želje posameznih občanov, ko se bodo oglasili po o-pravkih na občinskem uradu. Ljudje so ga radovedno, toda spoštljivo pozdravili. * * • Po vojaški cesti, ki pelje iz Ovčje vesi na Višarje, je pripeljal furlanski delavec Jakob Clama material. Ko se je vračal, je zavozil s ceste in se prekucnil s traktorjem v prepad. Našel je smrt pod traktorjem Posebno je prizadela njegova smrt njegove tovariše na delu, a številni romarji in turisti so ostrmeli in se zgrozili, ker so spoznali, kakšne nevarnosti skrivajo v svojih grapah zelene gore okoli Kanalske doline. * * * Evelin Butolo iz Solblne v občini Rezlja, star komaj 22 let, je našel smrt v prometni nesreči na cesti blizu Trevisa. Komaj 30. julija je opravil vse formalnosti glede nakupa avtomobila «600 D», ki ga je zaslužil v trdem natakarskem delu in ne več kot njegovi predniki in sovaščani kot brusač, ki je bilo doslej glavno poklicno o-pravilo naših moških iz Solbice. Na nekem ovinku je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom; udaril je v obcestni rob ter ga Je nato pritisnil težak tovornjak, ki je takrat privozil mimo. Tanka pločevina avtomobila je stisnila Butola kot v primež, tako da je bil takoj mrtev in je morala cestna policija s posebnim žerjavom razkleniti plošče, da je izvlekla ubogega fanta. V Reziji so prijatelji in znanci obžalovali smrt pridnega mladeniča, ki je tako hrepenel po avtomobilu in ki ga je pokopal že v njegovi prvi vožnji. * * • V briških vaseh pod Jugoslavijo imajo že davno tudi najmanjša naselja električno napeljavo in skoro povsod vodovod. Prav je, da bodo njihovi sosedje beneški Slovenci v narodnostno mešani občini Praprotno dobili vsaj v nekaterih krajih vodo in elektriko. V krajih ob Idrijci Je namreč vse polno slovenskih vasi, ki še nimajo teh dveh osnovnih elementov za dostojno civilizirano življenje. Na izredni seji praprotniške občine je bilo pod predsedstvom župana Bruna Bernarda sklenjeno, da se zgradi vodovod v vas Cubec in Bukovico, ki bo veljal 3.700.000 lir. Električno napeljavo pa nodo napeljali v naslednje slovenske vasi: Pojane, Novakuc, Bukovico, Permunik. Vse skupaj bo veljalo samo 3 milijone lir. Občina pa bo najela Se posojilo v znesku 10 milijonov Ur. da zgradi novo farno cerkev v Celeh. Popravili bodo tudi cesto v Kodermace - Brdo in Kovačevico. * * * Ko Je emigriral pet let pred prvo svetovno vojno ln tri leta pred turško-italijansko vojno v Libiji, se ni Toninu Fuli niti sanjalo, da je dobro naredil, ko je odšel iz Pet-jaha, male vasi pri Spetru, preko morja v Argentino. Se hujše stvari bi ga zadele v drugi svetovni vojni, tako pa Je dočakal mirno starost v Cordobi v Argentini, kjer je delal kot krojač. Takrat je bila navada, da se naši emigranti niso tako hitro oženili, če niso imeli zajamčene svoje starosti. Tako je Tonin dočakal 81 let In ostal sam na stara leta Kaj mu je ostalo drugega kot se vrniti domov, kjer so ostali vsaj nečaki. Pot iz Buenos Airesa je še za mlade in zdrave ljudi dolga, in zato je bilo Fuli na ladji slabo in so ga morali v Genovi spraviti v bolnišnico. Iz bolnišnice so javili v Nadiško dolino, naj se kdo zavzame za starega človeka. Na srečo sta bila na poletnih počitnicah Zaharija Goleš, nečak starega Fule in tudi že njegov sin Klavdij, ki delata kot emigranta v Nemčiji; odšla sta iz Čedada v Genovo, vzela starega strica in ga odpeljala domov v Petjah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,2 sto pinje ob 13.30 uri in najnižjo IS stopinj ob 4.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 61 odstotkov. NOGOMET Steklo je jugoslovansko prvenstvo Prepričljiva igra in zmaga moštva ljubljanske Olimpije V II. zvezni ligi poraz obeh slovenskih predstavnikov Jugoslovansko nogometno prvenstvo v najvišjih ligah je steklo. Bilo je nekaj presenetljivih izidov in seveda tudi takih, ki so razočarali marsikaterega navijača. Pa začnimo z ljubljansko Olimpijo, novinko v prvi zvezni ligi, ki ni samo prijetno presenetila temveč je popolnoma zadovoljila številne gledalce, ki so se nekoliko «tresli» za ljubljanske nogometaše. Ti so imeli v gosteh Velež in so že v prvem polčasu spravili obe točki na varno. Ljubljančani so prvo tekmo zaključili s precej visokim rezultatom in to kljub temu, da so nastopili z oslabljenim moštvom. Ce se bodo v nadaljnjih kolih držali kot v nedeljo, tedaj smo lahko gotovi, da zadoščenj ne bo manjkalo, pa čeprav menimo, da se Olimpija ne bo mogla držati na častnih mestih lestvice, kjer je trenutno prav zaradi rezultata 3:0. Prav gotovo je do največjega pre- I. ZVEZNA LIGA IZIDI Zagreb—Rijeka 0:2 (0:2) OFK Beograd—Hajduk 2:2 (1:1) Olimpija—Velež 3:0 (2:0) Crvena zv—Željezničar 1:1 (1:0) Radnički (N)—Dinamo 2:2 (1:2) Vardar—Vojvodina 2:0 (0:0) Sarajevo—Partizan 1:3 (0:1) Trešnjevka—Radnički (B) 4:1 (2:0) LESTVICA Trešnjevka 1 1 0 0 4:1 2 Olimpija 1 1 0 0 3:0 2 Partizan 1 1 0 0 3:1 2 Vardar 1 1 0 0 2:0 2 Rijeka I 1 0 0 2:0 2 Radnički (N) 1 0 1 0 2:2 1 Dinamo 1 0 1 0 2:2 1 Beograd 1 0 1 0 2:2 1 Hajduk 1 0 1 0 2:2 1 Crvena zvezda 1 0 1 0 1:1 1 Željezničar 1 0 1 0 1:1 1 Sarajevo 1 0 0 1 1:3 0 Radnički (B) 1 0 0 1 1:4 0 Vojvodina 1 0 0 1 0:2 0 Zagreb 1 0 0 1 0:3 0 Velež 1 0 0 1 0:3 0 Prihodnje tekme Radnički (N) - Beograd: Hajduk-Crvena zvezda; Željezničar - Olimpija; Velež - Vardar; Vojvodina-Sarajevo; Partizan - Trešnjevka; Radnički (B) - Zagreb; Dinamo-Rijeka. .... o II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Segesta—Famos 2:1 (1:1) Borovo—Lokomotiva 3:1 (2:0) Zadar—Čelik 2:6 (1:2) Slavonija—Sloboda 3:1 (1:0) Rudar—Šibenik 4:0 (0:0) Split—Slovan 4:0 (0:0) Borac—Maribor 1:0 (0:0) Varteks—Bosna 1:2 (0:1) Leotar—Istra 1:1 (0:1) LESTVICA Čelik 1 1 0 0 6:2 2 Split 1 1 0 0 4:0 2 Rudar 1 1 0 0 4:0 2 Borovo 1 1 0 0 3:1 2 Slavonija 1 1 0 0 3:1 2 Segeste 1 1 0 0 2:1 2 Bosna 1 1 0 0 2:1 2 Borac 1 1 0 0 1:0 2 Leotar 1 0 1 0 1:1 1 Istra 1 0 1 0 1:1 1 Maribor 1 0 0 1 0:1 0 Varteks 1 0 0 1 1:2 0 Famos 1 0 0 1 1:2 0 Sloboda 1 0 0 1 1:3 0 Lokomotiva 1 0 0 1 1:3 0 Šibenik 1 0 0 1 0:4 0 Slovan 1 0 0 1 0:4 0 Zadar 1 0 0 1 2:6 0 Prihodnje tekme Famos - Istra; Bosna Leotar; Maribor - Varteks; Slovan - Bo-rac (BL); Šibenik - Split; Sloboda-Rudar; Čelik - Slavonija; Lokomotiva - Zadar; Segesta - Borovo. senečenja prišlo v Skopju, kjer je pomlajeno moštvo Vardarja premagalo enajstorico Vojvodine iz Novega Sada. Tudi Rijeka ni zatajila in je gostujoči Zagreb odpravila z dvema goloma, ki sta padla že v prvem polčasu. Splitski Hajduk, ki je že v soboto gostoval v Beogradu, je prisilil gostitelje na delitev točk, kar se je zgodilo tudi Crveni zvezdi, ki je imela v gosteh sarajevski Željezničar in zagrebškemu Dinamu, ki je bil gost niškega Radničkega. Poleg Olimpije, Rijeke in Vardarja se lahko z zmagami ponašata še Partizan, ki je gostoval v Sarajevu in Trešnjevka, ki je sprejela v goste enajstorico beograjskega Radničkega. * * * * 1 2 * V zahodnem delu druge zvezne lige sta oba slovenska predstavnika doživela poraz. Mariborčani so morali v Banjo Luko, kjer so se spoprijeli z Borcem. Čeprav so domačini ostro napadali, je znal Maribor ohraniti poraz v častnih me- tar Vabič, ki je branil tudi nemogoče žoge. Ljubljanski Slovan pa je zaradi zelo šibke obrambe, drago plačal svoj prvi korak v tej ligi. Bil je gost Splita, ki ima večje izkušnje kot Slovan in to se je ob končnem žvižgu tudi poznalo. * * • SARAJEVO, 16. — Tekma med jugoslovanskim nogometnem prvakom Partizanom in drugoplasira-nim v lanskem prvenstvu Sarajevom je bila v nedeljo najbolj vroča. Domačini se niso mogli sprijazniti s prvim porazom v uvodnem kolu prvenstva 1965-66 in so ob koncu dvoboja začeli obmetavati igralce beograjskega moštva s kamenjem. Ker je bilo nogometašem Partizana nemogoče priti do hotela Evrope, kjer so bili nastanjeni, so sklenili, predvsem, da bi se izognili napadom, oditi iz Sarajeva s taksijem do Vogošča, mesteca nedaleč od Sarajeva. Kolono taksijev pa so na pol poti čakali neodgovorni navijači, ki so jo obmetavali s kamenjem. Dva taksija so popolnoma uničili, na sreči pa ni bil nihče od nogometašev Partizana poškodovan. MOSKVA, 16. — Enajstorica Spartaka iz Moskve je z zmago nad Dinamom iz Minska z 2:1 (0:0) v podaljških tekme osvojila letošnji nogometni pokal Sovjetske zveze. PREDPRVENSTVENI NOGOMET V ITALIJI Inter -Varese neodločeno 2:2 Deset golov napadalcev Brescie VARESE, 16. — Enajstorica Interja je danes prvič preizkusila svoje sile v prijateljski tekmi z Varesejem. Po prvem polčasu, ki se je končal brez gola, je Varese prvi prišel v vodstvo z Bagatti-jem, Bedin pa je v 21’ izenačil, štiri minute kasneje je Combin ponovno povedel Varese v vodstvo, Andersen pa je z avtogolom dovolil gostom, da so izenačili. Končni rezultat 2:2. Kotov je bilo 11:1 za Inter. Enajsterici sta nastopili kakor sledi: VARESE: Di Vincenzo, Marcoli-ni, Maroso Ossola (Calosi), Soldo, Vitali (Andersson); Bagatti, Gioia (Volpato), Combin, Cucchi (Den-toni). Boninsegna. INTER: Sarti (Miniussi), Bur- gnich, Facchetti; Bedin, Guarneri, Picchi (Landini); Jair, Mazzola, Peirb, Suarez, Corso. * * * VIAREGGIO, 16. — Cagliari si je izbral za predprvenstveno prijateljsko tekmo enajstorico Viareggia. Nogometni predstavniki Sardinje so premagali šibkejši Viareggio 4:1 (1:0). Gole so dosegli: v 7’ prvega polčasa Nene, v 10’ d.p. Riva, v 15’ Cappellaro, v 30’ Visentin, medtem ko je Galli v 44’ dosegel častni gol za domačine. Cagliari je nastopil v naslednji postavi: Mat-trel, Mart.iradonna, Longoni; Maz-zucchi, Vescovi, Longo; Nene (Visentin), Rizzo, Gallardo (Cappellaro), Creatti, Riva. jah. Največ zaslug za to ima vra- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiini mmvmmmtm v celju z italijansko udeležbo Bosonogi NEDO FABČIČ novi rekorder na 10.000 m Državni rekord Italijana Begnisa na 3000 m zapreke Velika skupina italijanskih atletov dolgoprogašev, ki se pripravljajo v Kranjski gori, je gostovala v soboto v Celju, kjer je AD Kla-divar organiziral zanimiv atletski miting z udeležbo nekaterih najboljših jugoslovanskih atletov. Na sporedu je bilo kar 18 različnih panog in številni gledalci so bili z njimi večinoma zadovoljni. Prvič so se Celjani resnično ogreli med tekom na 100 m. Čeprav ni dolgoprogaš, je bil v Celju tudi Ottolina, evropski rekorder na 200 metrov. Za vse je bil seveda favorit Italijan, saj je po rezultatih jugoslovanski predstavnik Karasi dokaj slabši. Zgodilo se pa je, česar nihče ni pričakoval. Karasi je kot običajno izredno hitro startal in Ottolina je bil takoj 2 metra za njim. Italijan se je v drugi polovici teka potrudil, da bi Karasija ujel, bilo pa je prepozno in zadovoljiti se je moral z drugim mestom. Rezultati so bili za oba sicer precej skromni: komaj 10”7. Po sprinterjih so prišli do izraza dolgoprogaši. Najprej so startali tekači na 3000 m zapreke. Med nastopajočimi sta bila trenutno najboljša Jugoslovana Špan in Kokič ter Italijan Begnis, ki je nameraval doseči nov državni rekord. Begnis se je moral za rekord precej potruditi. Več kot polovico teka je vodil sam, ne da bi ga kdaj zamenjala Jugoslovana. Ko sta do konca manjkala dva kroga je Špan občutno povečal hitrost. Begnis Je skušal ostati za Španom, vendar mu je zmanjkalo moči in začel je zaostajati, tako da ga je prehitel tudi Kokič. Kokič je v zadnjih 200 metrih skoraj dohitel Špana, Begnis pa se je z zadnjimi močmi boril s časom. Na cilj je prispel zelo utrujen, imel pa je vsaj zadoščenje, da je uspel. Za 4 desetinke sekunde je popravil italijanski državni rekord, ki je sedaj 8’52”8. Takoj po italijanskem rekordu je bil na sporedu poskus zboljšanja jugoslovanskega na 10 km. Kandidat je bil Nedo Farčič, ki bi moral popraviti rekord Cervana 29’4”6 Sergio Ottolina in tudi teči pod 29 minutami. Kot vedno je Farčič tekel bos. Naloga je bila zanj seveda težka, zato so mu pomagali «zajčki», ki so izmenoma diktirali oster tempo, vsak po dva kroga. Farčič je tekel res lepo in hitro. Le v predzadnjem kilometru je preživljal lažjo krizo. Nov državni rekord je sicer dosegel (29’00”8), ni mu pa uspelo doseči časa pod 29 minutami, za kar je bil precej nezadovoljen. Italijan Conti je v tem teku skušal nekaj časa ostati s Farčičem, kmalu pa mu je zmanjkalo moči in zaostal je za več kot en krog. Zelo lep je bil tudi tek na 1500 metrov. Večina tekačev je bila Italijanov, vodil pa je vseskozi Ljubljančan Kovač. Kovač je pritekel sam v ciljno ravnino, italijanski mladinec Rondelli pa je odlično sprintal in se mu približal. Na cilju je imel še dovolj moči, da je Kovača za pol metra prehitel. Med zanimive točke moramo prištevati tudi skok s palico, kjer je zmagal domačin Lešek s 460 cm, dalje skok v višino, kjer je bila prva Olga Gere s 170 cm in 200 m z zmagovalko Marjano Lubej v času 24”9. Zelo dobro se je odrezal tudi domačin Drago Zuntar, ki je zmagal v teku na 5000 m z odličnim časom 14’26”4. Odlično Je metala kopje tudi Celjanka Urbančič, ki je dosegla več kot 50 m. Z izjemo Todosiljeviča (206 cm) so skakalci v višino razočarali. Državni rekorder Andjelkovič je dosegel komaj 2 m, Vivod pa je bil še za 10 cm nižji. BRUNO KRIŽMAN BRESCIA, 16. — Enajstorica domačih nogometašev je v nedeljo igrala trening tekmo proti moštvu Aurora - Travagliato. Jasno je, da so domačini premočno prevladovali in so šibkejše nasprotnike dobesedno zasuli s točo golov. Končni rezultat je bil 10:1. V vrstah Brescie se je najbolj izkazal srednji napadalec De Paoli, ki je dosegel štiri gole in Nemec Bruels, ki je De Paolija zalagal z izrednimi žogami. Dober vtis je zapustil tudi bivši reprezentant in igralec Fiorentine Robotti. Brescia je nastopila v postavi: Brotto (Geotti), Robotti, Lancini (Fumagalli); Rizzolini (Busi), Mangih (Tomasini), Beretta (Giacomi-ni); Salvi (Veneranda), Bruels (Beretta), De Paoli (Favini), Bian-chi (Maestri), Pagani. M PRVENSTVU ZDA Zopet dva nova svetovna rekorda Francozinja Caronova že drugič premagala Fergusonovo TOLEDO, 16. — Zadnji dan ameriškega plavalnega prvenstva, ki je bil v Toledu v državi Ohio, je bil po rezultatih najbolj radodaren in učinkovit. Brez dvoma je bil to najboljši dan v zgodovini ameriških prvenstev. Dovolj je, če omenimo, da sta v zadnjem dnevu padla dva svetovna rekorda, dalje je bil dosežen najboljši čas vseh časov, zabeležili so tudi nekaj ameriških rekordov itd. Komaj 15-letni študent Steve iiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimjiiiiiiiiiiiimHimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii KOLESARSTVO ' PRED ODHODOM V ŠPANIJO Italijanski profesionalci od srede na skupnem treningu Obveznosti Gimondija in Adornija v tujini MILAN, 16. — Italijanska reprežentanca profesionalnih kolesarjev za cestno vožnjo, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v Španiji, je dokončno določena. Tehnični komisar Fiorenzo Magni je sklenil odpeljati v Španijo Vittoria Adornija, Franca Balmamiona, Franca Cribiorija, Michela Dancellija, Guida De Rossa, Feliceja Gi-modnija, Giannija Motto in Itala Ziliolija. Tej skupini se bosta kot rezervi priključila še Bruno Mealll in Vito Taccone, medtem ko bosta ostala doma, vedno seveda na razpolago tehničnemu komisarju za morebitne nujne zamenjave, Franco Passuello in Franco Preziosi. Vsi izbrani kolesarji se bodo morali zbrati v sredo v Imoli.'Slanj-kala bosta samo Gimondi in Ador-ni, ki imata obveznosti v tujini, kjer morata nastopati na raznih dirkah. Oba nameravata prekiniti nastope že v soboto, pa čeprav sta vezana za daljšo dobo. Morda se bosta obveznosti rešila s plačilom določene vsote. Fiorenzo Magni bi ju rad imel v nedeljo na startu dirke v Vignoli. Krause je pripisal svoje ime v zlato knjigo najboljših na 1500 m dolgi progi v prostem slogu, kjer je Roy Saari do sedaj branil svetovni rekord. Saari se je tako znašel na drugem mestu, ker je Krau-se za 1 desetinko sekunde izboljšal prejšnji rekord in dosegel novo svetovno znamko 15’58”6. Tudi svetovni rekord Sharon Stouderjeve (ZDA) na 200 m metuljček za ženske ni vzdržal tega prvenstva. 16-letna plavolaska Ken-dis Moore je tega izboljšala za desetinko sekunde in je ustavila kronometer pri času 2’26”3. Dick Roth pa je dosegel najboljši čas na svetu na 200 m v štirih slogih. Roth je progo preplaval v 2’14”9, vendar mu tega rekorda u-radno ne bodo mogli priznati, ker mednarodna plavalna zveza te proge ne priznava. Mlada Martha Randall ni samo izboljšala svetovni rekord na 400 m prosto, temveč si je tudi osvojila naslov ameriške prvakinje in nove rekorderke v prostem slogu na 200 m, ki jih je preplavala v Ves čas do odhoda bodo kolesarji preživeli skupaj, V ponedeljek 30. t. m. pa bodo odpotovali z milanskega letališča Linate v Španijo. OBVESTILO BORA Kot vsako leto bo Sz Bor tudi letos priredilo tradicionalni Športni teden ob običajnem datumu. Da bi se izognili pripravam v zadnjem trenutku za ta naš največji zamejski športni dogodek poziva prireditelj vsa društva, ki se nameravajo udeležiti te prireditve naj pravočasno določijo svoje reprezentance, tako da bo mogoče začeti z vpisom prej kot prejšnja leta, da bi se tako izognili hudim težavam, na katere je naletel prejšnja leta prireditelj vsled kratkega prijavnega roka in velikega števila udeležencev. Prireditelji prav tako pozivajo vsa društva, da v okviru svojih možnosti nabavijo za vse svoje tekmovalce (v tistih disciplinah, kjer je to običaj,) enake športne drese ter tako ne le olajšajo delo sodnikom in organizatorjem ampak tudi prispevajo k lepšemu koreografskemu uspehu športnega tedna in seveda tudi ugledu lastnega društva. Razen tega svetuje prireditelj, naj začno tekmovalci in ekipe pravočasno trenirati in se pripravljati na tekmovanja, tako, da bodo prispeli na igrišče tudi tehnično dobro pripravljeni. Sz BOR lili iiiiiliiiiilliiiiirfiiiiiiiiiiitiiiiiii iii lili im iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiitiin n umi im iiiiiiiHiiiiii m um um |||aiii|||||uill|||l|l||l||||1||l|||||||||||lllaj,||„||ll|l||||,mm TUINTAM KOŠARKA liilifs Mladinci Gorizianc zmagali v Tolminu Mladinska ekipa Ginnastica Go-riziana je v soboto zvečer odigrala prijateljsko košarkarsko tekmo s Partizanom iz Tolmina. Goričani so zmagali z rezultatom 57:44. Košarkarska ekipa iz Tolmina je med najmočnejšimi mladinskimi ekipami Slovenije ter ima v svojih vrstah štiri dobre igralce. Seniorska reprezentanca Goriziane bo 21. in 22. avgusta sodelovala na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ljubljani. SMUČANJI CORTINA D’AMPEZZO, 16. — Na zasneženih pobočjih hriba Cristal-lo so imeli tekme v veleslalomu za pokala «Creste bianche« in «Sco-iattoli-). Proga je bila dolga 1600 metrov, imela je 40 prehodov. BARCELONA, 16. — Danes so žrebali pare za jutrišnji uvoden dan medconskega finala za Davisov pokal med ZDA in Španijo. V prvem dnevu se bo Američan Ralston spoprijel s Špancem Gisber-tom, Froehling pa bo nastopil proti Santani V drugem dnevu bo srečanje v doublu. Postavi še nista znani. V zaključnem dnevu dvoboja bo Froehling nastopil proti Gi-sbertu, Ralston pa bo imel onkraj mreže najboljšega španskega igralca Santano. * * * MELBOURNE, 16. — Avstralska teniška zveza je določila Harryja Homana za kapetana avstralske teniške ekipe za Davisov pokal. SAUTHAMPTON, 16. — Američan Chuck McKinley je zmagal v moškem finalu mednarodnega teniškega dvoboja v Southamptonu. V odločilni tekmi turnirja je Mc Kinley premagal rojaka Gena Scotta. V finalu moškega doubla je zmagal avstralski par Stolle-Emerson, BOKS I GOTEBURG, 16. — švedski orga nizator boksarskih srečanj Edwin Ahlquist je izjavil, da je svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay sprejel ponudbo, da bi v Jeseni nastopil na švedskem proti bivšemu svetovnemu prvaku iste kategorije Floydu Pattersonu. ŠAH VRNJACKA BANJA, 16. — V tem srbskem letoviškem kraju se je v nedeljo začelo šahovsko prvenstvo Jugoslavije za ženske. Zanimivo je, da na tem prvenstvu nastopa tudi tujka, kar se prvič dogaja v zgodovini jugoslovanskega šaha. To je Poljakinja Henhieta Konarkoska, ki spada med ženske mednarodne mojstre. Ta se je pred nedavnim poročila z jugoslovanskim šahi-stom Vladimirom Sokolovom in se nastanila v Beogradu. Čeprav še nima jugoslovanskega državljanstva, so ji dovolili, da če nastopa na jugoslovanskem prvenstvu. 2’12”3, kar je samo za 7 desetink sekunde slabše od svetovnega rekorda slavne avstralske plavalke Dawn Fraserjeve. Novi dosežek Randallove je drugi najboljši čas na svetu. 21-letni Donald Roth pa je » 53”8 izboljšal lastni ameriški rekord na 100 m prosto, s čimer je postal osmi plavalec na svetu, ki je za progo rabil manj kot 54”. Poleg Argentinca Luisa Nicola-oja, ki je zmagal na 100 m me-tujček, je kot tujka zmagala v finalu prvenstva ZDA tudi Francozinja Christine Caron. Ta je 100 m hrbtno preplavala v 1'08”1, kar je najboljši letošnji čas na svetu. Caronova je že drugič v letošnjem letu premagala olimpijsko zmagovalko na tej progi Američanko Cathy Fergusonovo. Izidi tekem so naslednji: 200 m metuljček ženske 1. Kendis Moore 2’26"3 (svet. rek.) 2. Pitt 2’26”6 100 m hrbtno ženske 1. Christine Caron (Fr.) 1’08”1 (najboljši letošnji čas na svetu in rekord prvenstev) 2. Ferguson 1’08”2 200 m v 4 slogih moški 1. Dick Roth 2’14”9 (rekord ZDA in najboljši čas na svetu) 2. Bates 2’16”1 100 m prosto moški 1. Donald Roth 53”8 2. Hoag in Saari 54”1 200 m prosto ženske 1. Martha Randall 2’12”3 (rekord ZDA) 2. Ramenofsky 2’14” 1500 m prosto moški 1. Steve Krause 16’58”6 (svet. rek.) 2. Nelson 17’03”3 štafeta 4x100 m v 4 slogih moški 1. Indiana Aquatic Club (Haffl-mer, Tretheway, Berry in Win-dle) 4’01”8 2. Santa Clara (Dick Roth, An-■ derson, Nicolao in Ilman) 4’03’ štafeta 4x100 m v 4 slogih ženske 1. Santa Clara 4’38”4 2. Vesper Boat Club 4’40" LIZBONA, 16. — Portugalski dnevnik «A Bola« piše, da je slavni nogometaš Eusebio ponudil vodstvu lastnega kluba sedem milijonov escudosov (približno 150 milijonov lir) pod pogojem, da ga razrešijo dolžnosti, na katere ga veze pogodba, ki bo zapadla šele prihodnje leto. Po mnenju portugalskega časopisa, je Eusebio dobil ponudbe za pristop k milanskemu Interju. 1. — 1. Biarritz 2. Droga 2. — I. Jordan 2. Paraguay 3. — 1. Svizzera 2. Cabero 4. — 1. Zio Gigi 2. Dissodo 5. — 1. Domingo 2. Robbidar 6. — I. Draghetto 2. Frullino KVOTE 12 — 876.281 lir 11 — 40.288 lir 10 — 4.583 lir X 1 2 X 1 2 1 X 1 X 1 X CILJA ERENBURG *) Odjuga -2. (roman) Pogledal je Sonjo in obmolknil: njene oči so se vročično blestele in ustnice so se ji rahlo tresle hotela je odgovoriti, a ni našla besed in tako je bila preplašena, da je Andrej Ivanovič pozabil na prepir in objel hčer: «Saj nisi takšna...» Odšla je od očeta vznemirjena, ni je prepričal, temveč zmedel. Občutila je v njegovih besedah moč, daljno in skoraj nerazumljivo moč. Težko je živeti, oh, kako težko! Vzela je knjigo in se silila k branju. Potem pa je v sobi vse posivelo. Sonja ni prižgala luči in je stopila k oknu. Sneg se ji je zdel vijoličast. Oče misli, da sem prepričana v svoj prav, saj je tako tudi rekel: Ti zdaj trdno stojiš na nogah. Toda pri ravnanju pa se ves čas spotikam. Ničesar ne vidim, kaj je zdaj na cesti — niti dan niti noč. Vse je nerazumljivo. Kako lepo je znati na vse odgovoriti s šalo kot Volodja, čeprav mu tega ne zavidam: po mojem mišljenju se še ni znašel. Žena Žuravljeva ima simpatičen obraz. Zakaj je zapustila moža? Prej je bilo to razumljivo; niso se možili prostovoljno ali pa so zakon sklepali na denarju. Zdaj pa je vse drugače, pa se kljub temu ločujejo... Hudo je, če ne moreš brati tujih misli. Tavaš v temi in se ti zdi, da je sreča pred teboj, potem pa še korak in konec. Strahotna igra. Kakor z menoj in Savčenkom... Oče tudi tega ne razume. Vedno zagovarja Savčenka. To je tudi naravno — mnogo skupnega imata v značaju. Toda, kadar se oče navduši, pretirava in nehote čutiš spoštovanje do njega in z vsem svojim življenjem je dokazal, da se ni motil. Toda pri Savčenku pa je to smešno. On v resnici še ni živel. Tudi jaz še nič ne razumem. Cernu je oče prepričan, da ljubim Savčenka, ko je nedavno rekel: Glej, saj se bo med vama vse še uredilo... Končno, saj ga ljubim. Zares, kaj bi skrivala, saj je očitno. Kar malo preveč pogosto razmišljam o njem. Traparija, in kaj bi... Prižgala je luč in končala z branjem razprave o najnovejših modelih generatorjev za kujbiševsko industrijo. Dobro bi bilo videti te stroje! Pozvonilo je. Sonja se je spomnila, da mati spi in stekla odpret vrata. Toda tega ni pričakovala: prišel je Savčenko. Videla se nista že od rojstnega dne Andreja Ivanoviča. Prve dni je Sonja upala, da bo prišel in je vsak večer prisluškovala zvoncu. Sicer pa, nahrulil jo je in sploh ne more biti med njima nič dobrega, ko pa sta se tako neumno sprla. Savčenko vendar ni prišel. Zdržal je skoraj mesec dni, četudi mu to ni bilo lahko. Slednji večer je šel k Puhovim in ko je prišel do lekarne na vogalu ulice, se je vrnil domov. Zakaj se je prav pri lekarni tako stanovitno zamislil: čemu pa sploh grem k njej? Saj mi je vendar jasno povedala, da me ne ljubi. Celo pogovarjati se noče o tem. Toda, skleniti samo prijateljstvo, tega ne morem, tudi če bi hotel, zato je bolje niti začeti ne... Vrnil se je domov ali pa je šel v klub, včasih pa je obiskal Korotejeva, ki je bil njegov sosed. Ko so Savčenka poslali iz inštituta, ga je Korotejev takoj vzel pod svoje varstvo, vpeljal ga je v delo in bodril. «Sprva je vsem težko, kajti eno je teorija, drugo pa — sposobnosti tovarne.« Nekoč ga je povabil zvečer k sebi: ((Posediva malo nad Brajninovim projektom, predelal ga je...» Ko sta prenehala z delom, je Korotejev pričel pripovedovati o leningrajski tovarni, kjer je bil na praksi. Zasedela sta se skoraj do jutra in ob slovesu je Korotejev dejal: ((Pridite še, spat grem pozno. In lahko se bova pogovorila še o drugih stvareh, ne samo o strojih...« Ko je Savčenko odšel, se je Korotejev nasmehnil: dober dečko. V njegovih letih sem bil jaz pravi prebrisanec. Takrat je bila vojna... Zdaj pa je vse drugače. Savčenku, se zdi, poganja šele prhi puh... Kadar je prišel Savčenko, mu je Dimitrij Sergejevič pripovedoval o vojnih letih, o nočnih bitkah na Donu, kjer je padel mladi pesnik, ki so ga skrivaj klicali Puškin in kateri je vsem bral samo eno pesem, ki se je pričela z besedami: «Kadar se v starosti tebe bom spomnilo, nadalje mu je pripovedoval o malem muzeju v razbitem nemškem mestu, kjer je videl sredi jelenjih rogov, nagačenih ptic in nacističnih zastav presenetljiv portret mlade ženske z napisom ((Neznani umetnik 16. stoletjao in o svoji mladosti. Včasih sta govorila o zad^iih casniških vesteh, o sodbi nad Mosadikom, o stavkah v Franciji, o sestanku ministrov. Včasih pa sta se prepirala o literarnih novitetah. Savčenko je poslušal Dimitrija Serge-jeviča z navdušenjem in pri tem pozabljal na svojo nesrečno ljubezen. Z lahkoto se je navduševal, vrgel glavo nazaj in kazal močne zobe, ki so se bleščali na njegovem rjavem obrazu. Bil je podob : ciganu in med smehom govoril: «Zares, oče r.ii je pravil, da je babica hodila v ciganski tabor, kajti bila je vročekrvna ženska...« Včeraj je preživel večer pri Korotejevu. Razgovarjala sta se o književnosti. Savčenko je nenadoma vprašal: ((Dimitrij Sergejevič, zakaj ste takrat v klubu napadli Zubcova?« Koro- tejev se je nasmehnil in ni odgovoril. Potem pa je vzel knjig0 s police. «Ali imate radi verze?« Savčenko se je razlezel * nasmeh: «Zdi se mi, da nad vse...« Korotejev je pričel brati- Ločila sta se v molčečem, ponosnem trpljenju in včasih sta ljubi obraz v sanjah komaj zaznala. In smrt je prišla: spet se sešla sta v zagrobnem življenjih a v novem se svetu več nista in nista spoznala. Savčenko je bil navdušen in namah so potemnele in ugasnile njegove oči, izginil je topel nasmel: spomnil se je Sonje-Srečujeva se, pogovarjava, toda na mene gleda kakor na tujca-Nenavadno, takrat v gozdu se mi je zdelo, da me ljubi, P°" ljubljala me je in tako gledala, tako gledala, kakor nikoU do tedaj kolikor se pač spomnim in hoče se mi pobegniti njej in ji reči: ('Sonja, saj sem vendar to jaz...« Pogledal je Korotejeva. Ta je sedel nepremično in spusti knjigo na tla. Dolgo sta molčala. Končno je Savčenko zbral pogum: ((Dimitrij Andrejevič, kaj menite, če je v človeku čustvo, ali se mora boriti za svojo srečo? Meni se včasih zdi, da J® to poniževalno...« Korotejev se je komaj opazno nasmehnil: «Seveda, treba se je boriti. Prebiti se skozi meglo...« Savčenko se je znova nasmehnil. In zdaj je prišel k Sonji, vse ji bo povedal, prebil bo meglo in segel po svoji sreči. «SonJa, pojdiva na sprehod. Marsikaj ti moram povedati, toda tu ni mesto za to...» «Na ulici je mraz. No, če pa že hočeš, pojdiva.« (Se nadaljuje) liRFDMSrvO- TRST — UL MONTECCHl 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — ^n8*t«ie-('ptrtlpfna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50,- din, mesečno 1.000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/L, , oo nfvj rpkoči 'račun pri Narodni’ banki v Llubllani 600-14-603-86 - OGLASI. Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri up fon 22-JU/. tekocj račun pn j u Ja _ ™ ^ pokraJin ItaliJe prl ((Societil Pubblicitk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst