glasilo ravenskih železarj Leto XXXIII Ravne na Koroškem, september 1996 Št. 9 POMEMBNA INVESTICIJA V VALJARN h Peč za toplotno obdelavo v zaščitni atmosferi Letošnjo jesen bo v ravenskem Metalu, v Valjarni, začela obratovati Ebnerjeva peč za žarjenje v zaščitni atmosferi. Postavili so jo konec julija, sledil je hladni zagon, po vgraditvi nakladalne in razkladalne naprave, izdelane v Strojih in tehnološki opremi, pa bodo peč dali v poskusni topli pogon in jo konce septembra ali v začetku oktobra izročili v redno proizvodnjo. Z investicijo so v Valjarni začeli leta 1995, ko je vodstvo Metala skupno z direktorjem Vinkom Pogačnikom presodilo, da že potrjena investicijska projekta (kontrolna linija in dimenzijska zamenjava ingotov) ne zadoščata. Lastnik je s tem soglašal in nadzorni svet je odobril dodatna finančna sredstva in preusmeritev dela že odobrenih investicijskih sredstev. Vrednost uvožene opreme so ocenili na 5.140.000 DEM, celotna vrednost investicije pa naj bi znašala 8,4 mio DEM. Vodja in avtor tega investicijskega, projekta je dipl. inž. Vlado Hrnčič i/. družbe SIRD, odgovorni vodja v Metalu pa dipl. inž. Kristijan Zalcsnik, ki mi je dal tudi podatke o investiciji. Nova peč bo v glavnem namenjena žarjenju orodnih jekel, pri katerih so imeli doslej težave s kakovostjo površine zaradi prevelikega razogljičcnja (škajc). Kupili so jo pri avstrijski firmi Ebner - ta je dobavila celotno opremo peči, za dovod elektrike so poskrbeli clektrovzdrževalci Metala, za dovod ostalih energetskih medijev Energetika in za tehnični plin MG Ruše. Črpalki za hladilno vodo je Metal kupil v Litostroju. Montažna dela je prevzela Šerpa, ki je svojo delovno ekipo okrepila z delavci Inštalaterja in Sardoniksa (nekdanje Ilidromonlažc). Podizvajalca sta bila Eltcs in Pleskarstvo Herman, toplotno izolacijo so vgradili industrijski zidarji pod vodstvom Anke Maklin. Kakor jc povedal Miro Verdnik iz Šerpe, so z montažnimi deli začeli 28. maja in končali 26. julija. Rok je bil kratek, vendar so ga ob velikem prizadevanju vodja Stefana Lindenbauma in vseh sodelujočih izpolnili, kljub temu, da so bila dela tudi zelo zahtevna. Prvi mesec je delo potekalo v dveh izmenah, nato pa z nadurami. Delali so po terminskem planu, ki ga je za vsak teden sproti pripravil predstavnik Ebnerja. Tako so lahko v začetku avgusta začeli s hladnim zagonom peči, preskušanje pa naj bi trajalo do 17. septembra. V Metalu računajo, da bodo v tej peči toplotno obdelali do 16.000 ton materiala letno. To ustreza sedanjemu deležu orodnih jekel, ki znaša približno 27 odstotkov proizvodnje, če pa se bo proizvodnja teh jekel povečala, bodo morali postaviti še eno peč. Ebnerjeva žarilna peč je v primerjavi s podobnimi agregati v Valjarni zelo izpopolnjena, sodobna, z računalniškim vodenjem. Zaščitno atmosfero bo ustvarjal čisti dušik, ki ga bo dobavljalo podjetje Mcsscr Gricsheim (MG) iz Ruš. Tp podjetje je tudi priskrbelo bazen in uplinjevalnik, cena tega dela investicije pa je všteta v ceno dušika, ki ga bo Metal kupoval za proizvodnjo. Povprečna poraba dušika bo približno 80 m3 na uro pri tlaku 4,5 bara. Energetika jc po pogodbi z Mctalom napeljala do peči zemeljski plin, hladilno vodo in stisnjeni zrak. Priklopi so pripravljeni tako, da jc mogoče priključili še eno peč. Poraba zemeljskega plina bo pri tej peči 145 m3/h pri tlaku 3,9 do 4,1 bara. Energetika je izpolnila še dodatno naročilo Ebnerja ter vgradila čistilno napravo za hladilno vodo, za varno in zanesljivo obratovanje peči pa je, kot je povedal inž. Franc Oderlap, poskrbela s tem, da jc nanjo priključila dizelski agregat. Nanj bodo peč preklopili v primeru, če bo izpadel električni lok iz omrežja. V ta namen je bilo treba speljati kabelski vod od črpališča peči UHP v jeklarni do Valjarne oziroma do peči Ebner. Kljub dodatnim delom je Energetika vse opravila v dogovorjenem roku. Dobro se jc odrezala tudi delovna skupina Eltesa, ki je pod vodstvom Josipa Janota opravila vsa električna montažna dela (priključila jc tudi črpalko za hladilno vodo) - ne le pravočasno in pravilno, temveč tudi estetsko, kot je ocenil predstavnik Ebnerja. Glede na kakovost opreme in zahtevnost del, ki so jih opravili domači izvajalci vestno in pod strokovnim nadzorom proizvajalca, lahko rečemo, da je ravenski Metal obogaten s pomembno proizvodno napravo, ki mu kaže zanesljivejšo pot v prihodnost, saj mu bo omogočala večjo konkurenčnost na zahtevnem svetovnem trgu, kol jo je imel doslej. Mojca Potočnik OSKRBA Z ENERGIJO V JUNIJU IN JULIJU 1996 J Dobava primarnih energentov je bila v mesecu juniju in juliju v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Kot nadomestilo zemeljskega plina za parni kotel pa smo nabavili 50.120 kg kurilnega olja. Naslednja tabela prikazuje porabo zemeljskega plina v posameznih podjetjih in odstopanje od mesečnega načrta. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 109,8 -m3 in od zunanjih dobaviteljev 94,7 m3 odpadne emulzije ali skupaj 204,5 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 61.500 kg odpadnega olja, in sicer: 12.600 kg od družb železarne, 41.700 kg od cepljenja emulzije in 7.200 kg od zunanjih dobaviteljev. Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti pa smo opravili načrtovane preventivne periodične preglede in vzdrževanje na energetskih napravah in omrežju. Na parnem kotlu št. 2 in vročevodnih kotlih št. 1, 2 in 3 smo po dimnikarskem čiščenju opravili konzcrvacijo ogrevnega in dimnovodnega sistema na kotlih (zaščita proti rjavenju med kurilno sezono), nadaljujemo pa tudi z rednimi letnimi pregledi in popravili na napravah centralne kurjave. Dokončali smo z zamenjavo dotrajanega cevovoda tekočega butan-propana, in sicer od mosta pri kisikarni do severovzhodnega vogala nove stavbe mehanične, tako stroj za površinsko kaljenje v kalilnici I spet normalno oskrbujemo s tekočim butan-propanom po cevovodu. Ob prostoru za cepljenje emulzij (ob stari kotlarni) in na postaji za kurilno olje smo pričeli z gradnjo lovilnih jam za rezervoarje in lovilne ploščadi za zbiranje odpadnih emulzij in olj. Tako bomo izpolnili predpise in onemogočili onesnaževanje okolice ter podtalnice. Na podlagi naročil pa smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike. Marjan Kunc DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 4.033.070 4.490.492 111.3 SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o. 258.660 134.567 52.0 SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d o. a 100.820 93.128 92.4 ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 377.400 401.575 106.4 SKUPAJ 4.769.950 5.119.762 107.3 PESKALMI STROJ ZA VIŠJO RAVEN KAKOVOSTI V bližini Ebnerjeve peči v Valjarni stoji nov pcskalni stroj firme STEM iz Nove Gorice. Prvotno so ga naročili z namenom, da bi z njim čistili palice za kontrolno linijo, potem pa . so ugotovili, da sc ta naložba ujema tudi z drugo - z Ebneijevo pečjo za toplotno obdelavo. Vrednost te investicije je, po besedah dipl. inž. Kristijana Zalesnika, skupno s temelji okrog 500.000 DEM. V stroju bodo pripravljali material za kontrolno linijo, za toplotno obdelavo v zaščitni atmosferi in opravljali končno obdelavo (peskanje) za odpremo kupcem, ki želijo čisto površino valjanih jeklenih izdelkov. S tem bodo v valjarni dosegali višjo raven kakovosti - doslej so morali tovrstne izdelke peskati v Vzmetarni ali v Monterju Dravograd. Peskalni stroj bo skrajšal pot in čas proizvodnje in obratu Valjarna omogočil, da bo laže šel v korak s konkurenco. S peskanjem valjanega materiala pred žaljenjem bodo v Ebnerjevi peči privarčevali 50 odstotkov dušika v primerjavi z žatjenjem nepeskanega materiala. Prvi poskusi so pokazali, da je stroj dobre kakovosti, le malenkostne pomanjkljivosti je bilo treba pred prevzemom še odpraviti. STEM izdeluje te stroje v kooperaciji z italijansko firmo Girlo Banfi iz Milana, od koder so tudi vsi pomembni sestavni deli stroja. M. P. DRŽAVNE SUBVENCIJ E za učinkovito rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije Z enostavnimi posegi je mogoče zmanjšati porabo energije, kar pomeni tudi zmanjšanje stroškov za ogrevanje, manjše onesnaževanje okolja in manjšo odvisnost posameznika od dobaviteljev virov energije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Agencija za energije) je zato letos razpisalo subvencije, ki naj bi pripomogle k učinkoviti in za okolje sprejemljivi rabi energije v naseljenih individualnih objektih in stanovanjih. Z njimi letos podpirajo: ■ tcsnjenjc oken (subvencija do 4(X) SIT/m tesnila oz. največ 10.(KK) SIT na gospodinjstvo) ■ toplotno izolacijo podstrešij (subvencija 350 SIT/m2 oz. največ 28.000 SIT na gospodinjstvo) ■ nastavitev in kontrolo oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje (subvencija do 5.500 SIT na gospodinjstvo). Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je skupaj s programom P1IARE za izrabljanje obnovljivih virov energije pripravilo razpis za ■ subvencioniranje gradnje sprejemnikov sončne energije za pripravo tople vode. 'listi, ki so ali bodo v letu 1996 zgradili solarni sistem in bodo ustrezali razpisnim pogojem, bodo po končani vgradnji celotnega sistema dobili subvencijo do višine 18.(XX) SIT/m2. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ so lastniki oz. upravniki stanovanjskega objekta na območju Republike Slovenije ■ bodo pridobili pozitivno mnenje energetskega svetovalca, in sicer po kriterijih, ki jih je določil izvajalce projekta ■ po končanem posegu bodo izvajalcu posameznega projekta dostavili predpisano vlogo za dodelitev subvencije z vsemi zahtevanimi prilogami. Letošnji razpis sc začenja septembra. Občane bodo o začetku akcije seznanili javni mediji, ki bodo posredovali tudi natančne podatke o postopkih prijave, izvedbe in izplačila subvencije. Vse informacije, razpisni obrazci, praktični nasveti, svetovanje in strokovna pomoč bodo občanom na voljo v Energetski svetovalni pisarni. Vse interesente prosimo, da svoj obisk najavijo na telefon energetskih svetovalcev: 0602 21-131, interno 5603, Mojca Kert - Kos, dipl. inž. ali 0602 21-131, interno 4525, Andrej Žlebnik, dipl. inž. EnERGETSflfl ■SVETOVflLfllCfl REMONTI V METALU SO BILI USPEŠNI V poletnih mesecih, ko je zaradi dopustov na delu manj ljudi, opravijo predvsem v težkih obratih remonte na večjih proizvodnih napravah, ki jih zaradi izmenskega dela med letom ni mogoče ustavljati. Čeprav so bili letni remonti v preteklosti obsežnejši, kakor so danes, tudi sedanji niso zanemarljivi, saj vzdrževalci s tem, ko naprave temeljito pregledajo, očistijo in dotrajane dele zamenjajo, zagotovijo nemoteno proizvodnjo v naslednjih mesecih. Na kratko smo o letnih remontih poročali v 13. št. Novic, v Informativnem fužinarju pa povzemamo nekaj izjav vodij vzdrževanja in njihovih pomočnikov v posameznih Metalovih obratih na območju Železarne Ravne. Otmar Juh, Jeklarna: “Od 27. junija do 16. julija smo imeli remont v Jeklarni 2, od 5. do 20. avgusta pa v Jeklarni 1. Letos smo imeli v načrtu večja redna popravila na vseh ključnih proizvodnih napravah v obeh jeklarnah ter na odpraševalnih napravah ter žerjavih. Dela so potekala po načrtu, čeprav brez težav zaradi majhnega števila vzdrževalcev ni šlo. Ker sta remonta v stari in novi topilnici izmenično, moramo ob remontu, ki zahteva močnejšo delovno ekipo, zagotavljati redno delo v obratu, kjer se proizvodnja nadaljuje. Zaradi tega vzdrževalci letnega dopusta skoraj ne moremo dobiti poleti, še več, potrebno je celo nadurno delo. Res pa je, da zdaj Jeklarna po dva dni na teden stoji, in tedaj je mogoče opraviti marsikatero vzdrževalno delo. Omeniti moram še, da so pri letnih remontih z nami sodelovali še delavci Sardoniksa, žerjavne skupine iz Šerpe ter topilci, ki so čistili proizvodne prostore v stari topilnici. V vlivališču so delali delavci Gradisa in jeklarji.” Alojz Božič, elektrovzdrževanje Jeklarne: “Čeprav šteje naša ekipa le 11 mož (z vodstvenima delavcema vred), smo vsa remontna elektrikarska dela opravili sami. Veliko dela smo imeli predvsem na črpališču pri UHP, kjer smo avtomate in vezavo prilagodili delovnim pogojem, zaščitili fleksibilne kable in še marsikaj, ter na vakuumskem stolpu v stari topilnici. Veliko časa nam vzame tudi čiščenje električnih naprav, ki je zelo pomembno, a se marsikomu ne zdi nič posebnega.” Drago Klančnik, Kovačnica: “Ker se pripravljamo na rekonstrukcijo kovaškega stroja - bo prihodnjo pomlad - smo za letošnje poletje (od 5. do 21. avgusta) načrtovali srednja popravila na proizvodnih napravah in na vseh ogrevnih pečeh v Kovačnici. Veliko dela so imeli industrijski zidarji, strojnim vzdrževalcem Metala so pomagali delavci žerjavne skupine iz Šerpe, nadomestne dele pa so nam pravočasno izdelali v Serpini strojni obdelavi. Pomagali so nam še kovači ter delavci iz Inštalaterja in Sardoniksa. Zahvaliti bi se želel tudi naši Nabavi za agilno sodelovanje pri nabavi nadomestnih delov.” Jože Kret, elektrovzdrževanje Kovačnice: “Pri letnem remontu smo se morali usklajevati z drugimi obrati, kjer proizvodnja ni bila ustavljena, vendar smo izpolnili vse načrte, čeprav je naša ekipa skrčena na minimum. Mislim, da si v celoti zasluži pohvalo za požrtvovalno delo.” Inž. Alojz Klančnik, Valjarna: “Redni letni remont smo imeli letos na težki progi - potekal je od 29. junija do 12. julija - medtem ko je bil čas za remont srednje proge skrajšan (od 27. julija do 4. avgusta), ker se pripravljamo na rekonstrukcijo regulacije te proge v novembru. Na težki progi smo obnovili vodenje linealov, menjali zobnike v enem od reduktorjev in jasli, generalno popravili kleščni žerjav, obnovili 3. peč Elpit ter opravili vsa druga redna remontna dela. Na srednji progi smo naredili vse, kar med obratovanjem ni mogoče, a je nujno, da bo proizvodnja nemoteno potekala vsaj do novembra. Našim vzdrževalcem so pri remontih pomagali delavci iz strojne obdelave in žerjavne skupine iz Šerpe ter Sardoniksa in Inštalaterja, industrijski zidarji in deloma valjarji. Ob remontu imamo zaradi majhnega števila vzdrževalcev velike težave, še posebno zato, ker tisti, ki nam pridejo pomagat iz zunanjih firm, naših naprav in dela večinoma ne poznajo. Kljub temu je ta pomoč dragocena, saj sami ne zmoremo vsega. Potrebovali jo bomo tudi v prihodnje.” Janez Jehart, elektrovzdrževanje Valjarne: “Na težki in srednji progi smo v času letnega remonta pregledali vsa kritična mesta in dotrajane elemente zamenjali z novimi. Poseben poudarek je bil na glavnih agregatih za pogon dinam in težke proge, temeljito pa smo pregledali tudi nove materiale, ki jih uporabljamo pri enosmernih motorjih - čeprav so cenejši, nepravilnosti na kolektorjih enosmernih naprav nismo ugotovili. Na srednji progi smo usmerili pozornost na glavna enosmerna pogonska motorja. V sodelovanju z Energetiko smo preverili zaščito vseh visokonapetostnih transformatorjev v valjarni in na enem izmed njih ugotovili napako, ki smo jo odpravili. Zaradi dotrajanosti regulacije glavnega pogona srednje proge smo se odločili, da jo bomo obnovili. Zato nas v novembru čaka še veliko delo.” V Jeklovleku nimajo lastne ekipe vzdrževalcev, vodstvo pa izreka pohvalo vsem, ki so poskrbeli, da so bila redna remontna dela opravljena tudi na njihovih proizvodnih napravah. Čeprav nekateri menijo, da je delo vzdrževalcev nepotrebno ali vsaj nepomembno, se je tudi ob letošnjh letnih remontih pokazalo, da ni tako. Še več: veliko laže in bolje bi lahko delali, ko bi bili povezani, kakor so bili nekoč. Povedali so mi, da so nekatere stvari lahko opravili pravočasno in toliko dobro, kot so jih, le zato, ker osebne, človeške vezi iz časov Železarne Ravne še niso povsem pretrgane. OKROCLA MIZA SKEI: v Železarno Ravne vrniti Korošcem V ponedeljek, 15. julija, je bila v upravnem poslopju Železarne Ravne okrogla miza o vprihodnosti in lastninjenju ravenske železarne z naslovom: Železarno vrnili Korošcem. Sklicalo jo je vodstvo sindikalne podružnice SKKI družb SŽ na lokaciji Ravne, udeležili pa so se je: podpredsednik Dž dr. Vladimir Topler, poslanec l)Z Maks Sušek, sekretarka ministrstva za gospodarske dejavnosti Branka Kostič, predsednik Uprave SŽ mag. Alojz Vrečko, njegov pomočnik dr. Vasilij Prešern, finančni direktor SŽ Igor Velušček, pomočnik člana uprave SŽ Jakob Borštner, župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko, predsednik občinskega sveta Marjan Berložnik, direktorji in predstavniki podjetij in sindikata Železarne Ravne ter novinarji. Kot sta povedala predsednik in sekretar ravenske podružnice SKEI, so okroglo mizo sklicali z namenom, da bi se z vodstvom SŽ in s predstavniki političnega življenja pogovorili o prihodnosti Železarne Ravne oziroma o lastninski preobrazbi podjetij SŽ na Ravnah. Podlago zanjo bo dal Zakon o privatizaciji državne lastnine, ki je že v postopku sprejemanja, v ravenski podružnici sindikata SKEI pa se glede načina lastninjenja Slovenskih železarn z vodstvom koncema razhajajo. Člani in vodstvo sindikata so prepričani, da je “edina dolgoročna in optimalna možnost jeklarstva in livarstva■ ter na lem temelječe predelave in strojegradnje družb SZ na Ravnah v organizacijski in lastninski preobrazbi na način tesnejše povezave, kjer ho v proizvodno - poslovni verigi možno izrabili vse sinergijske prednosti, zagotovili obstoj kar največjega debi sedanjih proizvodnih programov in njihov razvoj. Samo na tej podlagi vidijo možnost obstoja delovnih mest, ki se po vseli dosedanjih posegih ne bi smela več zmanjševali, in za lem temelječo socialno varnost zaposlenih in občanov. ” Ravenski sindikat je pred drugim branjem poslal članom Dižavnega zbora naslednji amandma k 46. členu Zakona o privatizaciji državne lastnine (3. odstavek): “Ne glede na določila 2. odstavka se Slovenske železarne, d. d. pred privatizacijo reorganizirajo tako, da država prenese svoj kapital na posamične družbe SZ. Privatizacija SZ se nato izvede na nivoju posamičnih družb, obstoječih ali novo organiziranih, vsekakor pa v okviru, kot je bila Železarna Ravne podržavljena.” Predlagal je tudi splošni amandma, s katerim bi delavcem železarne Ravne zagotovili pravico in možnost uveljavljanja potrdil o neizplačanem delu OD do kolektivne pogodbe v procesu lastninske preobrazbe, s čimer bi jim zagotovili enakopraven položaj z drugimi zaposlenimi v RS, ki so že imeli možnost sodelovati v postopku lastninske preobrazbe podjetij. Uprava Slovenskih železarn je svoja stališča glede postopka privatizacije oblikovala že v maju 1996 in jih je potrdil tudi nadzorni svet. Po njenem mnenju so bile Slovenske železarne leta 1991 skupno z Železarno Ravne podržavljene z utemeljtvijo, da je to pivi korak, ki prek državno kontrolirane sanacije vodi do uspešne pri valizaeije. Ker je bil proces sanacije doslej uspešen, je koncern upravičil svoj obstoj, in je po mnenju Uprave SŽ smiselno, da se taka organiziranost ohrani še naprej. Pred postopkom privatizacije, ki bo sledila dokončni sanaciji, naj sedanje dvolastniške strukture (koncem SZ je v pretežni lasti države) ne bi spreminjali. Zaposleni v posameznih družbah SŽ naj bi svoje lastninske certifikate in listine o premalo izplačanih plačah vlagali v Koncem SŽ. Zaradi procesa sanacije, prestrukturiranja in dez-investiranja (prodaja objektov družbenega standarda!) so se namreč po mnenju vodstva SŽ jrrerno-ženjska razmerja znotraj SŽ tako spremenila, zapletla in zameglila, da vlaganje v posamezne družbe ne bi bilo možno, oziroma ne bi bilo za vse zaposlene enako pravično in spodbudno. Upoštevati bi bilo treba, da je koncem SŽ v zadnjih 4 letih doživel organizacijsko - statusno in finančno prestrukturiranje, tako da so na delniško družbo naslovljena vsa dižavna jamstva, vezana na obratna sredstva, vse naložbe izven proizvodne sfere; status zaposlenih v SŽ je izgubilo okrog 2.500 delavcev v raznih servisnih službah, ki so privatizirane; koncem je diktiral kapitalsko restrukturiranje po lastnem konceptu razvoja in se razvil v učinkovit kontrolni mehanizem, ki vse bolj obvladuje tekoča in razvojna dogajanja v družbah ter skrbi za izpopolnjevanje manage-menta družb. Po vsem tem naj torej poslovanje posameznih družb ali delov Slovenskih železarn kot samostojnih celot ne bi bilo mogoče. V nasprotju s temi stališči vodstvo ravenskega svobodnega sindikata - in tudi veliko zaposlenih -meni, da biv morali imeti delavci nekdanje Železarne Ravne možnost notranjega odkupa družb, ki naj bi se tudi čim bolj osamo- * svojile. Odgovora na vprašanje, kakšna bo prihodnja organiziranost železarskih družb na Ravnah in ali bodo imeli zaposleni pri lastninjenju sploh kakšno možnost, julijska okrogla miza ni dala. HOTEL KOROTAN BO ŽE JESENI POSTAL ŠTUDENTSKI DOM Tisti žclczarji, ki so na začetku poletja dopustovali v Portorožu in so sc iz nostalgije ali radovednosti podali do hotela Korotan, so bili nad njegovo zapuščenostjo in zanemarjenostjo pretreseni ter razočarani. V nekdanjem počitniškem domu Železarne Ravne, ki ga je lani kupilo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, pa so konce julija vendarle stekla obnovitvena dela. Kot je povedala Nataša Vraneš, svetovalka za študentske in študijske zadeve na Visokošolskem središču v Kopru, bo hote! Korotan postal prvi študentski dom v Slovenski Istri, ki bo predvidoma 1. novembra že sprejel prvih 64 študentov. V dveh traktih novega dela hotela Korotan bodo uredili 126 ležišč. Vsaka soba bo imela sanitarije (kopalnico z WC) in majhno kuhinjo, po šest skupaj pa telefon. Zaradi visokega standarda bo bivanje v tukajšnjih dvoposteljnih sobah gotovo dražje kot v drugih študentskih domovih (mesečna stanarina bo znašala predvidoma okrog 9.000 SIT, vendar še ni potijena), a gotovo bolj poceni, kot v zasebnih sobah, v katerih so morali študenti bivati doslej. Prvi študenti se bodo v dom vselili novembra, nadaljnjih 62 pa še po 1. februaiju prihodnjega leta. V pritličju hotela bodo delavci gradbenega podjetja Geoit iz Ankarana, ki je bilo izbrano na javnem natečaju, po načrtih Investbiroja uredili tudi dve predavalnici. Kaj bo v stari stavbi hotela Korotan, sedaj še ni jasno. Zaenkrat tudi ne bodo gradili menze. V koprskem Visokošolskem središču pa načrtujejo, da bo študentski dom poleti namenjen t. i. univerzitetnemu turizmu. Denar za prvo fazo prenove hotela Korotan so že zagotovile obalne občine Koper, Piran in Izola ter ministrstvo za šolstvo. Vrednost celotne naložbe znaša okrog 62 milijonov tolarjev. Razpis za sprejem v študentske domove je bil objavljen 10. junija. Visokošolsko središče v Kopru je prejelo 130 prošenj za sprejem v študentski dom Korotan. Ker menijo, da je precej študentov razpis spregledalo (študentski dom Korotan pa v njem tudi ni bil omenjen), ga bodo oktobra veijetno ponovili. Kot pravijo na Visokošolskem središču v Kopru, potekajo obnovitvena dela v portoroškem Korotanu brez zapletov in po načrtih. Zaposlili so tudi upravitelja, ki nadzira gradbena dela. Rok za vselitev prvih študentov v začetku novembra je torej povsem stvaren. Da novi študentski dom ne bi bil zaseden, pa ni bojazni. Na Obali je sedaj mogoče izbirati med osmimi študijskimi smermi (v Portorožu na Fakulteti za pomorstvo in promet, Visoki šoli za hotelirstvo in turizem ter Visoki strokovni šoli ?a podjetništvo, v Kopru pa na enoti Pedagoške fakultete ter na Visoki šoli za management). Brucov bo letos več kot 500, v vseh letnikih pa bo vpisanih okrog 2000 rednih in izrednih študentov. Na Obali torej pospešeno uresničujejo ideje o tretji slovenski Univerzi. A. Č. Hotel Korotan v juliju 1996 Poročilo o delu IC Smeri za izobraževalni obdobji 1994/95 in 1995/96 1996 - UTO VSEŽIVLJEN JSKEGA UČEN JA Leto 1996 je proglašeno za “Leto vseživljenjskega učenja”, v sloganu sc odraža sodobni način življenja, kjer je uspeh posameznika načrtovan in pogojen z nenehnim prilagajanjem in učenjem. Trend, ki ga pozna ves sodobni razvili svet. A ne le posamezniki, tudi širše okolje, občina, podjetja, morajo spodbujati in omogočati, da sc li trendi uresničujejo. V juniju je Izobraževalni center Smeri zaključil svojo drugo izobraževalno sezono. Smeri se vključujemo v proces vseživljenjskega izobraževanja in skladno s tem si postavljamo tudi naše cilje. Trudimo se približati potrebam posameznikov, v ki se učijo, ter okolju in času, ki to znanje zahtevata. Želimo ustvariti pogoje za učenje, za pridobivanje znanj, ki so aktualna in potrebna. Dosedanji rezultati potrjujejo, da smo uspešno na pravi poti. Septembra 1994 smo postali center Ekonomske fakultete Ljubljana; • v naši organizaciji poteka izredni študij Poslovne šole, kamor se je v študijskem letu 1994/95 vpisalo 84 kandidatov. V študijskem letu 1996/97 se jih bo v drugi letnik vpisalo 50. To je zadnja generacija, ki zaključuje višješolski študij. Ekonomska fakulteta Ljubljana izvaja pri nas še specialistični študij managementa, kamor se je v decembru 1995 vpisalo 13 kandidatov. V IC Smeri organiziramo še razne tečaje, na katerih slušatelji pridobivajo znanje, ki ga potrebujejo v poklicu. TEČAJI FUNKCIONALNIH ZNANJi ■ TANTAL Trije izžrebani reševalci tokratne križanke bodo prejeli darilne pakete s šolskimi potrebščinami, ki jih poklanja družba TRANSKOR, d. O. O. IME IN PRIIMEK PODJETJE OZ. NASLOV