&t. 92. V Gorici, v soboto dne 17. novembra 1905. Iibaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto il> II. uri pred poldne ter stana z laminimi prilogami r s »itAžipotom« ob novem lotu vred po poŠti piv-miina ali v Gorici na dom poSiljana: vso lot« .......13 K dO li, nI i gld. G-ttO pul lota........fi » fiO » » » 3*30 četrt leta.......3 » 10 » » ¦» 1-70 ro.Numiui!" številki1 stanejo 10 vin. Naročnino sprejema i.pravnistvo v Gosposki ulici .-v. 7. v (ioriei v »OoiiSki Tiskarni« A. GabrSeVk •„sak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah :,;i od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na rotainc se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račutiijo po petit-vrstah Co -i-kono I-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr.'vsakV vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje Črke po prostor Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta - Za obliko in vsebho oglasov odklanjamo vsako odpornost. Tečaj XXNV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. A". Lavric. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsC- dan od 8. do 12*. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravni Stvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naroenino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le are dni St vn. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu, »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Selnvarz v Šolski ulici, Jeliersitz v Nunski ulici "in v Korenski ulici št. 22; —• v Trstu v tobakarni LavretčiS na trgu della ififirmn. _____.....________......... ° _. „......__. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dva nova deželna uradnika. V dežeinozborski seji dne 7. t. m. |s'a obsegali zadnji dye, i;o je 18. in 19. točka dnevnega reda, premembo statuta za os bje deželnih uradov, in sicer II. točke št. 1. in V. točke II. člana. Poročevalec je bil deželni odbornik dr. Marani. Prav lepo tihoječital 18. točko 0 premembi II. točke št. 1. in še bolj tiho je končno prelagal podelitev s premembo kreiranega mesta deželnega podtajnika konceptnemu praktikantu dr. Grusovinu, ki službuje komaj pol leta pri deželnem odboru. Stvar je bila prav zvito zasnovana, češ koncem seje, ko so že vsi naveličani, in če bo še kaj ropota, gre vsa reč prav lepo v sprejetje. Kar vstanejo hitro ali trdno obsede" pri glasovanju, pa bo. Marani se je zmotil, kajti ta reč je spekla klerikalnega kolovodjo prav v živo, in postavil se je proti nameri, češ, »nam« ni 1 nič znanega o nameravanem imeno-Evanju, predlog naj gre v odsek! Mara-hiiju to ni bilo všeč, ali iz vedenja de- žolnega glavarja se je dalo končno sklepati, da naj gre v odsek. Ni hotel baš javnega razprtja s svojim drugače tako dobrim zaveznikom kavaiirjem Gregorčičem potem, ko se je oglasil »energično« ter pretil celo, da Slovenci z*apustijo dvorano, ako se potrdi pre-memba z imenovanjem. Gregorčič se je postavil, ali le za to, k*er se je možu [vendarle za malo zdelo, da imajo Lahi I klerikalce kar tako očitno za norca. | Kadar jih rabijo, takrat se posvetujejo [ ž njimi, in kavalir Gregorčič je ves sro-| čen, kadar pa hočejo kaj naklepati, se j pa niti ne zmenijo za nje; šlo je za [ mesto deželnega podtajnika — de-tželni odborniki slovenski pa ne vedo o tem niti besedice. Pač najslabše spričevalo za nje ! Imenovanje deželnih uradnikov tiče v deželni odbor in ne v zbor. Ako, se sr jjme prememba, potem ima izvršiti ; imenovanje deželni odbor. Ali Lahi so hoteli prehvapiti slovenske klerikalce, zajeduo pa jim odvzeti nekoliko odgovornosti, češ: imenovanj j se je izvršilo v zbornici, slov. klerikalni odborniki ne nosijo posebne krivde. Kadi imenovanj sta pač »odstopila« slov. odbornika Berbuč in Klančič, kaj naj ju sedaj zopet »razjezijo« baš radi novih imenovanj ? — Ker je šel prvi predlog o premembi v pravni odsek, so oddali tudi drugega. Pred zbornico pridejo najbrže s premembo, če se sprejme, se izvrši imenovanje najbrže v odboru — ako tačas ne zapiše drug veter ter se ne uda cavaliere Gregorčič tudi zahtevi po imenovanju. Vsa reč pač Lahe malo skrbi, če se ne izvede v zbornici, se izvede pa v odboru njihova nakana, pa čeprav Berbuč zopet »odstopi«! Saj ga lahko zopet izvolijo! S prvo premembo so hoteli dati mesto podtajnika s plačo nad 4000 K praktikantu dr. Grusovinu, ki je bil še pred kratkim sodnijski avskultant Kar nakrat bi bil poskočil v 8. činovni razred; če je ostal pri sodniji, bi ga bilo to doletelo morda po 10 letih. Mož pa tudi ne zna slovenski. Govori za silo, ali tako, da ga Slovenci, ki imajo opravila ž njim, ne razumejo. Konceptni uradnik pri našem deželnem odboru pa mora znati perfektno slove isko, če ne pa ni sposoben za to službo ! Če pohaijo Grusovina, bomo imel! na deželnem odboru zopet novega drago plačanega pa nesposobnega uradnika! In sicer v osmem činovnem razredu. Po statutu pa sme priti jurist po 4 letih v - deseti razred! Z drugo premembo V. točke II. člana statuta za osobje deželnih uradov so hoteli zagotoviti službo nekemu prov. arhitektu, ki sliši na ime Luzzatto. Ta mož je bivši turški podanik. Sedaj je pa nastavljen pri dež. odboru. Za naš daželni odbor je dobro vse, da je le laško. Tudi tega spravijo pod streho brez dvoma, če ne v zbornici, pa v odboru. Saj delajo, kar hočejo. Morda se rsšf \sa reč o teh premembah tudi tako, da sedaj sploh ne pridejo na dnevni red, imenovanji pa se izvršita v odbo-rovi seji, prememba in potrdilo se sprejmeta pa kedaj pozneje, drugo leto, v zbornici... V zbornici se mora o tem na vsak način prej ali slej govoriti energično besedo — da bi pa v odboru storili slov. odborniki svojo dolžnost, na to pa še misliti ni! Pripominjamo le še, da prav v isti seji se je repenčil Verzegnassi pri učiteljskem vprašanju, da ne dajo niti krajcarja več iz dež. zaloga za šolske namene. Za to seveda ne dajo nič, ali za svoje potrebe in svoje ljudi imajo vedno dosti deželnega denarja na razpolago. DOPISI. \l Štjaka. - Naš gosp. kurat je zelo pobožen in Bogu udan mož. On kar gori za božjo čast in slavo. Da! srečna občina, ki ima tako gorečega in skrbnega dušnega pastirja! Čujte torej, kako lepo za vse skrbi! Iz gorečnosti za di.aii blagor svojih ovčie nima več službe božje tako, kakor je bila prej v na-vau«. To je ob 10. uri. Ampak, vkljub toliki ljudski nezadovoljnosti in vkljub tolikim proš-j njnm, je maša vsejedno ob 7. oziroma 8 uri, češ, da tako so lahko vsi pri sv. maši. Eni pri domači, drugi pa da si potem lahko poiščejo mašo pri sosednjih farah. On pravi, da po njegovi zdravi pameti je le edino tako prav. Mi pa pravimo, da naš gospod nune ne more imet! v svoji glavi vsega v redu. Kajti to mu lahko vsak otrok dokaže. Sedaj je maša ob 8. uri, navadno traja poldrugo uro, t. j. do 9. in pol, daljni farani imajo do doma najmanj eno uro, torej pridejo domov okoli polenajste ure. In sedaj kam poslati tiste, ki so bili doma za potrebne varuhe V In tudi zato je prezgodaj za našo obširno občino, ker ne morejo prej opraviti svojih domačih opravil. — Jako skrbnega in pravičnega se je pokazal sedaj, ko je napravil nove cerkvene klopi. Stari in bolehni so jih že delj časa željno pričakovali. A varali so se, Kajti vzemši par sprednjih klopij je dal vse druge v najem. Tako da stari in ubogi niso mogli priti do sedeža. Čeravno so mogoče tudi oni po svoji skromni moči kaj k temu prispevali. Sedaj morajo pa le milo gledati, posebno stare ženice, na mlade in debele, posebno na mlado kuratovo Francko, ki se tako komodno v klopi drži. Kaj ne da, to je krščanska pravičnost?! — Ni čuda torej, da tako kramar-jenje v cerkvi vzbuja splošno nezadovoljnost med ljudstvom. Zato pa če sliši kake gren-kosti, pravi ta naš pastir, da so vsega tega liberalci krivi. — Sedaj pa vprašamo Vas, kedo je kriv, da ni ljudi pri maši sedaj toliko, kolikor jih je bilo prej pri vsald posebej ? — Kedo je kriv, da se Vam je odvzela „frajB biraV — Kedo je kriv, da se Vam ni vslišala še nobena prošnja, kakor ste povedali v cerkvi ? — Vedite dobro, da liberalci ne. Kajti v sedanje starašinstvo so bili izvoljeni možje samo iz vaše stranke. Če so pa. sedaj liberalci postali, tega ne vemo. To pa vemo, da se zavedajo svojih dolžnosti, ter se jim mora dati čast, izvzeinši par Vaših omamljenih podrepnikov! Oni stoje* in delujejo edino le za blagor občine, kajti prestati so morali veliko ravno zaradi Vaše nenasitne bisage. Zato Vam pa svetujemo, da vendar že enkrat zadrgnete svojo fehtarijo. — Vera zahteva, naj ne skrbimo samo za ta svet, nego za nebeško kraljestvo. Ravno v tem c»ziru se je naš sijonski čuvaj pokazal, da misli samo na ta svet. Kajti zahteval je zraven svoje mastne plače še „fraj" biro, podporo za konja m ko je gosp. kaplan šel proč, še polovico njegove mesečne plače, itd. — Da so bile vse te Vaše prošnje le glas vpijočega v puščavi, ste edino le Vi krivi, in največ zaradi tega, ker nimate službe božje ob tisti uri, kakor je bila po stari navadi, in pa Vaša samovlada, drugo za sedaj zamolčimo. — Vera uči: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ali ta nauk je dan-danes le na papirju pri nekaterih naših duhovnikih. Sami grešč proti njemu. Zato kličemo 1 Bodi Zveličar z nami! Zakaj pregnati je take kramarje iz Tvojih templjev, in raztrgati jim krinko z njih farizejskih obrazov. Več o b čin ar j ev. Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) -Pij, moj Bog, da, milostiva," nadaljuje Monte-Cristo; skrivne drame na vshodu se začenjajo in razvijajo na ta na-^n, otl pijače ljubezni pa do smrtne čase, od leka, ki dvigne čiovoka v nebo, pa do onega, ki pahne v pekel. So pa tako tonojie in različne nianse teh Iekov, kakor so različne volje in posebnosti fizične in moralične narave človekove; da, kar je ^ več, umetnost kemikov zna na čudovit način prikrojiti sredstva potrebam ljubezni ali hrepenenju po maščevanju." »Potem so ljudje, živeči v orientalskih deželah, med ka-torfmi ste prebili vi, gospod grof, del svojega življenja, prav |ako fantastični kakor povesti, ki prihajajo iz onih lepih kra-¦lev; človeka je torej tsm res lehko umoriti, ne da bi se bilo treba bati kazni ?. Torej je tam res Bagdad ali Bassora gospoda •allanda ? Ondotni sultani in vezirji, ki tamkaj gospodujejo in ^° to, kar je pri nas vlada, so torej res Harun-al-RaŠidi in "žafarji, ki otrovniku ne samo odpuste, ampak ga napravijo za prvega ministra, samo če kaže njegov zločin res iznajdljivost, 1,1 ki si dajo napisati to z zlatimi črkami, da si preženo dolg ¦ ras '>" ' v.^e, milostiva, fantastičnega niti'v Orientu ni-najti več; prav tako kakor tukaj imajo tudi tam doli, dasi pod drugim: "iiipiiom in v drugačni obleki, policijske komisarje, preiskovalne fc0«nike, kraljeve prokuratorje in učenjake. Zločince čisto mirno °,esUo, obglavijo ali nabodejo na kol. .ledini razloček med on-|'Mnimi deželami in tukajšnjimi kraji je ta, da znajo ondotni °«ucl še bolj mnogokrat kakor tukaj voditi justico za nos. Ničvrednež, ki ga obvlada poželjenje ali sovraštvo, ki hoče uničiti sovražnika ali pa spraviti s pota bogatega sorodnika, gre tukaj k primernemu prodajalcu, mu pove napačno ime, po katerem ga spoznajo mnogokrat še prej kakor po njegovem pravem, in si kupi pod pretvezo, da mu podgane ne puste spati, pet do Šest gramov arzenika; če je zvit, gre k petim ali šestim prodajalcem in si kupi pri vsakem jeden gram, na kar ga spoznajo še petkrat do šestkrat prej; ko ima nato zaželeno sredstvo, da svojemu sovražniku ali svojemu bogatemu sorodniku množino arzenika. od katere bi moral poginiti mamut ali mastodon in po katerem žrtev rujove in se zvija, da priteče skupaj cela četrt mesta. Nato pride množica policijskih uradnikov in orožnikov, iskat gredo zdravnika, ki mrtveca prepara ter spravi iz njegovega želodca in črev arzenik na dan. Še isti večer pridejo prodajalci, ki imajo na prodaj arzenik, ter pravijo : ,Jaz sem prodal temu iu temu gospodu arzenik.' In dokler ne spoznajo krivca, jih naznanijo, če treba, dvajset. Nato neumnega zločinca zapro, zaslišijo, konfrontirajo, mu dokažejo zločin, ga obsodijo in obglavijo, oziroma, če je bila nekoliko itnenitnejša ženska, jo zapro za vse življenje. Tako razumejo vaši severnjaki kemijo, milostiva.1' „Kaj hočete, gospod?" pravi smeje mlada žena. „Vsak stori to, kar more, a ves svet nima skrivnostij, ki sta jih poznali hiši Medici in Borgia." »Toda," pravi grof in zmaje z rameni, „ali hočete, da vam povem, kaj je vzrok vseh teh napak?. Na odrih vaših gledališč se vidi, — vsaj če sklepam po tem, kar sem videl jaz, — kako izpijejo ljudje polno fiolo ali ogriznejo glavico prstana i ter se takoj zgrudijo mrtvi na tla; pet minut pozneje pade zastor, igralci gredo domov. Posledice umora ostanejo neznane, opasani policijski sluga in korporal s svojimi štirimi vojakr ne i nastopita, in ubogi, omejeni ljudje menijo, da se godi na ocbi* resničnega, vsakdanjega življenja prav tako. Toda zapustite Francijo, pojdite v Aleppo ali Kairo ali samo v Rim ali Nea-polj iu srečali bodete sveže ljudi cvetočih lic, o katerih bi vam šepajoči hudič, če bi vas oplazil s svojim plaščem, lahko rekel: ,Ta gospod je tri tedne zastrupljen in čez tri minute umrje."' „Toda potem jim mora biti poznana ona proslula aqua tofana," pravi gospa Villefort, „o kateri so mi rekli v Perugi, da je ne pozna nihče več" „Ej, moj Bog, milostiva, ali menite, da se med ljudmi kaka stvar izgubi? Umetnosti menjavajo svoj dom in potujejo okoli sveta. Stvari menjavajo svoje ime, to je vse, in velika množica se da varati. Toda rezultat je vedno isti, namreč- strup. Marsikak strup vpliva zlasti na kak organ, ta na želodec, oni na možgane, tretji na Čreva. Torej strup provzroči kašelj, ta kašelj vnetje v prsih ali kako drugo bolezen, ki je vpisana v knjigo znanostij, a je lahko smrtna in postane, če še ni, po sredstvih naivnih zdravnikov, ki so navadno zelo slabi kemiki. Posvetujejo se o bolezni, obrnejo jo zdaj sem, zdaj tja; in ker umrje človek čisto navadne smrti, nima govoriti justica pri tem niti besedice, kakor je rekel izboren kemik, moj prijatelj, izvrstni abbč Adelmonte iz Taormine na Siciliji, kateri je temeljito študiral te nacijonalne fenomene." ,To je strašno, toda občudovanja vredno," pravi mlada žena, vsa otrpla vsled pazljivosti; „priznati moram, da sem smatrala vse te povestice za iznajdbe srednjega. veki:." „Da, Čisto prav, samo da so se te iznajdbe v naših dneh še spopolnile. V kaj bi nam bil čas, pozivi, kolajne, križci, nagrade Mohtvon, Če ne v to, da dvignemo znanost na višek popolnosti? Ker bi bil človek samo tedaj popolen, če bi lahko vstvarjal in razdiral kakor Bog, za zdaj vsaj razdira in je s tem dosegel že polovico pota." »Torej," pravi gospa Villefort. „so bili strupi v hišah Deželni zbor. VI. seja. Šesta seja se je vr&ila dne 15. t. m. ob 5. uri pop. Dežolni glavar je naznanil uložene interpelacije od strani dr. Treota in Grče. Deželni tajnik prečita došle petine. Dnevni red. Predlog glede pogajanja med avstrijsko vlado in vlado italijanskega kraljestva glede ureditve reke Idrije je utemeljeval posl. Ver-zegnassi. Predlog se sprejme nujnim potom. Dr. Faidutti je utemeljeval svoj predlog, da se izdela načrt za podeljevanje nagrad v izpodbujo h gradnji kmetskih (kolenskih) hiš v krajih, kjer razsaja pelagra. Predlog je bil sprejet nnjnini potom po živahni debati. Faidutti je zahteval, naj se da v to svrho na razpolago premij K 300 do 500. Sedaj so ta kolonska bivališča skrivališče pe-lagre radi brezbrižnosti gospodarjev nasproti kolouom. Po majhnih sobah je Številna družine, kaka žival. Treba je zamenjati ta bta-novanja z zdravimi. Dr. Egger je zastopal nujTiOSt Faiduttijevega predloga, Holzer je predlagal, naj poskrbi dež. odbor, da bodo take hiše proste davka ter se jim dajo olajšave pri hipotekah, Verzegaassi je protestiral proti Faiduttijevemu napadu na posestnike v Furlajiiji, češ, da ne zanemarjajo kolonov. Re-Iwl je, da nekatera kolonske hiše lahko službo za uzorec, in da ni res, da ne bi imeli posestniki srca do kolonov. Kolonski sistem je tudi v Šempasu in v drugih slovenskih krajih. Na klic, da so to laški ostanki, pravi Verzegnassi: Ostanki laški ali nemški, sistem je tak. Ukora ne zaslužijo posestniki, ampak oni, ki prodajajo slab sirk, ter mlinarji, ki ga meljejo. Potem je priznal, da so hiše za kolone res luknje; ker ni gozdov v Furlaniji, se ne more zidali hiš, les je drag. Dr. Turna predlaga, naj se odstopi to vprašanje deželnemu odboru v proučevanje; naj se predloži potom zajedno s stavbenim zakonom. Sprejme pa se nujnost. Zanimiva točka je bilo utemeljevanje predloga zadevajočega preskrbi-tev pitne vode na Krasu. Dr. Treo je obširnem govoru stvarno utemeljeval svoj predlog. Dr. Treo utemeljuje svoj predlog, da naj radi pomanjkanja deželnih tehničnih moči c. kr. vlada preskrbi načrte za vodovodne naprave na Krasu tako: Govornik se sklicuje na pismeno utemeljevanje svojega predloga, kateri zadržuje potrebne statistične podatke in načrt za vode od iz nanoškega pogorja na kraško planoto. Sklicuje se na notorično potrebo, preskrbeti Krab z vodo, v kateri zadevi se je dosedaj le nfalo storilo, in opisuje razmere vodnjakov in napajaiišč na Krasu in statistično gradivo c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani. Kras bi se dal s potrebno vodo za ljudi in živino preskrbeti? **» D» se sistematično v vseh vaseh napravili na skupno troške država, dežele in prebivalstva veliki občinski vodnjaki in napajališča, katerih je dosedaj le neznatno število. S tem bi se dale razmere izdatno zboljšati, če tudi ne popolnoma. Najboljša rešitev pa bi bila, ako bi se iz nanoškega pogorja tam zbrani ?*udenci porabili za vodovod na kraško planoto razpeljala vodovodna mreža po Krasu z ene strani proti Divači, z druge strani proti Komnu, od glavne vodovodne cevi bi se dali izpeljati manjši vodovodi, v teku nekaterih let do vseh vasi na Krasu. Izvršitev te misli, katero je izprožilže pred leti takratni deželni inžener W. Hraskv, sedaj profesor na tehniki v Pragi, in za katero se ogrevajo sedaj tudi dragi, je odvisno od potrebne množine vode in od pokritja ne-pretirano visokih troškov. Vode je popolnoma dovolj, še preostalo bi je za druge občine, ki bi je zahtevale, in za druge potrebe, kakor za železnico i. t. d. Dolžina vodovodov do kraške planote bi znašala okoli 15 km, vodovodna mreža po Krasu pa bi se morala še natančno proučiti. Troški bi znašali okoli 1000000 kron, ali tudi kaj črcz in bi se morali pokriti na podlagi melioracijskega zakona na polovico od države, za drugo polovico pa od dežele in prebivalstva. Vlada, na katere naslov gre cel predlog, bi bila že zaradi pomanjkanja večjih deželnih sredstev primorana na podlagi zakona prispevati s 50% k tem vodovodnim napravam. To bi tudi gotovo storila, ker mora gospodarsko pospešiti goriški Kras kot ozadje Trsta, in tudi ker je Kras že od nekdaj vežbališče za naše vojaštvo, tako da bi tudi vojaška uprava te naprave v lastnem interesu podpirala. Deželna sredstva so v resnici skromna, vendar bi tudi dežela lahko m Kras kaj storila, ker se je za Kras še jako malo napravilo. Deželna uprava mora kaj storiti za vse deželne dele in le, če vse stranke in vsi deli podpirajo eden drugega, se pride do gospodarskega napredka. Kakor hitro bi dežela to sprejela kot potrebno deželno podjetje, bi bila stvar rešena, kajti kraško prebivalstvo bi bilo gotovo pripravljeno za vse mogoče žrtve, ker je pre-skrbitev Krasa z vodo za Kras življensko .vprašanje. Prebivalstvo bi troške, kateri spadajo nanje, pretrpelo, ker bi se velik del pri vodovodnih delih dal odslužiti z delom. Vsi nadrobni razlogi s statističnimi podatki se nahajajo v pismenem utemeljevanju predloga in v prilogah. S svojim kratkim utemeljevanjem v zbornici hoče le pridobiti zbornico za predlagani sklep, ostalo bode pa odvisno od blagohotnosti vlade in pa od dovolitve pokritja v prihodnjem zasedanju. Govornik predlaga s toplimi besedami, da se predlog sprejme potom nujnosti. Po kratkem posvetovanju italijanskih poslancev izjavi dr. Egger, da priznavajo nujnost zadeve. Nato se predlog soglasno sprejme. Sprejme se na to resolucija glede enakega obdačenja piva in vina po predlogu dr. Eggerja. — Pozove se vlada, da dovrši pro- učevanja glede premembe državnega zakona o ustanovitvi posredovalnic. —- Odda se kmetijskemu odseku na predlog Jakončiča poziv na vlado, da naj se proglasi cela dežela Goriško-Gradiščanska za filokserično. Sprejme se resolucija glede pobiranja užitnine v upravi deželnega odbora. — Glede dovoznih cest na postaje bohinjske železnice se sprejmejo vsi tozadevni predlogi. - Točka o prispevku 8000 kron na leto trgovski zbornici za trgovsko šolo, ki so ima ustanoviti v Gorici, se odda šolskemu odseku. — Točka o prispevku 2000 K za delavski posredovalni urad, ki se ima ustanoviti, se odstopi finančnemu odseku. Potrdi se računski sklep dež. zaloga kmetijske šole in norišničnega zaloga za leto 1904. Potrdijo se razni računski sklepi: za uboge, obnemogle, ranjene itd., nekaj proračunov depozitov, zalogov za uboge, obnemogle itd. in sprejme se naznanilo društvu za pospeševanje c. kr. obrtno-tehnologičnega muzeja na Dunaju. Po končanem dnevnem redu so prišle na vrsto interpelacije. Posl. Grča je inter-puliral naučnega ministra radi tega dejstva: Pred kratkim je prinesel neki dijak IV. gimn. razreda v Gorici slovensko zdravniško spričevalo, katero mu jo napisal dr. Rojic, razredniku prof. Nussbaumerju. Ni^sbaumer, Nemec, je v jezi razlrgal spričevalo na kosce ter ga vrgel v koš. Tako je pokazal sovraštvo do slov. jezika. Interpelantje vprašajo: Kaj namerava storiti naučno ministerstvo, da se tako žaljenje in izzivanje od strani državnega uradnika v bodoče zapreči. V drugi interpelaciji je zahteval branu proti preplavljanju državne ceste po potoku Globočniku med Ajševico in lijaškim mostom. Dr. T r e o je interpeliral glede imenovanja finančnega svetnika G. Laha pri tak. davčnem oddelku okr. glavarstva in deželnega glavarja glede deželnega stavbenega reda. Deželni glavar je takoj odgovoril, rekoč, da pomanjkanje stavbenega reda se občuti že leta in leta, da pa se tudi deželni odbor peča z željeno rešitvijo. Kdor pozna pripravljalno delo, ve, da tak načrt grez iz roke V roko, da je treba proučiti vsako točko skrbno z etnografičnega, geologičnego, zdravstvenega stališča itd. Vse te zahteva dosti dela in časa. Vendar pa je to delo gotovo. Treba je še slovenskega prevoda, nelahko delo. Ker ni lahka reč dobiti v slovenščini odgovarjajoče termine, katerih še ni, pa tudi spretnih prevajalcev za slovenščino ni lahko dobiti. Pravi, da v deželnem odboru sta dva sposobna za prevajanja, pa stat preobložena z drugim opravilom. To delo je preloženo do polovice. Domače in razne novice. Promocija. — Na vseučilišču v Gradcu je bil promoviran doktorjem prava naš rojak g. Josip L e v p u š č e k, odvetniški kandidat v Gorici. Čestitamo! Dar. — Gospod Jakob D o k 1 e v a, oskrbnik Goriupovih posestev v Flmuičelu, je daroval mesto venca na grob pok. g. Ivanu Hausnerju 12 K „ N a r o d n i p r o s v e t i" za ljudsko knjižnico. Kailpot po Goriškem. — Letos bo do skrajnosti točen seznam vseh trgovcev iti obrtnikov. Gorica bo posebno lepo razvrščena. Tisti naši trgovci, k.' želo v teh imenikih svoje ime dOOOlO tiskano, naj se oglase. Plačilo le 1 K. Za oglase je čas le še do konca novembra. „ K a ž i p o t" p o k r a n j s k i h m e-stih bo tudi krasna in koristna knjiga. — Obrtniki in trgovci, ki izvažajo blago na Kranjsko, naj ne pozabijo dati oglas v tem „ Kažipotu". BazgledniCS z narodnimi pesmimi so zopet izšle. To je zbirka lepili ljubavnih narodnih pesmic, a razglednice so prav lepe. Cena : 100 kosov za 5 K, 200 K 9-60, 3&) K Jil-fto, 500 K 20. — Prodaja edino: »Slovanska knjigarna" A. Gabršček v Gorici. Za „Učiteljski kOlUlkt" so zložili trije častniki in dva civilista pri peneči se časi fl K, katere smo izročili na pristojno mesto. IfneitOVan j8 okrajni komisar na Krku g. Fran Lasi č namestništvenim tajnikom. 1'rovizorični okrajni glavar v Trstu 1. Krekich-Strassoldo je imenovan defmitivnim okr. glavarjem. Umlrofljen je vodja okrajnega glavarstva v Kopru namestništveni svetovalec Adolf Schaf-fenhauer. Tem povodom je dobil naslov dvornega svetnika. Schaffenbauer je znan zlasti h ricraanjske afere. imenik udov In namestnikov komisij za Mm pri-dobflino s sedežem v Gorici za priredbeno dobo 190G. in 1907. - Predsednik: Ueli Josip, c. kr.'finančni svetovalec. Namestnik: Dorčič Dr. Franc, c. kr. finančni komisar. Komisija za občno pridobnino II. raz reda. Priredbeni okraj: okraj trgovske zbornice Gorica-Oradiškn. Udje: Venuti Josip, trgovec v Gorici (izvoljen). Mncha Kduard, obrtnik v Solkanu (izvoljen). Vianello Virgil, tovarnar v Zagraju (imeno/aiu. .lochmann And., posestnik valjčnega mlina v Ajdovščini i imenovan). - Namestniki: Diirfles Attilio, obrtnik v Gorici (izvoljen). Mulitsch Josip, obrtnik v Gorici (izvoljen). Lenassi Odo, lastnik mlina in žage v Solkanu (imenovan» Dclinestri Čutilo Egidio, tovarnar v Medeji {imenovan). Komisija za občno pridobnino lil. razreda. A. Priredbeni okraj: Gorira-mesto. 1'dje: Seppenhofer» Anton, lastnik mirodilnico v Gorici (izvoljen). Dramo Ivan, trgovec z hx-som v Gorici (izvoljen). Kurner Itoger. lekarnar v Gorici (imenovan), ltubbia Ivau, trgovec v Gorici (imenovan). -- Namestniki: pl. Sa-vorguani Kduai:!, trgovec v Gorid (izvoljeni. Favetti Peter, obrtnik v Gorici (izvoljeni. Pečenko Anton, trgovec z vinom v Gorici (imenovan). Nardini Dragotin, trgovec, v Gori' i (imenovan). D. Priredbeni okraj: politični okraj tio-rica-dežela. Udje: Jiudin Ivan, trgovec v Don; Borgia, Medici, Eene, Kuggieri in. pozneje najbrže v hiši barona Trenka. katere so tako mnogovrstno izrabile moderne drame in romani...* aSamo predmet znanosti, nič drugega, milostiva," odvrne j grof. „Ali menite, da se spravi resnični modrijan navadno naravnost na individuum, M si ga je izbral za žrtev ? Gotovo ne. Znanost ljubi odbojne strele in domišljijo, če se smem takoj izraziti. Oni izvrstni abbe* Adelmonte na primer, katerega sem vam prej omenil, je delal čudovite poskuse te vrste." »Bas?" „Da. Jednega izmed njih vam hočem opisati. Mož je imel vrt s cvetlicami, sadjem in zelenjavo; med zelenjavo si je izbral za poskus veliko zelnato glavo, polijal jo tri dni z neko raztoplino iz arzenika, in tretji dan je postala rumena in ove-nela; zdaj jo je bilo čas odrezati: na zunaj je bila videti zrela in vžitna, za abbeja Adelmonta je bila strupena. Odnesel jo je s seboj in vzel domačega zajca — zaradi svojih poskusov je : imel celo zbirko domačih zajcev, mačk in morskih prešičkov, zbirko, ki ni bila nič manjša kaker prej imonovana zbirka cvetlic, sadja in zelenjave — AbbC Adelmonte je torej vzel domačega zajca ter mu dal snesti list te zelnate glave; zajec je poginil. Kateri preiskoval sodnik je mogel kaj navesti proti temu, in kateri kraljev prokurator je zaslišal kdaj koga zaradi zastrupljenih domačih zajcev, mačk ali morskih prešičkov ? No beden. Domači zajec j? torej poginil, ne da bi inkomodiral justdeo. Mrtvega zajca je dp|. abbo* Adelmonte svoji kuharici, naj ga bcedi ter vrže greva ni gnojišče. #a to gnojišče je prišla kokoš, kljuvala čreva, zbolela in prihodnji dan poginila. Ko tse je borila s smrtjo, je letel mimo jastreb, jo pograbil, odneBel s seboj na skalovje in jo jedel.-r~ Tri dni nato je ubogi jastreb, ki se je že izza kokošje pojedine pyčutil jako slabo, naenkrat začutil visoko v oblakih, kako ga zapuščajo moči; več se ni mogel obdržati v zraka, pričel je padati ter j padel v ribnik. Ščuka, jegulja in murena so, kakor veste, zelo poŽreBne, in požrle so jastreba. Mislite si torej, da drugI dan slučajno vjamejo v četrti potenci zastrupljeno ščuko, jeguljo ali mureno ter vam jo prineso na mizo. Vaš sosed pri mizi, ki ni zavarovan proti strupu in ribo jd, se zastrupi v peti potenci ter umrje čez osem ali deset dnij vsled krčev, srčnih bolečin in ščipanja v želodcu. Truplo razparajo, in zdravniki pravijo: ,Subjekt je umrl na jetrni oteklini ali na tifusu.ctt „Toda,K pravi gospa Villefort, „vsem trem okoliščinam, katere ste mi našteli, da lahko najmanjši slučaj čisto drugo smer: jastreb morda ne leti o pravem času mimo ribnika ali pa pade na tla sto korakov daleč od ribnika. „ ,0, baš v tem se kaže umetnost; da je človek v orientu velik kemik, v to je treba, da zna voditi slučaj, in zato se tega udi nauči." Gospa Villefort sedi sanjavo in posluša. „Toda,tt pravi nato, „arzenik ostane to, kar je bil; in naj ga zavžije človek v katerikoli obliki, ga najdejo v mrtvem Človeškem telesu, če ga je bilo le toliko, daje bil smrtonosen. * ,Ha, to sem rekel tudi jaz vrlemu Adelmontu. In on je pomislil, se nasmehnil in mi odgovoril s sicilijanskim pregovorom, ki je, če se ne motim, tudi francoski: ,§in moj, svet ni ustvarjen v jednem dnevu, ampak v sedmih; vrnite se v ne deljo/ „V nedeljo sem šel zopet k njemu; mesto da bi polil zelnato glavo z arzenikom, jo je polil z neko strihninovo raz toplino, ki se zove strvehnos colubrina. To pot zolj* ni bilo videti niti najmanj bolno; tudi domači zajec ni irnel proti njemu najmanjše sumnje, a je bil kljub temu mrtev pet minut potem, ko ga je jedel: kokoš je jedla zajca in poginila drugo jutro. Zdaj sva igrala midva ulogo jastreba. Vzela sva kokoš in jo razparala. To pot ni bilo na nobenem organu vidnih znamenj; razpadanje živčnega sistema in vnetje možganov, to je bito vse. Kokoš ni bila zastrupljena, ampak umrla je vsied mrtvoucln. To je pri kokoših redek slučaj, a pogostejši pri ljudeh,*4 ,Gospa Villefort ,ie bila videti vedno bolj zamišljena. /.Sreča je," pravi,, da znajo pripravljati take snovi le ke miki, kajti sicer bi najbrže jedna polovica .sveta zastrupila drugo." ., Kemiki ali osebe, ki sr pečajo s kemijo," pripomni Monte-Cristo malomarno. „In razun tega/ pravi gospa Villefort, oprostivši ^ > silo svojih mislij, „nnj bode pripravljeno in skrito vse še tako modro in učeno, kljub temu zločin ostane vedno ?.Ioč:; in »v ga ne zasledi človeška pravica, je vendar znan Ilogu. Ori»\u-talci imajo močnejšo veat kakor mi in previdno ne priznavajo pekla, to je razloček." „Kj, milostiva. taki pomisleki se morajo pač poroditi v tako plemeniti duši kakor je vaša, a vendar bi jih kmalu pregnali vzroki, izvirajoči iz razuma. Slaba stran človečkih mfcUf je koncentrirana v gotovo znanem vam paradoksnem stavku, ki ga je izrekel .Tean Jeacques Kousseau: ,Mandarin, katere^ usmrtijo, in-.,«, če dvigne konec svojega prsta, nad seboj pet tisoč milj.' t; Toško živfienje obstoji v tem, da se vršijo t.sko stvari, in njegt razum porabi svoje moči v to, da jih ^'v-1 Malo Ijudij najde^v ki hladno porinejo svojemu bližnjiku no^ v srce ali pa mu, da bi ga spravili z zemeljskega površja, daj0 zavžiti ono množico arzenika, ¦:.it«ro sva omenila prej. To !'i bilo res ekscentrično ali bluzr,^ ;a da pride človek do tog«^ mora biti razgreta njegova kri do šestintrideset stopinj, n;ow imeti njegova žila devetdeset udarcev v minuti in mora prekoračiti njegova duša svoje navadne meje. Toda če preidete. &"•* kor je to običaj v filoze n, od. besede k milejšemu sinofli"mf provzročite samo priprosto eliminacijo, mesto da bi zagreli ne-plemenit umor s tem, da onega, ki vam je na potu, spravite čisto pripro.sto s pota. brez sunka, brez nasilstva, brez navideznega sovraštva, brez onega pridevka bolečin, ki n.ipi'avlJ° iz žrtve mučeniku in iz činitelja rablja v pravem pomenu besede, (Dalje pride.) rrnoga »oper it. ac» i one ».. jipqtiy. }3W bergu {izvoljen). Kovač Ign, ml., župan, knW*$ in trgovec v AjdovScini (izvoljen). Lokat- Ivi^ii, sti-ojar v ^lirnu (imenovan). Križnic *AnWstt župan v Kanalu (imenovan). •¦¦• Namestiil^il Lokar Anton, trgovec v Ajdovščini (izv-olje^i), PftvietiC JoBip, lastnik opekarne v O^brij^ali (izvoljen). TribuŠon Franc, mlinar v Hd^ (imenuvan). Kavdaž Josip, trgovec v fi«rei^jjl' vasi (imenovan). ; , Komisija za občno pridobnino IV". i$$ reda. A. Priredbeni okraj: (lorica-mesto. Udj^ja: Tabaj Franc, krSmar v Oorici (izvoljen j, B $»!¦ vaterra Fioravante, slikar v Gorici (iz^olj^ii), KuStrin Auton, trgovec v Gorici (ime^ovr^i|,: Gironcoli p*. Steinbninn Avgust, lekfljiiatV' Gorici (imenovan). --Namestniki: Jiattlg/^-mizar v Gorici (izvoljen). Hertos Peter trgovec v Gorici (izvoljen), pl. Pallich Josii^, ){%jl-gar v Gorici (imenovan), (iasser Miha, fcafl^ l*« »'^eJ <^ežftlnet4iii odboru, cla v prihod njem za-scSd^P pi^dlofti naCrt ssakoiui v o-značeno sv^flio.^ 0 te*n so jo v legalnein odseku wt-pfNvD' ialK- l)lv. %ger in dr. Verzeg^^sise kar ^ elt nin^ld spomniti nič«?sfti\ Kič nista ve-il^lfli f U festt jlmaporole-viil&cGi-jia inpred-CSiliil^iiClsiikadi'. Grcgortii Se tako osveže-^^Ifl^liO^iin. Po govdlt setniatje jia tjeinsem J[%if^hrf dr. iMaranL, ,',i monUt vendar naj bi "^ ^ i)%#%1itvipe- tež. e^ljotsk-Di-, \!n«flgQfi88i jKjf^n odM »z zbornice. Jlarani jo pač mi-»I^JITv11 d odUom že lahko čakate, da se na-pTVd (^ iisvčrt, ki bi dol tudi Slovencci« kaj f\fito\t ^]io jf prišlo do glasovanja, pa seveda '1'U'^j^NiiI ya to, ampak, proti odsekovemu Fk$*$ (1 legalnem iaiajo Slovenci večino), K^jf^ijteMla vv0do. Tu si jo dovolil (l^^,|| ^la^ar, ki je poprej drfeil seveda z K$> „ rtič, <3a j € glasov«! s Slovenci. Ililo" je !l prebil ^si, t-»red log je padel, & loveči bi s toni PjM W*iii & ploh ne liili mogli pKHireti, ker bi iMilf^f^la v-vsakem (lruu**ni «lne>aju glasoval F|» rfj^li s« rcsoluejjo rut vlmlo, naj po-"JmM P^d tcr>či in suSi lot«\ |ii()5. poškodova-n^im «l'vin»> m. Pftžolnlui filu^n so povišali s^t#-*iri^ m% UM) K; dobij« tudi *inifomio.To i% r^Ks-giie- tudi na sluj^o v «loželni hii». Mil, r&stflli h «o nokaj račmisisili sklepov, ugo-^llll ^kilfint |)i-o&nja«3, n<»kai jih o(U)ili. fNit^la &cja del zbora ho v sredo pop. o*,l) nt „1^111! mi. K- Ir^J h lal«pftll(ll sinoS v dožclno- pHrimrs^id ^|i radi tega, ker na postaji v Dom-}]\t®\u «*e »pr-ejemnjo poSllfatev s samini ^;l(fi%iisk im ntsloroin, nnmonjc* nih v slovenske *^#%Mfr|*elni-ijo ]»riol)Jlmo. ^ l^^m mo Je rrtsjfta. >'a§ deželni gla-v*tfJ^je l^>o»'tv io^, kadar mu utko lii^e!),. "ali kot NjiSkl ^m^vedagoji (lonoHljub^on posebno fn.fllf.v~ Mtl pa morajo C-ad. ko ne Izbojuje Ks'0 in glasbeno dru$N v Gorici naznanja, il^n bcv0 li^ielo- buč C5. elec. t, L ob n, zvečer »^vi)j \'l' , kCim'1'rl. Vsiiovcd |irihodiylt. M fL(SKo društvo ,laJi|a" > D«vlnu pri-i^flli |iJ^i»i^o sslov. Šolski inkidini v Devinu. H^ff!l^ld|(> ]ios?l. d v. Tmna in tovarišev i|^l^^oJQ>Jp !> iioslttiicPvi, v kateri je oži-^^sn^^iidivjviisjjo finnnOnetrasvetnika d (< -jorle -o!l a zsjsluP.cn naf-in, pri obrr I mo pri-''^dil^jjiJ 1're-d fasorti smo so že obSit-neje bacili hjj \r j„ i jncteovatijcia. fcl|0lW Bortca-CertUJan,-- Ta železnica H^c IfTvfd ^jili^jin iit glave. JCato jo hočejo prav Izsili*,tji^ia prodajnih faktotjoN", Lani je došel ^n s%tffešm*WL jfl^en odftt)««*, -%!« se take r^ycz«*flnvik>vo!i; ali r„ihi so navajeni dosv-Pjyili i^ -, 1'^di »*-o *>*> jim kaj »ie tako katego-rK-jfiKr., o(^|iij(^.. S to y,de^nu*o Ko združeni polf-%iii . H^iiei^i, kakor Kino t„its<.rfš,ol*otniili isto turJi l^?ki listi. Po cyi ^iid^jo spraviti Furlmic* v (iorico, da bi se '%^# nc slovcaila preveč I fll$KMj! tOjlktl. ,l«ui v nedeljo se b^)0 v>fjiko »l flve>sno pii>.<'ga*je vojaflkib' novin-;V" v(išioriQ-i. IN 4*i# (Inar te slMiiiSfilii- - v seji v »HirfOkflJNnUzIsgal nal deželni glavar, da pre-Vf J ^0 ^3ft ^ieJiipna odboru v KlovenSeino načrt r'kb '^.tf^eiii »kon, da je l»a t<) straSno teiko, ^f[: !iiH'^ijkyo v sloveasfiai t«?rtnl«l technici, '^orj^tviž^k^ko i& iiov^dati po slovensko. ^»j\je^aj takega pri setjanjili razmerah na ^]fi fl^jtfk težko, radi verjamemo, »težko P^nKil^lii) al10, bi ime^ desielxii otlbor v službi rV vf^ili Slov-encev! Fot<>in bi se taka pre-r^nj'lltlii' (Icl^ vršila rnm>«ol^.žje» SK:er pa je ^ Ijii^ft ivi deželni glava.T rekel to z narae-"'dOiiii , da je motegel pokazati Slovencem zopet |%I» « i^eto -vjkes ljubez.tai. -- Xaj blagovoli iij^tcia^ti,tifl tudi Lahom niso padli n nebes l^criiil:ipl tc^Dici. marveč se* se razvili počasi, ^jio^r ^ v sah>m drugem jeziku kar jih ni %1'Smlli v v-adu |l^jll$^ — Ker joiavrtadi-ažba občin-sH^o^j,!^^ v Št. Andre5n ^ dne .H novembra t-v,I. f Si a brez wp«?jia zar«dlpriaianjkanja v^vdcl^e^, r^izpijjiije se 8 wxk a« podlagi >? Iflli'M'^«11 'i&M u'- fch>raarijft 1^'JU- dež. ft$ |t ji), nova, javili, ust«ena dražba, pri ^ili^^afl.c^dil* k>v l«hko tudi l>o nižji tieni. '-v-I^p/^j 3e lirične pri tuktfj^nem uradu d-ie 'tU ii^einbro 10O5., ob !' uri pr^dpoldne lac«f^dpW* pretokom ene me ob zaključi.--fy#4|(H^ «» mu *na5a.COO..kron. - • N"atanCneji pogoji se lahko poizvedo pri podpisanem c. kr. uradu. — C. kr. okrajno glavarstvo. Ustrelil 86 j« včeraj doi ludne ob 11. uri v vojašnici na Travniku korporal Jos. Tramer, star 22 let, doma iz Štajerske. Ustrelil se je s puško v srce, kroglja je Sla skozi hrbet v steno. Bil je takoj mrtev. Truplo so prenesli nemudoma v vojaško bolnišnico. Kaj je gnalo nesrečnega mladeniča v smrt, se ne ve; bil je dober in vesten vojak, ki je šele- »Fed -kraW kim postal korporal. Tatvine. — Ign. Mihelj v ulici v Strači-cah je naznanil policiji, da so mu v nedeljo ukradli neznani tatovi posteljne odeje v vrednosti 10 K. Uršula Ivančič s Tolminskega je naznanila, da jej je nekdo ukradel pri »Ilajhu" na Kornu rute iu drugo blago v vrednosti 10 K. Prijeli so kot sumljivaTiatvine nekega fr. fen Čiča in .los. Martelanca. Našli so pri njih sumljivo orodje. Potem so prijeli še 27-let-nega 11. Medveščka, ki je hodil okoli z Mar-tolancem. Suvali SO se šolski otroci v Podgori. Pri toni je padel s klopi A. Valentinčič ter se pri padcu polomil, da so ga morali prenesti v goriško bolnišnico. Obrtniška razstava učenskih del. - v nedeljo dne 12. t. m. se je otvoriia v Gorici naznanjena razstava učenskih del. Med razstavljala je tudi mnogo Slovencev, Razstava napravi na obiskovalca dober utis. Zastopane so razne stroke. Navedemo naj vsako posebej: C v e 11 i č ar j i. Tvrdka Gorjan je zastopana po treh učencih in sicer: Padovan Jos., Coudech Al., Lovišček Fr. Razstavljene imajo razne vence in šopke toli iz svežih cvetlic, kakor iz narejenih. Štolfa je zastopan pa dveh učencih in sicer: Pontaš Iv. in Resic Tv. Razstavljena je krasna lira iz cvetlic ter venci in šopki. — Hnatvsin je zastopan po Eeicli-mann Marcelu, ki je razstavil krasen venec iz peri. ....... Knjigovezi: Paternolli Iv. po dveh učencih in sicer Komavli Ivan in Civelli Albert, Seite je razstavil troje knjig, čeprav nima knjigovezu ice in torej tudi ni opravičen v tako razstavljanje. Ali Lahti dovolijo vse! Furlani je zastopan po svojem sinu. M iz ar ji. Čeprav jih je v Gorici mnogo, se je udeležilo razstave le par, in sicer: Buz/i I. zastopan yo MoČilniku Ivanu, kateri je izdelal malo a krasno omarico. - Devetak Štefsii je zastopan po: Silligu Jos. Pečarji. Staiiig, zastopan po Žnider-čič Ant. Razstavi) je lepo peč. Peki. Pekarija Drašček zastopana po treh učencih, iu sicer Cej Drag., Cehovin Jos. iti Micheli Fr. Tu je razstavljenega mnogo nnjllnejega in priprostega peciva. Vsi izdelki «o občudovanja vredni. Fajt Andr. iiastopan po :} učencih in sicer : Fajt Iv., Moderc Ant. iu Petronio Lih. Tudi tn vidimo raznovrstno pecivo in krasne torte. Hauman jo zastopan po učencu Reščiču Vvg. : ima tudi lopo pecivo. ¦S v e č a r. Svečama Kopač je zastopana po dveh učencih in sicer: Vuga Ivan iu Siničič Jos. Tam vidimo krasne jaslice in raznovrstne voščene izdelke, ki res delajo čast slov. obrti. Kam en ar ji. Bitežnik Blaž je zastopan po Culotu Ivanu, ki je razstavil lep nagrobni kamen. Podberšič Jos. je zastopan po Krančeškin Josipu, ki je napravil lep lijak in pa krasno piramido. Culot Iv. je zastopan po Pavšiču Iv. in Filipiču Mariju. Ključarji. Med vsemi, kar jih je v Gorici, je zastopan edinole Valantič Fr.; razna kov. dela in podkovi. Sedlarji Koritnik ima razstavljeno lepo konjsko opravo. R e z b a r j i. De Zorzi Kolman je zastopan po Portelli Gast., Čtcmer Al, Krait Jos. Tu vidimo lepe rezbarske izdelke. Krojači. Med toliki sta samo dva zastopana iti sicer Roje Vid in Č o t a r Fr. Tudi tukaj imamo priliko videti napredek v rezanju. Sod ar j i. Rusjan je zastopan po Ličnu Iv. in Treleani L. Razstavljeni so štiri izdelki. Šivilje. Med njimi ni nobene Slovenke. Čevljarji. Enako. Slovenski obrtniki se vsekakor premalo zastopani 1 Tiskarne: „Goriška Tiskarna'' A; Gabršček je zastopana po dveb učencih in sicer: Susič Ivan in Batistuti Kari. Tu vidimo razstavljeno reklamno tablico, tiskano v petih barvah, ter vabilo za koncerte. Hilarijanska ti- skarna je zastopana po Rudigna Edv„ razstavil je stenski koledar. Obbizi in Pallich sta zastopana po Zavadlavu Mariju, ki je razstavil neko okrožnice in uzornike črk. Strela. — Iz Naklega nam poročajo, da je 16. t. m. zjutraj ob 6. uri treščilo dvakrat zaporedoma v Škocijanu. Strela je razdjala zidano stroho zvonika, poškodovana je cerkvena streha, poškodovanih pa tudi sedem hiš. Strela je ubila dvo kravi in dva prašiča. Opekel SB Je 4 letni otrok Ivan družine Šveriigojeve v Št. Petru. Oče je bil na delu, mati pa je šla v Podturen po opravku. Otrok je prišel preblizu ognja, padel vanj ter se opekel nevarno. Poklicali so na pomoč bratci ponesrečenega, in prihiteli so ljudje, ki so potegnili otroka še živega iz ognja. Prenesli so ga^hitrojv^goriško bolnišnico_____~______ — SllOd V Nabrežlnf. — Tudi v Nabrežini je bil v nedeljo shod za splošno in enako volilno pravico. Govoril je g. Kopač ob splošnem odobravanju. Neumestno pa se je bilo, da je predsednik shoda, neki Marica, po Kopačevem govoru izustil par besed, s katerimi je hotel grajati navzočo množico, češ, da je ta poslednja kazala premalo navdušenja. Po shodu je priredila množica sprevod do kolodvora in zopet nazaj v Nabrežino. Novo okrajno glavarstvo se je ustanovilo za Krk. Poslovati začne s 1. decembrom t. 1, Velik požar je uničil v Škodovaki na posestvu StrassoldoCristalnig hlev, senik, stanovanje, razne premičnine, kmetijsko orodje itd. v vrednosti 20.000 K. Conte Modena in L. Dreas sta rešila iz hleva 3 vole; bila sta v nevarnosti za svoje življenje. Grad Mlramar. — Od prihodnjega ponedeljka naprej bo grad Miramar zopet pristopen občinstvu. Grad si je možno ogledati od 10. do 12. predpoludne in od 2. do 4. popoludne. Odprti lekarni. —- Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Fonočna služba v lekarnah. — v času od 19. do 26. t. m. bo ponočna služba v, lekarnah Gironcoli-Pontoni. Delavska zavarovalnica preti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu je izdala za leto 1904. poročilo o svojem poslovanju. Iz tega poročila posnemamo sledeče podatke : odškodnin se je izplačalo 751.844 K 84, upravni strov!ri so znašali 11G.190 K 50 v, drugi stroški 19.838 K 91 v, nedostatek iz poslovanja leta 1903. znaša 1,034.873 K 14 v, dočim se kaže stanja "-kladov koncem računskega leta (razen pokojninskih zakladov) 5,927.992 K 74 v; skupnih izdatkov je torej 7,850.740 K 13 v. Med prejemki je zaznamovati: Zakladi prejšnjega leta (razen pokojninskega zaklada) 4,997.281 K 15 v, zavarovalni prispevki članov 1,417.388 K 03 v, dohouki naloženih glavnic 161.833 K 08 v, nepokriti nedostatek iz le a 1905. 1271.887 K 10 v. Aktiva b:'i!:nee izkazujejo: stanje v blagajni 5.718 K, razpoložljive terjatve 93.172 K 02 v, vrednostni papirji 1,280.(509 K GO v, posestva 758.G51 kron 14 vin., hipotekama posojila 1,710.786 K 09 v, terjatve zavarovalnih prispevkov 915.226 K 94 v, ter skupni nepokriti presežek pasivnega imetja preko aktivnega 1,271.887 K 10 v. Pasiva znašajo: za-računljiva vrednost zaveznosti proti onim, ki so opravičeni dobivati rente 5,908.003 K 29 v, zavezanosti proti tretjim osebam in zakladom, . obremenjenim s takimi zaveznostmi 121.762 K 35 vin. Razgled po sueta. Državni Zbor .e sklican na dan 28. t. m. Vlada In volilna rrtorma. ~ viada je obljubila Nemcem, da hoče pri volilni reformi varovati njihovo „posestno stanje". Kakor se čuje, hoče vlada z novo reformo izdatno po-možiti število mandatov nemških mest. Če se take nakane ne preprečijo ob pravem času, pač nam ne koristi nič volilna reforma l V Štajersk«ni #Gtoein Zboru je utemeljeval nosi. Resel svoj, predlog, naj se odpravijo olajšave pri šolskem obisku., Take olajšave imajo Škodljiv upliv na šolo in otroke ter je bila ta novela izdana le klerikalcem na ljubo. S tem se je hotelo šolo .potopiti. Rokitanskv je predlagal, naj se deželni zbor izreče proti novemu šolskemu in učnemu redu, ker odgovarja le reakcijonarnim željam; dpločbe glede" , siljenja k verskim vajam in druge so v nasprotju z državnim osnovnimi zakoni, zategadel naj se takoj prekličejo. V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal Biankini, naj se priznajo v Cislitvanski vse študije, dovršeno na vseučilišču v Zagrebu* OmeDJal, je, da slovanski visokošolci niso varni na nemških vseučiliščih niti svojega življenja. Salvi je protestiral proti nemškim na-silstvom na Dunaju in v Inomostn ter se izrekel za laško vseučilišče v Trstu. Za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu se je izrekel tudi Tresič-Pavičič. V moravskem deželnem zboru so nasvetovali Nemci glede volilne reforme: sedanje kurije naj ostanejo, ustanovi naj se splošna kurija s splošno volilno pravico, kakor je peta kurija za državni zbor. V skupini mest in kmetskih občin in v splošni kuriji naj volijo narodnosti ločeno. Dr. Stranskv je uložil minoritetni votlim za splošno, jednako in direktno volilno pravico. Veleilastl proti Turčiji- — »Standard" poroča, da so izdelane že vse podrobnosti o skupnem nastopu-velevlasti proti Turčiji. Di-plomatje vedno bolj sodijo, da nastopi sultan rajši z nasilnimi sredstvi, kakor pa da prepusti velevlastim finančno kontrolo v Makedoniji, ker se boji za svoje vladarske pravice. Angleško ministrstvo za zunanje stvari namerava nasvetovati velevlastim, da zasedeje kako turško mesto ob morju, kjer naj zaplenijo tudi carinske dohodke, če Turčija še enkrat stavljeno zahtevo za uvedbo finančne reforme v Makedoniji odbije. Angleži predlagajo okupa-pacijo Smirne, ki je glavno maloazijsko pristanišče za blago. Angleži tudi izjavljajo, da velavlasti ne bodo zadovoljne samo s plato-nično demonstracijo brodovja, ker bi tak poizkus le škodoval ugledu velevlasti. Te dni so se posvetovali carigrajski zastopniki velevlasiij še enkrat o skupnem nastopu proti Turčiji. Sultanu pošlejo še en dopis, v katerem mu uradno naznanijo posledice njegovega obotavljanja glede Makedonije. Na odgovor turške vlade, ki najbrže zopet odbije zahtevo vele-vlastij, nameravajo velevlasti blokirati Darda-nele, A blokada nikakor ne bo popolna, ker bodo lahko vozili .nizozemski, švedski in norveški pomiki. — Zadnje vesti pravijo, da se je Turčija udalal Slovensko akademlčno društvo Ilirija i Pragi si j& izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 31. m. m. sledeči odbor: predsednik: tech. France Jenčič; podpredsednik: phil. Ivan Steblovnik; tajnik: iur. Janko Hacin blagajnik: tech. Viljem Kukec; knjižničar: iur. Andrej Kezele; arhivar: iur. Anton Ka-cjan; gospodar: teh. Gvidon Gulič. Pregled; nika sta: phil. Adolf Turek in tech. Josip Kre-menšek. — Odbor. Admiral Roždestrenski, — Kakor javljajo iz Kobe, se je tamkaj vkrcal admiral Koždest-venski, da se odpelje t Rusijo preko Vladivo-stoka. Admiral je še obvezan. Shod slovanskih časnikarjev v Belengradu prične jutri 19. t. m. ter bo trajal 3 dni. Udeležijo se ga bolgarski, slovenski in hrvatski odposlanci. Volitev aovep norveškega kralja. =- Mmi- sterski predsednik Michelsen je naznanil v stortingu v Kristijaniji da se bo volitev kralja vršila v soboto. Storting je s 100 proti ll glasom vsprejel vladno predlogo glede apa-naže kralja. Šest členov ni bilo navzočih. V debati o vladni predlogi je radikalec Tveiten predlagal svoto 500.000 kron. Vlada je priobčila stortingu, da seje vsled pooblastila, danega jej od stortinga, obrnila na danskega princa Karola. Isti je odgovoril, da je v slučaju pripravljen, vsprejeti norveško krono. Japonski za Splošen mir. — Japonski odposlanec Hajaši je v angleški trgovinski zbornici v Londonu izjavil, dr ; ;'je nit v šivalni stroj, tem manj -kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 20-letni poskuSnjt raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm Ifaffovi šivalni stroji K&Sjpo meM dobi še vedDC Ifaffovi šivalni stroji ^SJSUSH za domaCo rab0 ta Viaifnui ifualni tirali so posebno pripravni za umetno vezenje jPlftllUVI ilVdini StrOJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. ffaftavi šivalni stroji T^lt^Jtl^ V8ako lovarn0, msar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« Šivalne stroje. laloga Ifaffcvih šivalnih in drugih stroje? v Corici via Municipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA. l*oprAirIJ»liii«ii Šivalnih strojev, drokoles Nunak« ullcn 11 OCCASION Zabilježite si našo tvrdko! 1. decembra 11. se začne velika — - prodaja božičnih- — daril! mm Pregrad & Cernetič ......Gorica— »TRGOVSKI DOM". ¦ Zdravlje je največje bogastvo! Kapljice su. Hflarka. Te glasov i te in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo* ^ vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo -. *P katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduilO, bolečine - in. krče, pospešujujejo in zboljšnjejo W «fp prebave, čistijo kri in creva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni, ffr ^i koliko in ščipanje v,želodcu. Odpravijo v^ko.KfzHco in vse iz nje izhajajoče bolezni. Hg, J( Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronti ter ne bi jT *P smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: ^ W Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: W ?? nip^lrm lekarna. 7aareh. ITIarkou tra št. 5 noten rprknp sil IYlarka v? «fr ITJestna lekarna, Zagreb, ITIarkou Irg št. 5 poleg cerkue su. marka. ^l -— Pošilja «e po povzetju alr naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica ^ w se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: l ducat i" (12stckl.)4K, 2 doc.(24stekl.) 8 K,3duc. (36 stekl.) 11 K,4 duc.(48stekl.) 1460K, 5duc.(60 stekl.) 17K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma i- ozdravili: Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar: Stjepan Borčio, župnik; ^ ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanic, seljalr itd. dfc V Ustanovljena leta 1360. [TlCStna ldkafflfl, Z3(]r€l), Ustanovljena leta 1360. fc J? Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. t? Mehanična delavnica == z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semeniška ulica št. 14, Popravlja bicikle, moflo-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. Prva konsumna zaloga olja RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje -•— vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A 9k M M in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Scbu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da," se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanea kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter tiajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hjigei Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vsjaMiu štev. !3 Nova [slikarska obrt p Gorici, ulica Morelli št. 9. I Najzanesljiveje izvrševanje ples-Ikarslcih, Iakirarskih, napisnih in sobo« Jslikarskih strokovnih del. Specijalitete jv imitaciji lesovja. I Svojim rojakom v mestu in na I deželi se za mnogobrojna naročila toplo .>,riP°ro6a udani Jos. Makovec. Henrik Curiel Teičališče Jos. V. rili 42. GORICA Tekalito Jas. Verdi 42. Specialiteta oljkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ » 30 tt „ ^ iz Istre - 40 „ M\ „ Corfu ., 48 „ ©J » Bari n M n „ oo 1 „ Molfette ., 04 „ n o „ Provence » 72 „ M u „ Monte S. Angelo n 80 » „ | „ Luke 90 n Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanje na dum. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi lUStolju 7. TRBOVIKA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje le altlj. POTBEBŠČINE ia pUarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanka za Šivalna stroje. POTREBŠČINE za krojača in čevljarje, Svetinjlce. — Božal venci. — Masne knjižice. lišna obuvala n vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 O gr t s k a cvetlična paprika LSS ¦ B priznano izvrata vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Kazpošilja po po? retju od 1 kg dalje firanko. Nadaljne posebnosti: sla nina, ogrski salami itd se zaračunajo najceneje Rizpošiljilnlci mkovrttell deželnih prUelkoi Haupt A. Rudolt Budimpešta (Ogreko) VIT. Ovodagasse 2s Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hapol JDi*aščik, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. ZAHVALA. O pMiki femrii našega nepozabnega in ljubljenega očeta, tasta in sslat-eg^ o«ct«i, gospoda Ivana Ti ausnerja prisrčno ^ahvaljuj^ma vse sorodnike, prijatelje in znance za mnogo-brojnov udeležbo pri pogrebu ter za izražena nam sožaija. Posebej zahvaljujeta ».pevsko in glasbeno društvo iz Gorice« za ginljivo petje v cerkvi, pr^a. duhovščino iz Gorice in Mirna, šolsko vodstvo tei' siv iopMngtvo ^ Mirna. Vsem iskrena hvalal ------- VG*0I*lC*f 17. novembra 1905. Žalujoči ostali. Anton ICrušič ^>JiHcl mojster ==z ^r^; in trgovec v Gorici tdB^lIfee los. Verdi Št. 33. ^nt^ališfi*. Frana Jos. št. 35. - izdeluje — vsakovrstne obleke P10- naijnovejSem jkrojij^ iri po želji g. njarečnikov. Z zalogi iima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in ^angležko raznooTSfmo fino blago m jesensko in iimsfco dobo. Zaloga i^zgo tov! jeiiili ablek, površnikov, havelokov, zNsIcjli sjuk^nj itd. nnoraosti! Radira čri^jlo^ k^ In tiskarko črnilo brez kir-arilrj p^pir. Se d«obi va >vRioi#a!mski knjigarni A. Gabrštek v ^J^rfei. tm W PEČENKO LZ^žs> Gorica ^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" h sloveče čeSke „Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje nvstrijsko-ogrske drŽave v^ sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cent zmerne. Postrežba poštena in točna. Gorica ^**- Gorica Klimalifino zriravišfce. Hotel Sfldbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč z& one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Dajte otrokom tečne testenine Žnideršič & Valenčič-a ako jih hočete imeti zdrave in rdečelične. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica, 2 veliki ladji b»lis-s'i železniškega mosta v Solkanu sti na prodaj (to $Q. novembra za vrednost lesa. Ofcrto*in naslon: MAKUO JANEZ, v Solkanu št. 99. Jedilno olie „Ottoman-ov" papir za cigarete = ...... in cevke Se Sani hvali ter ne rabi nikako reklame. „GariŠka ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Naealatvo In nad*orat*c je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902 tako * 'Hranilna vloga 86 obrestujejo po 41/,*. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje 2 odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama, Posojila: na vknjižbe po 5*/,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6^. Glavni deleži koncem leta 5J/,*• Stani« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113 382 -Hranilne vloge 1,554.989 13.-Posojila 1570.810 39 — Vrednost hiš 110.675- (v resnioi so vredne ve6>. — Reservm zalog 75.101-01. Hranilne vlogre se sprejemajo od vsalcogfar. Telefon št. 79. Lekarna Cristofoletti ? lonci na travniku. I ctsfrt Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana 2adruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogo« : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Plazza vocciila 1. Podružnica w Spljotu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Mm & Čl : v Gorici Stolni trg št. 91 Piazza D'amo) priporočata svojo raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivane stroja in poprave jamčiva od 5-10 let. Trskino (Štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K NO, bele barve K S. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dedkom, ki so nervozni in nožne narave. Trskino jetrno oJje se železnim jodecem. 8 tem oljem s< vse kostno boTuznf, žloziii otoki, golšo, ozdravijo v kratkoi malokrvnost itd. itd. času z gotovostjo Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.---------• Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede eistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4ft Cristofolettijeva pijača iz kine in železa Ha* najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. ------- Ena steklenica stane 1 krono Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Llovda". s cesarskimi brzoparniki »KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM- in „KAISER VVILHELM der GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za pomike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri CD CD trd MAH ftffUUl Kolodvorske ulice st. 35 nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiŠlerju". t3C3 Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se M tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Pos režba poštena, reelna in solidna. """" Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, \Vioming, Nevada, Oregon in Wasliington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aircs, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. SO S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne [ gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela iu strojeu za pletenje Tomaž H. Wnitttck & C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. Igralci citer .,,.,,, f\ komadov muzikalrj za citre in cenik zastonj dotajo