Razne novice. * Umrl jc dne 21. t, m. v Velenju po dolgi mueni bolezni veleč. g. Franc Smrefinik, umirovljeni župjiik iz 8t. Ilja pri Velenju. Ranjki je bil rojen dne 25. julija 1839 v St, Ilju pod Turjakom, v mašnika je bil posvečen kot bogoslovec tretjega letnika dne 17. julija 1. 1864. Pol leta je služboval kot drugi kaplan V Sevnici ob Savi, potem pa je sprejel službo odgojitelja pri j-odbini gi-ola Brandisa v mariborskem gradu. L. 1866.. je Sel odtod za kaplana k Sv. Lovrencu v PuŠčavi, od tam ie Sel dne 20. februarja 1867 za lcaplana k Sv, Juriju pod Taborom, a že 30. aprila 1868 se je preselil za kaplana v Slivnico pri Marifcoru. Od tod je Sel dno 1. septembra 186& za prvega Ičaplana k Sv. Martiuu pri Slovenjem Gradcu, kjor je bil po smrti č. g. nadžupnika Fr. Novaka od 3. lebruarja 1872 do 31. julija 1872 provizor, potem pa zopet kaplan do 20. avgusta 1872. Takrat je bil premešfien v Vojnik pri Celju. Tam je ostal do konca sep- tembra 1877, ko se jc proselil v Braslovfie, kjor je bila njegova zadnja kaplanija, Dne 21. maja 1882. je nastopil podeljono mu župnijo Bt. Ilj pri Velenju. Tam jo pastiroval bližu 26 let. Dno 12. junija 1898 je bil odlikovan z noslovom kn. šk.. duh.. svetovalca, Ker so ga jjole zapufečati moči, jo prosil za. umirovljenje in je dne 1. maja 1908 stopil v stalni pok;o,i, kaleregaije preživel v svoji hiži v Velenju. Neumornemu delavcu v vinogradu Gospodovem bodi zpmljica lahka! * Iz pravosodno službc. Te dui so bodojv okrožju graSkcga nadsodišča razglasila imenovanja raznih sodnikov. Od teh pride dr. Rihard Selleyey (posilinemec) iz Sevnice v Sostanj, dr. Fran Žiher iz Kozjega v Celjo, dr. Ivan Tertnik (posilinemec) iz So&tanja v Celje, dr. Marinič (posilinemec) iz Ptuja v Celje, dr. Jos. Fischinger iz Gornjega Grada v Sevnico. Na svojih mestih postaneta stalna sodaika Anton Zdolšek iz Laškega trga in Franc Tiller va Gornjega Grada. Okjajni sodnik dr. Zangger v Rogatcu je imcnovan za sodnega svetnika istotam, Dr. Rudoli Tscbcch pride iz Celja v Velikovec za okr. predstojnika, dr. Jurij Račič pa iz Celja v Konjice. Za sodnike so imenovani: dr. Josip Tombah za Kozje, dr. Kurnik pa za Sv. Lenart v Slov. gor. Iz Sole. Na trirazredni ljudski soli v RogaSki Slatini je razpisano raesto definitivnega učitelja. Prosnje do dne 10. marca na krajni šolski gvet v Rog. Slatini., Sola je v prvem plačilnem razredu. Učitelj ima na razpolago prosto stanovanje in kurjavo. — ,V Vojnikju pri Celju je ria tamošnji trirazrednici z nem Łkim uenira jczikorn razpisano mesto provizoriCnega ali dofinitivnega učitelja. ProSnje do 2. marca na krajni Solski svet v Vojniku. Služba se nastopi dne 1. maja 1911. — Na petrazredni ljudski šoli jpri Sv. Lovrencu nad Mariborom se razpisuje mesto definitivnejja uftitelja ali učiteijice z, normalnimi dohodki II. plačilnega razreda. Progjnje do 15. marca 1911 na krajni šolski svet pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Dokazati se lnora znanje obeh dežolnih jezi'k'ov. Uredniški mssti. Prazno je mesto drugega uredni'ka in upravnika pri uredniStvu nStraže" in pa meslo urednika pri .,S)ov. Gosppdarju". Prosnje se naj kmalu vpoSljejo. *Dunaj6ani za easopisje. Velikanski sbodsopriredili DunajŠani dne 19.. t. m., na katerem so se navduSovali za razširjanje katoliškegaftasopisja. Poudarjalo se jc, da je kljub tomu, da je politiCno v krSčanskih rokali, Dunaj na časnikarskem polju vendar še močnejši glede liberalnega, kakor krSčanskega časopisja. Pozivali so duhovSčino, katoliška društva, pobožne družbe, poslance m voditelje, naj store vse za povzdigo in razSirjenje katoliškega Sasopisja. Na zborovanju je bilo tudi ranogo katoliškega plemstva. Nauki, ki so se dajali DunajCanom, veljajo tudi za nas. Proc z vserai liberalnimi listi, naj že bodo nemčurski, slogaški ali narodno-napredni! RazSirimo in okrepimo katoliško časopisje! * Obstrukeija v dežolnem zboru dela tutli Nemcera sedaj že mnogo preglavic. Postajajo bolj ponižni. Le ptujski Linhart šo pred Šnopsarji in nemSkutarji rohni in divja proti slovenskim poslancem. Toda tudi io rohncnje no bo promotilo treznegaislovenskegaljudstva. Kar zagovarja ,,StajercK, to je gotovo samo nemškira mešoanom in uradnikom v korist, nik.dar pa kmetorn. Poštenim Nomcem pa se odpirajo 061, ker uvidijo, tla se godi Slovencem krivica in da je torej obstrukcija dobro utemeljena. * Kako lažejo. Da bodo naSi somiSljeniki zopet na enem slueaju videli, kako propali ljudje so Stajeroijanci, prinašamo ».Stajerčevo^poročilo o našem sentlenartskcra shodu. Dobesedno pi&e: ,,Klerikalni hujskači so zborovali v fc>t. Lenartu za zaklenjenimi vratrai v varstvu 14 orožnikov. Dva poslanca sta prišla, in Se urednik Kemperle jima Je moral pomagati. Precl slovenskim ljudstvom pa so jib morali braniti bajoneti. . ." Take lažnjive pokveke hoeojo biti vzgojitelji naSega ljudstva. Kjer se jira Ijudstvo prepusti, od tam dobivamo Snopsarje, pretepaCe in morilce. ,,Štajerfiev" duh je za naše kraje prava crna smrt. * Nepristransk glas. Ker so slovenski poslanci dosegli na Dunaju v vseu6iliSBnem vpraSanju, kar se jo pri zahrbtnih spletkab gotovih vladnih Špijonov in pri vednih napadih od strani (liberalnih Cehov splob. dalo doseči, so liberalni listi napadali seveda našo poslance, no pa liberalnih slovenskih, ki so izdajali ves fia.s vladi taktične skrivnosti ter že po leti vrgli puSko v koruzo. Nepristranski, v Gorici izhaja,jo8 list ,,Gorica", piše: ,,Zdaj pa poglejte slovcnske, takozvane ..napredne" liste ,.Slov. Narod", ,,Sočo", ..Edinost"! Vsa ta ..napredna" trobila molčijo popoinoma o postopanju Plojevega kluba ter napadajo zaradi opustitve obstrukeije samo le Slovenski klub in slovenske ,,klerikalce-'. NajnesramnejŠe pi§e v terapogledu tržaška, ..Edinost". Tirade tržaSkega lista so le grda komedi.ja umetnega ogorfienja. Saj so opustili lil)eralni poslanoi obstnikcijo ravno tako, kakor poslanoi S. L. S. Vedno poštena, dostojna nadslrankarska tržažka tetka pa izliva vos svoj žol6 le nad ^klerikalre", Plojevega khiba pa niti ne omenja, kakor da bi ne eksistiral. Nam so ta pristranska, nepostena pisava, to hinavsko ogorčenje tržaske ,,E(]inosti"' studi. Zato rečemo le toliko: Doklor bodo na Slovenskem tudi taki pristranski, lažnjivi listi delali javno mnenje, dokler bo korakal velik del jugoslovanskih po slancev v boj za naSe pravice pod poveljstvom takih aktivnih dvornih SAOtnikov, kakršen je prožni gospod dr. Ploj: se vremona ne zjasnijo — ne ,,kranjcem" ne Hrvatom. — Kakor se iz tega razvidi, sodijo PIojev klub povsod talcf», kakor pri nas. * V Skripclb. Liberalna Glavna posojilnicA v Ljiibljani je v konkurzu. Ker je b41a tudi, Zadružna. zveza ccljskih liberalcov tako nespametna, da je tam nalagala svoj denar, zato ima dr. Kukoveo sedaj v Ljubljani pri Glavni posojilnici mnogo skrbi. General propalo liberalne stranke na Stajcrskpra je postai žb tako ponižen, da je predlagal za upravitelja konkurzne mase sodnega svetnika ViŠnikarja, namestnikom pa ravnatolja naše ljubljansko Zadružne zvcze, RaSioa. Ko jim iečo voda v usta, znajo torej tudi celjski liberalci biti prav poblevni. Kaknr sliSimo, imajo liberalni Celjani y polomljeni GJavni posojilnici okoli 300.000 kron. StraSno lalikomiselno so ravnali ti gospod,?o z. ljudskim denarjem. * Proti zajcu. Vlada na prcdlog sedanjega aezmožnega poljedolskega ministra barona Widmafina, ni hofela potrditi lovskega zakona, kakor so ga sicfenili naJ5i poslanci v kranjskem deželnem zboru. Vsletl iega jo dr. ŠusterSifi v zadnjera zasodanju kranjskega deželnega zbora dne 18. t. m. ostro napadal vladc in poljedelskega ministra. Rekel je: ,,Žalostno }e. daimamo samo v Avstriji poljedelskega ministra, ki nc ve, kako težko živi naš kmet, Ičako mu dela zajec obfiutno Škodo, rainistra, ki se, pamesto da bi brnnil in euval koristi poljedelca, zavzame za zajca." — Kranjski deželni zbor je sklenil v isti seji lOmilijonsko posojilo za zboljSanje kmečkih posestev tor dal podpom za gospodarske zadruge. * Vojaške premembe. Izvedeli snio, da se na pomlad 1.. 1912. najbržo premosti pešpolk st. 47 iz Gorice v Celovec, kranjski polk Šte\\ 17 pride iz Ceiovca v Gorieo, tržaški 97. polk pa odide najbrže na Ogrsko. To je predlog kornega poveljstva, sedaj se nahaja predlog v ministrstvu, ki s« pa še ni odločilo. * Poziv. Slovenskj rudar Franc Zajc iz Muljavo pri Zatičini, faro KJ. Vid na, Dolenjskem, stanujoč JosefstraBe št. 2, P. Hamborn, Rheinprovinz, i5Be svojo mater 451etno Marijo Zajc iz Muljave, ki gotovo kje sltiži. Sin jo od pekaj mosecev vdovec s fetiriaai otročiči ter na tujem v veliki zadregi in bi rad vzel svojo mater k sebi, pa je nikjer nemoro na,iti! Kdor ve za njo, se tiliudno prosi, da naj sporoči njon ixar slov sinu ali rektorju Koster. v Hambornu, Rheinprovinz. Za obmejne Slovence se je nabralo na prodlog Marije Valenko, Sivilje v Cunkovcih, na svatbi Lovrenca Janžekoviča in Marjete Petrovič v PrvencUi 7 K 27 vin. Mladina poročencema želimo v oovera stanu veliko sreCe. Za Dii. kubinjo v Mariboru je prejel mariborski odvetnik dr, PipuS v kazenski zadevi A. Florjan615 proti A. Jagerju dogovorjeni znesek 20 K. * Za ,,S!ov. Štražo" je daroval g. Jakob PirtoSek pb priliki 8Toje zaroke z gdč. Jerico Elanjšek SOO obrabl.jenih znamk. Zivel! Mariborski okraj. m Maribor. Med Gradcem ia Mariborora se bodeta vpeljala s 1. majnikom dva nova vlaka, in sicer bo odhajal vlak iz Gradca ob 7, uri 40 minut zveder in iz MaribbraviGradec ob 11. uri 30 minut zveCer. — Zasebno štetje ljudstva so izvršili Slovenci v Mariboru in našteli okoli 8000 zavedniH Slovoncev. Va»h Slovencev v Mariboru, zavednih in nezavednih, je gotovo nad 14,200. ¦ Mestni urad pa jje naStel samo 3817 Slovencev. m Sv. Marjeta nn Pesnloi. Dne 15. t. m. \e v Gospodu zaspala gospa Magdalena Valentan, previdena s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni, v, 61. letu svoje starosti. N. v ra. p.! m Sv. Trojica v Slov. gor. Kam plovemo? V žrelo nemškutarjev, v brezno narodnega in verskega* propada. Bil je nekaj časa mir pri Sv. Trojici, MMili smo že, da Je MStaierc" umrl, da je ptujska krota v tej zimi zmrznila ali pa se potopila v Žerjavcili v Schiitzovi slatini; toda zeio smo se motili. Komaj je odpotoval od nas glavni agitator in razširjatelj ptujskega MStajerca", že se je nasel njegov vredni cavSlednik v podobi Čevljai'ja H., ki % neverjetno draiostjo očitno prodaja h\ vsiljuie ljudem ob nedeliah in praznik lažnjivega ,.Stajerca". 2alostno, da moramo videti in sliŠati, kako se pri nas kar trgajo za ta list, med tem, ko so začoli ,,Slov. Gospodarja", ki ie pošten katoliški list, opuš&ati in zaraenjavati. Ali ste to slovenski, katoliški ruožje, kmetje slovenskih goric, vsaj taki hočete biti, ako vam je laž ljubSa in slajša, kot resnica? Pozivamo pred vsera kot uplivne in gtovne činitelje čc. oo. Irc.nčTškane, da delajo z vsemi mofimi proti tej nesramni narodni in verski gonji. To ,ie njih dolžnost. Ce se ne motimo, se je ravno od 66. oo. frančiškanov, ali vsaj pod njih vodstvom, ustaoovilo pred leti Kat. izobr. društvo. Pa to, kakorjse nam dozdeva, je zaspalo popolnoma; vsaj na zunaj ne ka~ že nobenega delovanja in gibanja, nobenega shoda., nobenih predavanj. To je žalostno za izobražcvalno društvo, ki so imenuje celo ,,katoliSko"! Kaj pomagav ako je druStvo ustanovljeno, pa ne dela! Nasprointki delajo no<5 in dan v dosego svojega- namona. Li!x»ral<:i priporocajo in razposojujejo svo|e knjige in Casopise. NemŠkutarji strastno Sirijo-,,Štajerca", prireiajo shode, voselice itd., da Sirijo nemSkutarijo in pripravljajo pot protostantii.rau. Kat. izobr. druStvo pa mirno spi in ničesar ne stori! To so pravi naravnost podpirati nasprotnika! Možjo trojiski, pokažite že vendar enkrat, fla sto odlofini slovonskLimožje, in ne Minke! Radi cnega ali dveli navideznih mogotcev se vam pač no bodo hlačico treslo; saj so oni odvisiii od vas, in ne vi od njih. Sramotno bi bilo, da bi si dali od. njih' zapovfidovati,. ki živijo od vaSih denarjev. Ako bi pri njih nc kupovoli, morajo iti vsi bcrafiit. Preniz- kotno bi bilo za vas, samostojne kmeto, da bi si pustili vsiljevati ^Štajeroa" od ljudi, fc.akor je sedanji. agitator iega lažnjivoga lista, katerega urednik jo slavnoznani Linhart, ki je pred kratkim na štajerci.janskem shodu pri Sv. Lenartu sramotil slovensk« kmeto in naSe poslance ter jili pustil z bajoneti nietati na cesto. Besede in dela vaSih navideznih kmc6kib prijateljev, kakor se imenujojo Linhartovi pristaSi, varo jasno kažejo, da so vaSi najhuj&i nasprobiiki, ki vam hočejo vzeti sarnostojnost in vam iztrgati narodnost in vero iz srca. Toroj proc s ^Stajercp.m"! Ost;>nimo /.vosti nam^iifci poštenega ]:mfi»-kojr?}. listn. ,,Slov. Gospodarja" i m Oor. VoIiClna. Malokaj se slifei od te občhip, pa zdaj, cenjeni gospo.l urednik, Vam moram neka.i naznaniti. Prosim, sprejmite teh par vrstic, ki jili hočem napisati v svarilo naši mladini. Tukaj je neka na novo ustanovijena gostilna 1. Krajnc, kjer s« pije pozno v noč, se prirejajo plesi in se pohujšuje mladina, kar je žalostno. Je pa5 slabo za gospodarja in kmeta, ki si ne ve druga&e pomagati, kakor da ustanovi nepotrebno gostilno. in potem vabi ljudi, posebno mladino, s eigo-tnigo na ples, kjer zapravlja denar, ki bi ga lahko v prid obrnila, stariši pa se jezijo, jočejo in preklinjajo. Tako nameravajo zopet pustne dneve v nedeljo, ponedeljek in torek napraviti neko cigo-migo. Tebe pa, draga mladina, svarimo, ne zapravljaj denarja, zlalega casa in ljubega zdravja. Dobromisleči občan. m Sv. Lenart v Slov. gor. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. so Slovenci propadli. V 1. razredu jiin je bila zmaga sicer že zasigurana, toda ker se liberalni notar Fr. Stupica na ljubo Nemcem ni udeležil volitve, so tudi tukaj z enim glasom propadli. m St. IIJ v SIov. gor. NaŠe Bralno društvo je itnelo v nedeljo, dne ld, februarja. po večernicah redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo Stevilo mladine, pa tudi mož. Občni zbor je otvoril predsednik 6. g, Golob. TtajniK Lilek je porocal o delovanjn drufeiva v pretečenem lelu, blagajnik Draž pa o staaju društvene blagajne. V novi društveni odbor se izvolijo župnik Vračko, župan Thaler, kaplan Golob ter posestniki: Fraiham, Draž in Lilek; za namestnika: Franc Wrus in Ignacij SimoniC; za računske pregledovalce Pak Henrik. in Rozman Anton. — Drž, in deželni poslaneo g. dr. K. Verstovšek je v obširnem govora govoril o pomenu izobraževalnih druStev na meji. K društvu, ki se zopet lepo razvija, je pristopilo lepo Število novih udov. m Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljjo, dne 19. t. m. je imelo naše Slov. izobr društvo svoj rediri občai zbor. Po ve6ernicah se je zbralo lepo število ob&iuStva, zlasti mnogo vrle raladine, v prostorih Peklarjeve gostilne. Najprvo sta podala poročilo o društvenem delovanju gg. Knuplež in Kapun. lz teh poročil posnamemo: DruŠtvo je imelo v rainolem letu 64 rednih Clanov, prebralo se je 484 knjig, kiijižnica Stej6 211 knjig in se nahaja v prostorib g. Peklarja. Denarnega prometa je imelo društvo 436 K 76 vin. V ftdbor za leto 1911 so bili enoglasno izvoljeni: Hercer Ivan, Knuplež Karl, Kajpun Ivan, Ketiš Jožef, Ferlino Jurij, Menhard Ferdinand in Veingerl Ant,: pregledovalca ra&unov sta: Bra6ko Ivan in Peklar Matija. — Nato je imei urednik Kemperle daljJ>i govor, v katerem je pozival navzočo k živaiinemu delu v društvu, ker potem bo ostal Sv. 3akob vedno slovenski, in upi nemgkutarjev, ki so se včasih tako Sopirili, bodo splavali za vedno po vodi. Zbrano občinstvo je pazljivo sledilo izvajanjem govornikovim in njegove besede so gotovo padle na rodovitna tla. Naj »e le trudijo in mučijo posilinemci, Sv. Jakob bo delal vodno čast Slov. goricam. PomilošČenj© morilcev. Cosajr jo pomilostil moritca Franca Schorija in Alojzija Kranjca iz Vodol, ki sta bila dne 1. decembra 1910 od mariborske porotne sodnije obsojena v smrt na vislicab. Najvifeje sodigfte je 301etnega Franca Schori obsodilo v dosmrtno težko ječo. Alojzij Kranjc pa jo dobil 201etno težko ječo. m Studenci pri Mariborti. V nedeljo, dii« 19. t. m. dopoldne so je vršil ob6ni zbor Kat. slov. izobr. drufetva.] DruŠtveno gibanje je bilo v zadnjem 6asn prav živahno. Vršilo se je 10 predavanj in 1 družinski večer. Knjižnica Steje 1065 knjig. V minolem lotu »e jih je izposodilo 1318. V odbor so bili nato izvoljeni: urednik Kemperi?, tajnik Leskovar, Pavlovift, ftket, Bende, PuSnik, SobotiC, Slamošek in pa Korže. m Selnica ob Dravi. Dne 12. t. m. je obhajal naS velespoStovani g. nadu6itelj Dragotin Kotnik s svojo soprogo Rozalijo v ožjem krogu svoje družine srebrno poroko. Dai ljubi Bog v bodofce priljubljeniina vftakati še tadi zlato poroko! m Gorica. Dne 13. t. m. smo si izvolili za župana vrlega raaža, prisiaša Slov. kmetke zvoze. Volitve v odbor so se vršile dne 12. prosinca t. 1. Bitka je bila precej huda, ker so hoteli nemSkutarji iz Kerf:ne vasi, ki tudi spada pod obfcino Gorica, naše pristaSe izpodriniti. A ni so jim posreftilo. V odbor so bili izvoljeni saini zavedni Slovenci, in sicer: v 1. razredu Franc Vodušek, Jernej Pauko, ;iožef Celoiiga, oba Antona Celofiga in Jernej FinguSt. V 2. razredu: Franc Valand, Mihael Valand, Simon Kovačič, Simon Pesek, Jakob Kozoderc in Anton Pcrnat. m Poličanc. Občm zbor naSega Slov. kat.. izolM-aževalnega druStva, ki so je vršil v nedeljo, dne 19. februarja, se je lepo obnesel. Iz poro6il predsednika, tajnika, blagajnika in knjižniftarja posnamerao, da 86 dru&tvo vrlo lepo razvija. Lansko leto je Stelo 90 udov. V novi odb<if so izvoljeni gg.: HauptmaB, predsednik; Polanec, podprcdsednik;. živinozdTavnik HinterlehnHr, tajnik; lAmbrož, blagajnik; Detiifiek. knjižniftar, Alt, njegov namestnik. Za odbornike p;t: Drev Popca, Lavren6U\ Spanring in Roner. Nato j« mladeni(> Polanec v krasnem govoru priporočal mladeničeni: Skrb za bo<Jočnost, mladenka Smeh pa je navdušovala mladenke za druStveno in narodno delo. Končno je govoril Se Fr. Žebot iz Maribora o vzviSenik oiljih in namoniit naše druStvenn ter mhulinske orgaaiizaoijo, naknr ;je zakljufil pro-d.sodiiik dohro u- spclo zborovanje. m Sv Peter pri Maribora. Jakob Horrat je nabral oa, veseli gostiji Fraoca Plohl pri, Sv. Lovrenca v Slov. gor. ca nai tabcrnakelj 8 E. — Uvala nj«-mu 1 Žreli posnemovaiei I To je bila izrrstna misel! Ob koncn pnsta zadnje tri dni se < bhajajo tridne nice v tast presr. lv. š. Telosu na >r,nogih krajih. Tam tudi gostij ni. Ejer pa so, tani pa bi se naj goftje sp> minali taho, kakor Horvat, naiega tabernakelja t Łast. pres- Reii. Telesn. — Prosimo t m Sv. Anton v Slo* gor. Tukajšnje Ean bralno društvo pnredi dne 26. t. m. veselico z gb-dališkima predstavama nEnkavica modra ptica ali boj za doto" in BČeĄljar". Igrajo naai vrli fantje in dekleta. NaBtopijo tadi d<maii tamburaSi. Prijatelji poStene zabave, pridite v obilnem itevilu rd blizu in dale^, domači in sosedje. Veselica se vrši po veiernicah v šolskih prostorih. Prosta zaliava pri g Araanu. Odbor. m Jarenina. Tukajšna D.'kliSka gveza priredi t nede^jo 26. febrnarja sv-j prvi letošnji thod. E obilni udeležbi vabi odhor. m Slivnica pri Mariboru. Prihodrjo nedeljo dne 26. t. m. priredila bo naia Mladeniška zveza zanimivo in krasno igro nOb6inaki tepček*. Med p: sameznimi dejanji bo petje s Bprpmlje?aDjem glasovirja. Eer se iisti dobiček porabi za nabavo mladeniške zaBtave, se vabite, da pridete t obiloem številu. m Podova. Gospod grajšiak Vinko Bachler je podaril prostovoljni požarni brambi v Podovi, ki se je pred kratkim nstanovila, 100 E. Tudi ji j« ta blagi gospod odstopil brezplačno toliko zemljižča, da se je zamogla etaviti nta za brizgalnico. Za ta blagi čin mu gre najiškrenejSa srčna hvala. — Štefan Pauman. m Slov. Blstrica. Naša rrla mladina priredi na pnstno nedeljo, dne 26. t m. vpselico v boteln ,AT8trija' z zelo šaljivimi igrami, petjem itd. Edor boče imeti p< šteno razTedrilo za zelo male stroške, tega prav prisrfno vabimo. Začeiek ti čno ob pol 4. tui. Odbor. m T SIot. Bistricl "< de 26. febrna^ja ob 10. nri pndpoldae r boteln nAT8tri)a" gospodorski shod, k *r bode govonl c kr. okrajni komisar grsDod Sima Gall o »graroih opercijab Eer bo ta ponioi abod velikega pomeaa za T-e ob6 ne. 8« »si gg žapaoi in interesenti dotičoih okrsjev nljudno vabijo. Govoril bo tndi g, posL Piick, o go¦podaiskih sndfvab. n> Liporjs Izobraževtlno drnšho vabi na postno reselico, katera se vrši v drnšt'-eni aobi v nedeljo 26. t. m ob 3. ari s sledeiim Tgporedom: 1. Rožic ne bom t-gala, poje mešani zbor in sopran solo. 2 PoStna skrivnost ali za^arano p<smo, burka v dveh dejapjih. 3. Veniek narodnih pesmij, poje meSani zbor. 4. Cndna knpiija, ialoiga t enem dejanju. 5. Venček čaljivib pesmij, poje moSki zbor. Na mnogoštevilDO adeležbo vas rabijo laporski fantje. Pfulskl okral p Piuj. Naš železniSki mosi je baje v nevarnosti. Tehniftui uradniki ptujskega okrajnega glavarstva so dognali. da je Drava tako izpodkopala in poškodovala stebre, ki nosijo železniški most 6ez Dravo, da se bode moraio iste popraviti že pred pomla(ianskimi povodnjK drugače se utegne zgoditi velitea nesreSa. p Ubogi delavci vkanjeni. Iz ptujske okolice se nam piše: Jožef fžibic, oženjen Zidar iz Karfiovine pri Ptuju, je bil prvi delavec pri stavbenom mo|stru 'Janezu T.rauneder v Bruku ob Muri. Ko je opravljal za svojega mojstra naročeno delo v Kapfenbergu na Gornjem Stajerskem, dalo mu jo vefe delavcel hraniti denarje, ki so si jili prihranili. Oni so so namreS na Ribiča popolnoma zanesli. Ribi6 pa je zapravil izroeeni mu denar in je š'e drugim delavcera izvabil denar. Pri sodniji v Ljubnem (Leoben) je Ribič tajil, da bi hotel komu skodovati, in se je izgovarjal s tem. da je sprejeti denar zopet drugim delavcem posodil. V smislu obtožbe ga je pa obsodila sodnija na tri raesece težko ječe. Tako porofcajo časniki. Ta Joželf Ribič iz dobre krŠ6anske rodbine je bil dobro vzgojen. To vsakdo zna, kdor ga pozna. Pa morebiti bi kdo vpraSaJ: Kaj je tega filoveka spravilo tako daleč? Odgovor: Ptujska giftna krota, pa tudi njena žganjarna s svojimi tovariši-krcmarji In z njih orodjem, s kartami, spravila je Jožefa Ribiča tako daleč. Na ..Štajerca" je že od začetka naro6en in ga je strastno prebiral, postal je najhujši Stajercijanec in pa strasten posilinemec Svojo žeuo in svoje otroke, vse je žo ponemčil, jih učil spakedrano nemšftino in dal otroko v nem&ki šoli na Ptuju poučevati. Zdaj se pa sadovi njegove nemško kulturo vidijo pri njem, pa ludi pri njegovih nemSko vzgojenih otrocih, predlcaterimi so ne slifei skoro drugo, kakor kletva. Iz tega vsega se vidi, kam pride fclovek, 6e zapusti sv. vero in se sramuje materinega jezika. Ribi6 Jože! se ho6e tudi di6iti s svojo nemšftino v svojem rojstnem kraju, ki je oelo slovenski. Pa vsakdo vidi, da že njegovo ime Ribič zna6i, da je Slovenoc, zdaj ]>onem6en štajercijanec. Slovenska mladina, sploh ptujski Slovenci, vzemite si za svarilen vzgled tega imenitnega nemSkega gospoda Jožefa Ribič, in odprite vendar ofii, da boste videli, kam vodi ,,Btajerc" svoje pristase. Eno naj Se omenim: žena tega ,1. Ribifta pusti z moževim dovoljenjem svojo hžerko, katora je 5e koma.i 16 let stara, oditi z nekim agentom dalefi med svetUn sama no ve, kam. 0 Ribi6evih nemSko vzgojenih siaovih no oincnimo zda] nič. Žalostno dovolj, da ofie in inati nedolžnim otrokom in sebi tako skrbita za botfofinost; pa kaj takega zainoreta lo šfajereijanski oče in mati. To je sad ,,Stajerc«i". Nam pa naj bo svarileri vzgled. p Požar pri Sv. Barbari v HaJozah. T^ukaišnji učitelj g. Vekoslav SelinŠek si jo zakuril v peč, potem pa odSel od doma. Ko pride domov, najde sobo v strašnem dimu in ognju. Le hitri pomofti se jo zahvaliti, da se ni ogenj razSiril. Stanovanje se nahaja v stari Soli, ki bi bila skoro zgorela, a to poslopje ie komaj par metrov oddaljeno od corkve, tako, da je bila tudi cerkev v nevarnosti, kakor nekdaj, ko je gorel<> OgorelCevo stanovanje. p Sv. Mlklavž pii Ormožu. Dne 13. t. m. se ,io ¦porodil vrli slovenski mladenič Vincenc Špendija vz i-?alovec, z gdč. Aniko Vapotifievo iz Krčovine, obtina Brebrovnik. Želimo blagoslov božji! — Tovari&. p Sv. Lovrenc na Dravskom polju Umrla |*< dne 11. t. ni. nagle nnirti posestnikova žtvnu Uršuia. ZaJošnik. BiJu je blaga žeaa. in vtia gospo<1inja. Nn) počiva v božjem niiru! p Vurberg. Preteklo nedeljo so nuni napravili ¦hisiin', veselo zabavo. Igrali so v gledali&ki ilvorani vurberškega gradu igro: ..rjravira kp .i^^k:.t./,a];.-.Prav dobro so narediii vkljub temu, :!;>. uo i>ili n>)l:n~ teri šele prvic na odru. Sraeha je bilo dosti. Vrli iant,ie, le po tej poti naprej! Pevi:i so nam pa zapeli štiri uiične pesmi pod vodstvora p. organista. Dobili smn Jppo vstopnino, cta bomo lahko poplaf;ali nove kulise in novo zagrinjalo, drugo bo ostalo pa za gos}>. ]/.nbraževalno društvo. Kulise in zagrinjalo jt; prav nmetniško poslikal g. Fanedl iz Št. Jurja v Slov. gor. Na za«rin.jalu je naslikan mogo6ni vurborski grad. Ljubi čitatelj, pridi in se sani prepričaj, da ,je vse to resnica. Prihodnjo nedeljo, dne 26. februarja ob 3..nri popoldne se bo igra ponovila. Na svidenje! p Cirkovci pri r'ragarsk'em. Poročil se je napodni mladenič iz Cirkovec z vrlo narodno mladgnko iz Podlož pri MajŠpergu. Obajista fte mladoletna. Poroka se ie vršila dne 30. jamiarja v Majšpergu. Zeni:i: Pernat Janez. Nevesta: Gerftka Tominc. Gostija ne jc, vrSila v Cirkoveih. Bili smo skupaj samo siovenski svatje. Mlademu paru pa daj Bog obilo sref-c in hlngoslova v uovera stanu! rijem Ijudskem Stetju je bilo 612 probivalcev. Stevihi prebivalcev je napredo\ala torej za 36. p Vinski vi-h. Dne 20. t. rn. se je poročila vria, dlanica Marijine družbe in DekiiŠke zveze, 'Anika 3anežic iz Libanje. Na gostiji se je nabralo 17 K zu .,Slov. Stražo". Novoporočencematželimo, <ta, }u sprerivIja najobilnejši božji blagoslov! p Zetale. Poročena sta bila Iukaj dne 6, fobr»arja Stajnšek Anton in Stres Nežika. Priden, naroden in katoliški par. kakor so njuni stariši. Bog daj obilo sreče! Na gostiji se je na predlog starešine nabralo 5 K 47 vln. za Kat. bralno in izobraževalno druStvo.v Žetalah. Za ta lepi dar se poročencema m vsem gostom prisrčno zahvaljuje odbor. p Zetale. V sveti zakon sta stopila dnH 20. febrtiarja Vogrinc Anton, kinet v Prekoržah, in Neža, Bedenik iz Nadol, najgorečnejSa 61anica Kat. bralnega in izobraževalnega društva. Bog daj obilo srečo! p Piuj8ka okolica. Kmeujako bralno drastvo v krče«ini pri Ptnja je sedaj prestavljeno t pro«tore Emečke posojilnice v minoritjkem samostaDn v Ptnjn. Za 16. drnštveno leto 1910/11 ae je meseca oktobra ustanovila BDekliSka z^eia" ki žteje že lepo število tlanic. Za povzdigo drnštva so darovali: Veleč. gospod Franc Hirti, dohoTni svetovalee ia inpnik t Slivnici, 10 kron, gospod FraDc Pišek, državni in dežilni poglanec, 2 kroni, velef. gospod Anton Enhar, kaplan v 8redišfiu, 10 kron velei. gospod Franc Sal. GomilSek, žnpnik pri 8v. Petru v Medv. seln' 6 kron, ^eleft gospod P. Pg Vakselj, kaplan v Ptnju, 5 kron, gotoodična Antonija Ribit, knharica * Mariboru 5 kron. Knj^ge ao darorali • Goapodična Erna Razlag, ačitp^jica v Ptujn, 15 kiyig, gospcdična Neto Bezjak, knharica t Mariborn, 6 knjig, veleč. gospod P. Pij Vakse\j, kaplan v Ptnju, 40 knjig in še 6asnike Stražo, DomoUub, Danico, SakaijaDska Poroiila, Cvetja 3 letoike, Giasnik Dajsv. Src 4 letnike, BogoIjnb 3 letnike. — Vsfm tastitim in spoštovanim dobrotnikom in darovaleem droitva se najsrčneje zabvalujemo. Vsem kličemo ie bvaleiiiosti: Tiaoiero jim Bog povrni I Pa že zopet ponižno prosimo za nadalioe Dakloigenost in podporo bralnemu dračtru. nVišaT8ki". p Sv. Bolfank » Slov. Bor. Tnkajžme BEat. »lov. izobr družtvo" priiedi dne 26. svetana, to jt? na pugtno nede\jo po večernieah veselico t solskih prostorih. Na veporedu je: nKakarica — modra pticA" itl BBoj aa doto", salji\a Stiridejanka, in BVaški Bkrpnh , trodejanka. Petie. Prosta zabara b areioloTom, UHjiio posto, peijem itd., t gostihu g. Frknea Horrat. Edor ljubi poSteno eabaTO, naj se goto?o neeleii E obilni adeležbi vabi odbor. p Svetinje. Na tenitovanja Antona Pelc, načelnika mladeniSke Marijine druib« in Marye Jerebie po»«stnikove hčere t iTanjkoTdh, » je oabraloza B81o»ensko 8traio" 16 kron. Mlademu paru Jelimo nmogo areie I Bog iiri posnemalce 1 p 8v. Lovreno na Dr. p«IJb. Na ooatiji rrlega raladenifa Franea DreTenSek in tridne mladenke Kežike Sterbak v Pleterjah tupnij« 8t. Lorrenc na Dr. p. so teseli gosti nabrali za n81ov. »trato" 62 E 60 ». Htale in pogoemanja Trednol Ljutomerskl okra). I Ljatomer. Dne 20. i. m. se je poročil aku/1. slikar g. Tone Ceh z gdč. Tiliko Cimermanovo, trško hcerjo v Ljutomeru. Obilo sreče! 1 V Bnčečovclta ;ie dne 20. t. m. umrla po kratki bolezni ob6e priljubljena veleposestnica Katarina Žitek. Blaga pokojnica j6 bila pravifina, lismiljena, prijazna in radodarna; zato je vživala pri sova^čanih in znaneih sploSno ljubezen in spoštovanje. Težko bodo pogrešali zlast* reveži svojo blago dobrotnico. Dosegla je starost 74 let. Naj v miru po6iva in blag ji spomin! 1 Negova. Tu smo pokopali dne 12. sveftana obfte spoStovanega, 86 let starega moža Martina Perko, očeta in starega očeta naših pristašev. Rajni je bil dolga leta kmet in obfcinski svetovalec in devet let /upan pri Negovi. Bil je mnogoletni naročnik vSlo\-. (iospodarja" in ud Družbe sv. Mohorja skoraj od njenega obstanka. Vse številke je redno prebiral skoraj do zadnjega. Svoje otroke je vzgojil v strogo krSCanskem duhu, knlor je tudi sain vedno živel. Pogrebii se je udeležila velika množica, ljudstva, Bodi mu zemi.jica lahka! 1 Kapela. V rninolem teclnu smo pokopali Franca Vrbovca iz Hrastja, staroslo kapelske župnije; doživel je 91. lelo. Tn tedon pa mu je sledil 741etni L. Divjak, z RaCkega vrn.v. liodi vrliraa starftkoroa iKrčitek sladek in večna luč naj iiroa sveti! 1 Strofcjftxm. K:tj žgajnje dela? Brata Kapuoava sta se navlokia zadnji teden piujSčiee v preobilni meri. Pri tem sta sc sprla, in starejši je mlaj«ega v pijanosti talco budo poSkodoval, da je ta zanefcuj dni vsled poškodb umrl. 1 LJutMier. Slov. obrtaiki v Ljutomera so podarili titti dobiftek ofertnega plesnega venčka (38 E 45 ») .Podporuemn družtm Franc Jotafote Aole v Lgutomeru" n kar isreka odbor svojo najtoplcjšo zahvalo «of plati! 1 LJatMier. .SIot. persko droštro t Ljutomeru" aprizori ˇ ne<ŁeUo 5 marca veliko narodno igro s petjem ? 5 dejanjib nRokoTnjati" v arorani ge. Eukovee v I<jutomeru. Začetek ob 5 uri z?ecer. Vstopnina: Sedeci I. in II. rrsta 1 E 20 v; III. in IV. mta 1 E; V. in VI. vrsta 80 vin: ostale vrste 80 vin. Dobiček je nameojen v oabaro drnstronega glaeovira. E obilni adeležbi vabi odbor. 1 Lukavci na Marskrm polju. Tukaj je na Franc PaJenjak in •>oiika Dnnaj-evi lepi gostiji nabral žapan Franc Vaapotič n revne iolarje dom&ee križ«vske Sole 8 E 46 vin. — Naj bi ob enakib. prilo^noatili tadi po drngod posnemali vrle Lnkav5ane. Piisrčno zahvalo vsem Jaroralotrn fcreka krajni sofaki sret in šolsko vodstvo pri 8t. Kriiu. SlovenJJraSkJ okraj. '«; Zabja vas pi-i Slovrnjem Gradcu. ..Nar. List" j<- prinosel dne 27. prosinea t. 1. iz naSega kraja dopis, ki je tažnjiv od prvn do zadnje besede. PiSe se namroč, da naši dušni. pastirji zmerjajo in psujejo s prižnici-, sejejo sovra&tvo, nctijo prepir itcJ. Res na oeli stvari jc le to, da je č. g. nadžupnik Lenart neke napredne fantaline, o katerib. se mu ]e naznanilo. da uganjajo med božjo službo v zvoniku za orgljami najgrše reči, s priŽnice posvaril. Vsak pameten člo vek mora uvideti, da g. uadžupnik k takemu počenjanju ni mogel in ni smel molfcati. V dopisu se tudi trdi, da SP je moral g. nadžupnik iz Poljčan o polnoči odpeljati in da, so bili raesto njega ubogi vozniki jiapadeni. Tudi to je debaia laž, kajti g. nadžupilik se je odpeljal iz Poljčan ob svotlem dopoldnp\ti, in vozniki tudi niso bili napačleni. ampak so vozili popolnoma Tnirno, Iz toga s<? vidi, koliko jt» verjeti lažnjivemu ,.Nar,. Listu". s Velenjc. Na praznik Darovanja Gospodovega se- jje priredila doma6a veselica pri gostilnitarju gospodu Slatinšeku, katere se je udeležilo mnogo Ijudi od tukaj in drugod. Vsi prostori bo bili natlačeno pollii. Ičar znači, da vedo podpirati Slovenci svoje ljudi in so takoreko* zavedajo svoje narodnosti ter gesla ,,Svoji k" svojira". Samo nekaj je, kar se mora na tem mestu ožigosati ter obsojn.ti. Otrokom, ki Še seveda ]K>se6ajo ljudsko fiolo, so take stvari strupent«, a vendar so nekatPri zaslepljoni atarifei privedli s seboj svoje nežne otro6i5e, Ali bodo dotični otrocl^ kateri sc že zarana udeleže takih prireditev, in to 6ez polnoC, postali mogoče bistroumnejši, nedolžnejši? Kaj Sc! Pa& pa bodo kot odrasli proliverski in nekrščajiski. Molitev jf najlopša godba za take otroke, zato priporočamo dotienikom. da bi pač raje učili otroke moliti, kakor jih voditi na take prireditve, katere so dovoljone le odraslim. Rcsnica bode sicer v oCi, a je vendar le resnica, ki ima trajjno voljavo, tudi f,e je vsi ne priznavajo. s Skale pri Veleuju. V nedeljo, dna 12. t. m so igrale pri nas Marijine družbenice nabožno igro .,Marijin otrok1-. Jgralke so dobro pogodile vsaka svojo vlogo.: Udoležba ie bila nepricakovano velika. Odbor Bralnega druStva se prav iskreno zahvaljuje. (iružbehicam, ker-so-obrnile ves čisti dobiček, za novi DruStveni Dom. Tukaj so dekleta pokazala, da se tudi one zanimajo za izobrazbo, ter da so tudi one zmožne kaj storiti. Posebna hvala gre tudi preč. g. (iekanu, ki je največ pripomogel k tej predstavi. Mlad^nka Ana Glavnik nas je v svojem govoru prav lcpo opominjala, kako se naj razvijja izobrazba in kako tiaj se vsak ftlovek po svojem stanu primerno oblafei, kar je npkateri kme^ki gospodi procej zaSuraelo po wSesib. g Braln« drvltvo v Soitanju priredi v nede^o, dne 26. tebrnarja /abarni Teier t zanimivim vaporedom: Vstopnina 20 vin. se porabi sa tiruštvene namene, elatti za kigiioico in za npravo družtvene sobe. E obilni odeleibi nljndno vabi odbor. a Velenj«. Eatoliško slovensko iuobraie»abao drnštvo v Smarttra pri Šalekn priredi v nedeljo dne 26. febraarja po Tečernieah t DruStvenem domu lepo šaloigro .RepoSter, dah v krkonoSkib gorab ali vsega ja enkrat konee". Kdor hoie preživeti prav veselo in pr|jitno nrieo, naj ne zamadi te prilike in naj pride ta dan v Drnitveni dom. Cisti debi6ek je nameigen Draitrenema domn. K obilni ndeležbi n\jadno vabi odbor. Konjiškl okraj. t Konjlce. ^Stajerfev'' nrednik raed Ijudstvom. l.iinhart je napovodal za 19. t. rn. veliko štajercijansko zborovanje v Konjicab. Udeležili so se ga prvtf: najbolj zagrizeni štajerciianci celega okraja, 10 jili ifi gotovo. bilo; drugi6 izmed tržanov tisti, ki bi bili radi Nemci, pa po rojstvu, žal, niso, in njihovi uslužbepci: tretjič precej naSih najboljših kmetov, ki so bili radovedni, kako ziuijo Stajercijanci zborovati. Začeli so točno ob 3. uri. Predsednika niso imeli nobenega, reditelja niso hoteli. Neki pijari surovež neznanepra imena sc je izdajal za reditelja in cel 6as rogovilil. ne da bi ga spravil kdo vstran. Priroditelje ,jii moralo biti do mozga sram odurnib. nastopov svojih nestrpnežev. Ka.j je Linhart povedal? V poldrugi uri je povedal lo, kar se daa na dau premlova v ,,Štajerou", Solil je svoje nauke z neokusnimi dovtipi in ])sovkami na osovražene mu oseb.e in kroge. Najpreji jo raztrgal Narodnci stranko, dopa-do sc mu, ker jc proii klerikatizmu, jezi ga pa; ker jo slovenska in advokatska. No, tudi štajeroijanska. stranka je advokatska, advokata dr. Plahky in Dclpin imata zato pri ..Štajercu'- vociilno besedo. Najbolj je grmel nad zlofiinskimi ..klerikaloi". posebno mlade kaplan.e bi najruiši v žlici vode vtopil. Ko bi duhovnikov ne bilo. ali ko bi duhovniki slorili 1o. kar ...Stajerc" irliktira. ]\i*?m bi bilo vse v redu, V veliko tolnžbo mu povo- mo, da sc bo uirujeui gromovriik. s Ptuja prej vlogel k zasluženemu počitku, ko se bo nehaln duhovniftko delo za blagor Ijudstva. Kmefika zveza niu je zelo vSe6, samo eno napaio ima: duhovniki in klerikalni izobraženci so tudi pri njej. Obstrukx;iio v deželnem zboru imenuje zločin. T'1-odrzno naSteva, kaj se je vse ftrtalo v proračunu, seveda se njegovo Stevilke od dalcft ne strinjajo z resničnimi.-Izmišljeval si jih je sproti, da bi le veC peska natrosil v oči svojira kratkovidnim privržencem. Lif>eralce in klerikalce, Glavrio posojiluico. WeiBa in Kayserja, vse stlaži v eno raalho. Ce dela s tem krivico na desno in levo, mu je vseeno. NajlepSa je biia usodna izjava .patentiranega u6enika i&tajeroiiancev: ,,Ce kmetje mislite, da vam bomo mi pri ..Štajercir pomagali, sc kruto motite, ini vam ne moremo pomagati, mi še sami sebi no moremo pomagati. Kraetje. vi si morete pomagati cdino-le sami!" To je bila najpam^tnejša beseda v celem dolgoveznem puhlokvasenju. Sment, Stajercijanci, čf^ ste za ni6, kaj pa hodite okoli in uničujeto to, kar drugi za kraeta store! Skratka: Linhartov shod ni pridobil ugleda stajercijanstva v konjiškem okraju. Zborovalci so videli, da |e to stranka narodnih izdajic, stranka verskUi odpadnikov in silovitežev, stranka psovanja, zavijanja in laži. Brez pornena ta sbod tudi zaradi tega ni bil za Koujice, ker smo kmetje spoznali, kake prijatelje ihiamo v nekaterih tržanih. Bolj ko so pristni Nemci, bolj so mirni, bolj pa, ko se silijo za Nemce, bolj i&fcejo s kri6an]em in izzivanjem razlogov za svoje nelepo počenjanje proti svojemu narodu. k Konjiee. Najboljgi prijatelji Linharta in ,,Štajerca^ so se skazali slavni podžupan Karl \Vesenschegg, slavni Robntscha in slavni — čujte in strmite — ljudsko&olski učitelj Gustav Svetlin. Ta gosjx>d bi se bil že lahko spametoval po tem, kako ga Je ekspidiralo ljudstvo s torišča prejfenjega neslavnega delovanja. Hvaležen naj bi bil vis. dež. Šol. svetu, ki je tako milostno ravnal ž njim. A njegova štajercijanska mržnja do slovenstva, duhovstva iji ljudstva je prikipela skoro do skrajnosti, Ljudstvo se le cudi, kako budo je fcaznoval vis. dež. Mski svet našo Šolo s tako u6no mocjo. Upamo, da se to v kratkem popravi. ki Špltalič. Dne 13. t. m. se j> poji'o6il Martin Podkraj&ek, kmečki sin v Škednju« z Barbaro Lah \z Ponik've, Vriemu paru obilo božjega blagoslova! K KoatiO«. Dae 27. % m w> bo vrtil t g itilni g. Satoija ofc pol 11. nri predpoldne gospodarski sb«>d, kjer b.ide gor nl e. kr. okr komisar g. Sima—Gtll e agraraih operaeijah Na »bod pride tudi poglanee Pieek. ki bo govoril » goapodankih aadevah. Edor se lanima aaj pride Posebno so rabljeni gg iapani. Celjski okra). c Sv. Jnrij ob Taboru. Nemila. smrt nam je napravila dno 12. t. ta. veliko žalost; vzela nam Je deklico Miniko I-iOnčnr \ 20. letu njene starosti. N. v ra. p.! i ' <; Dramije. Miiiael Kaftienik, brat gosp. župnika pri Sv. FrančiŠku, kraet v okolici St, Ilj in prvi voznik v Dramljah, je umrl dne 17, februarja. Od influence in hudega kašija se mu je pretrgala plju6na inrena, da je moral v najboljSi dobi, v 46. lotu, pod grudo. Zapuš6a 10 mladoletnih otrok. Bog jik potolaži! Svoj 6as je bil nacelnik krajnega Solskega sveta in ob6inski odbornik, ves 6as ud Izobraževalnega društva, prijatelj dobrega branja. Sveti mu na] ve6na Iu6! c Dramlje. Poraiiovanja so vredni Martnjakovi otroci v Razboru. O6e je ve6 let zaprt. mati jim je pa dne 5. februarja naglo umrla. c Gor. Ponlkva. PoroSil se je dne 0. svefiana, rodoljuben mladeni6 ArnŠek z vrlo mladenko Franf:i§ko Brencelj. p. d. Gabersekovo y Vrheh. Na gostiji se je nabralo za Slov. Stražo 6 K. Mladerau paru daj Bog obilo srefie in blagoslova! c Orlavas. PoroCil se je dne 13. t. m. veleposestnik ilože PovSe p. cl. Vede, z mladenko Karolinco Movak iz St. Petra, Bila sre6na! c Sv. Vid pri Grobelnem. Zopet šo je dopisnik ..Nar. Lista" v 4. .šlevilki davil nad Vužirekom. To pot si je izmislil zopet prav grdo laž, ker klobasari, da sem se na Sveti dan prepiral z bratom, ki jo pri&el na obisk. in rau o6ital. da je malovreden, ker bere nNar. List", da se je zato tafcoj vrnil z brzovlakom. Dopisnika istega felaiika, v ,,Nar. Listu'- imcnujem nesraranega, lažnjivca in podlega obrekovalca. tako dolgo, dokler te grde laži no prekliče. Sramuj se, nesramni lažnjivec^ da hofteS na ta naiiu napra\iti sovraStvo med bratoma, toda vedi, da tega ne boft dosegel, kajti nisva §fi prišla nikdar v navskrižje z bratom, tem manj še na tak svet praznik, in tudi zaradi tega se ne bova prepirala, ker dobro vem. da si je to izmislil človek, ki nima drugega dela, kak.oiobirati ljudi. Ako bi še brat kedaj prišel na obisk, bo gotovo vedol, koga se rnora izogniti, ali Vuzireka, ali tebe, lažnjivca. Sicer pa le namoči So pero. saj tofp županova gnojnica blizu, da rcs ne bo Vužirok od vas pozabljen; ti pa gle,j, da ne zabiš na hfierko božjo, da nc bo imel Psihofagos nad teboj svojc dopadaienjc, Do <pdaj zdravo! — Jemej CerovSek. p. 'd. Ožirek. c Ljubno Ar Sa\". dol. V bližnji vasici Radomirjt! obstoji neki odbor, ki naj se potegnje za ustanovitev ob6ine istotam. To obfiino bi tvorili deli, ki pri[»adajo sedaj sosednjini štirini ob(v'inaii). Upaino, da obmejne obftine tej stvari tudi m: ugode lirez premisleka. Mogofio tudi ljudslvo poftasi uvidi, da jih naf'.elnik tega ndbnra, ki ie baio :niaIfatvet. no privodt1 ilo cilja. - ¦'¦«> LaSkl trg. I/.obraž©vaJno tlruMvd' i« cfttč 2. svefiana t. 1. biv&ega predsednika in ustanxxv|teUa|."7r\'preč. g. Fortunata Konoana. župnika pri Sv, X^a>-itt pri PretK)ldu, imenovalo za njegove zosluge za oaiŁ<«' njeno"društvo, svojiin i>astnirn Slauoin. Costna dinJo^' • ' raa se ;je dne 18. t. m. prefc. g. župniku slovesno i^- 'V roCila, Ob isti priložno-*ti je prefe. g. župnik dai*oval "" IzobraiJevalnemu društvu 50 K, za kar se vodstvo društva iskreno zaJivaJiuje. c Dol pri Hrastniku. Kakor j6 bilo-priCakovati, spravil se Je .«Nar, List" nad obcinske volitve na Do-"v lii, pri katerih so pristasi liberabie stranke hudo p<^goreli. Da zasluge zadnjih silno povzdiguje, se ni 6udili, saj so ravno oni pripravljali ua Dolu tla ze Iiberalizem, naroževali in Sirili liste, ki naj bi jim pomagali, tirati dolsko občino v roke liberalcero. Nari V; vse druge hvali MNar. List" gosp. nadu6itelja Gnusa, . fteŠ, da je po njegovi zaslugi Steti obČinoDol med najbolj narodne na Stajerskem. Gospodje pri Narcdfai stranki,. le-pocasi! Dolska obdina je bila narodrio ž« probujena, imela je narodna društva, ko Še gosp. ¦ Gnusa niti poznali nismo, in je skozinskoz narodna — Se seda.j, fieravno so možem, ki so izvoljeni sedaj v ob6inski odbor, podtika zveza z Nemci in nemškutarji. Da se je dopisnik ,,Nar. Lisla" pri tej priložaosti obregnil po svoje tudi ob gospoda GaSpariSa, bivšega dolskega kaplana, jasno dokazuje, da je omenjeni gosbod znal prav dobro presoditi pogubonosnost liberalne politike. in zato začel prav uspešno delovati proti njenim naltanam, za kar smo rau tudi vsi krščanski Dolanci iz vsega srca hvaležni, in bomo ohranili njegovo delovanje v trajnem spominu. ,,Nar. List" tudi ni pozabil oineniti moje osebe. Podtika mi, da sem se ¦ ' izpremenil iz nekdaj hudega liberalca v zagrizenega klerikalca, pozabil pa je povedati, kedaj se je ta \t- • prememba pri meni izvršila, Dokler ni bilo g. Gausa. na Dol, sploh nisrno poznali liberalne in klerikaltie stranke, ampak smo vsi složno delovali; prepir se je šele za6el, ko je jela hberalna stranka siliti oa dan. Bil sem pristaš vsikdar tiste strankc, ki je delovala za blagor dolske občine. Res je, da je g. RoSzlicitiral lov za letnih 321 K. Toda, kdo mu je gnal lov tako visoko ? Podpisani in Bautan, g. Gnusa ni bilo nikjer, tako, da Že bi ne bilo naju, bi dobil g. Ro§ lov />a 10 K, in g. Gnus bi bil oškodoval občino v 6 lotih za 420 K, ako bi bil lov za 70 K ceneji. Kdo je torej pridobil občini 1446 K?Ko jo vzel pred 6 leti g. Burger v najem ribstvo na Dolu, je bil ravno g. Gnus : za to, da se inu ga da. A zakaj? Ker je smel tudbnjegov sin loviti ribe. Odkar pa ni to več dovoljeno, '. bi rad, da bi se izročilo ribstvo drugim. Ko je prevzel g. Burger ribstvo, jo bil potok prazen, in nihBe drug se za ribstvo ni potegoval, sedaj seveda, ko so se vsako leto rib© nasadile, pa drugini difei. Sicer pa . ri6 dregajte ve6 x ribstvo, katero se bo odslej oddaja10 po licitaciji. G. Gnus« se¦ pripisuje zaslaga, da je pridobil občini Dol letnib 4000 K od trboveljske pre- : mogokopne družbe. Resnici na Ijubo morain povedatl, da se je dolska občina za omenjene doklade potegova- • la, ko Še gosp. Gnusa ni bilo na Dolu, in bi jih biia' • dobila, ko bi ga nikdar ne bilo. Ni lepo, pre%re6 hva;- J';' liti samega sebe. Zmagali.bi. ne.bili v IIK razredu, ' ko bi tudi vsi va&i pristaŠi prišli volit, ker je bilo . med izostalimi volilci tudi mnogo naših mož. Ce pa i- • mate med svojirai vrstami oinahljivce, ni posebno ča- ' stno za vas. E,j, liberalci, videli se bomo, če prej ne,, .....cez 3 leta. Do takrat bomo ljudem Še bolj odprli oči, .:]. da bodo spoznali, komn je le za čast jn za denar, m ¦ • ' takrat utegnete še hujše pogorcti, kakor letos. K;;r '•'. ste pisali o g. župniku in g. kaplanu, da. sta se uam- ..!.>•',, i-e6 zvezala z Nemci, pa sami ne verjamete, anipak za to vam }e, da ju pobiaiite pred svetom, Ce se tudi ^Stajevc" iu ^Tiagespost" veselita vašega poram, pa ..klorikaluo'' atranko nič ne briga. Ž njima opravite! — -Franc fttraus, p. d. HrasiV'1. c Polzela. ProstOToljna potirna bramba priredi t nedcljo dne 36. t. m Tcielieo t prostorih g. Cimpermana ob 8 nri popoUne. Igrali t» boite dve igri in sieer: I. ffMata«t maaikant". II. BDobrodoili! Edaj pojdete domor 7" Eer je disti dcbidek nameojeu aa atarbo gaiibMga irma, rabi k najobilnejii adeltzbi odbor e Marija Nazaret. V aedeljo popoldne dne 26 febroarja prirodi takajlnje 8lov kat. i8obraže»alno drnitvo Tesrlieo b ialoimma, pettjem in erecolovom. Nastopili bodo naši marljivi pe»ei 10 perke » moikih in neianih zborib. Veseliea bo nndila dosti pofttene sabaT« ia Teaelega smeba. e Sv. Juri ob Taboru. Bralno drustro priredi 8 pomoijo »Oria" in Dekliške z»ete na paatno nedeljo, 26. t. m t eerkreni biii »e«elieo 8 pftj-m, gorori, deklamscijami ter gledaliikima igrama ,Dre teti" is ,Prepirljiva soeeda". Zacetek po Tečernicab. Vstopnina «a mdeie 1 E, 8toj'Ma 40 t. Poebaa Tshila se d« razDoliljai^. e Kat. slev. izebnievaln* druJtvo pri Sv. Petra aa M«dvMliv«ni selu prircdi v oedeljo 26. frbraarja po »e«ern'e»h v tnpmiin ponteo iborovanjc z »nimivim goTorom dvema deklamacijama in b i»i^i«im piisorom Ddje <n orijatelji dmitra prid te vbj ! e Sv. JuriJ ob Tab»ro. Čtb. podrnzaica ima v nedeljo da« 26. t, m. ob !¦. an zjntraj v cerkteoi biii Buj redni obžni zbor. K obilni adeleibi T»bi nlindoo odbor. e Braslevče. V nedeio dne 6 marea se vril tnkaj j»tuo pr« daTanje, katero bo imel itlei. g. prof. dr. Hohnjce ia Maribora. Pri t«j priloŽDOsti m pBtannvi todi mlad-nifka zveza za Bnslorte Vsi ^avedni Braalorčani, zlasti vgi mtadeaiji in dekieta, isti dao k pr«davatiju I c Balieija. V pondeljek, dne 20. febr. 1911 i« je poročfl nai vrli blagsjnik (anko Vebir r gospico Mici Oikl ter je ob tej prllki daroval 8iov. k. km izob dništra 6 kron, *a kar ae ma draStro n*jekreneje za^rjljoje ter kliče: > bilo tttie ia bhgoBlova t Niedar! c Laiko. Eat. izobr. druitvo v La^kem priredi v nedeljo dn« 26. svečana ob 3. nri pop. v P.vnici_ § 11 'eselico z raiaovrstuim . vspore'cm n mreč petje, deklamacija. Saloigra .Pri go8p"di", govor. itd. Sloveuci i: LUkega trga in tndi od drugod, obiščite nas ne bo v m dolp f&a Odbor, o Bralno draitvo v G«rnjemgradu rr:refli dne 26. sveCana r Knpnijskin rostorih gfdališki igri: BCašiea kare" ve»elo gra » onem dojaojn in nTri tiiki" bnrka v dveh dejanjih, s tamhuraikimi komadi in i e j m. Vstopnina i>o na»adi Z četek ob 3. uri pop. e Šmarta« pri Gornjemgradu. Tuk>jjinje kat slor izobr. drurtro pr;r*di » nedeljo dne 26 t m. igre nTri BSBtre" 8 petjem in it¦laa.»c JKmi. Eer ob ta b»ti tbb jako zanimiTO, 8e bntska nam droAtra nljndao vabijo k najobilnejgemn poeetu O prihki obisk rrneiao. eJm earta«. V mM}o dae 26, fc. m. pndatefljsli bodo mU sUttMri« po T^erni«-_ t •abi bralnega drafcra igro DTrij« ptittl«. S nbfci odeirfbi Tabuno. e Ooailako. N» poitno aedaijo 26. t, m priradi Bralno drntoo ¦mt <0oadbk«B ob 4. uri pop. sa Reaani t proetorih g. HtaStta, p*rt-e/mriko ¦ iaioigra BPr»i »pril«, godbo, petjoo, »aljiro P°*? Ł »•i ko_M&_- prircroT v predpodobi leto*uj«g» predpoata. Na 8'ile-je toiej «*, kf toHt* poitene, veMle in odteitoerfae zabaTe. Odbot. Brežlikl okra). k Koprivaica. Na&e Kat. slov. izobr. drustvo > imeto dno 19. t. m. občni zbor. Mnogobrojno zbra^ kg ob6inytvo pozdravi v imenu pripravljalnega odbora domaOi g. kaplan, ki pojasni, da je njegov prednik vl& g. Ad. Gril že izposloval oblastveno dovoljenje a& obstoj dru&tva. ki pa se do sedaj vsled raznih zar l*rek ni moglo razviti. Današnja ndeležba pa nani je f&sen dok&z, ¦. Ičako vsestransko je bilo zanimanje za cfru&tvo. Prostori so bjli premajhm (fietudi je bilo v soii). N8to predstavi zborovalcem odposlanca S. K. 5. Z«, -vl?. g- kaplana 1. Tratnika iz Rajbenburga, ki povdarja ziasti edeu uamen Izobraževalnega druSfva: buditi v raladiai ljubezen do-rojstne hiše. do rodne grudf, do slovenske zemlje. Na vzgledih k.aže, kako pogubno je, zapuS6ati posestvo mladim posestnikom; kako nevaren je beg iz dežele v rudnike in tovarne xa fante, kako usodepolno hrepenenje dekjet po nKKrtnein življcnju. Kazal je na žaJostne posledice pri iakih gosporlarjib, pri takifc. fantih in dekletih samih, in pa oa zalosine posledicc pri kmetijstvu! Povrh pu ša vellka rana xia našem narodnem telesu. Z vidnim zanvfoaftjera so sledili poslušalei govonnkovim izvar jaajei« in mu izraziii nazadiije svojo livaložnost z glagnim odobravanjem. DruStvo Steje že na<d 50 udov. Votitev: Kunej Jak., posestnik in župan. predsednik; Agrež Davorin, kaplan, podpredsednik in tajnik: So tnAek 3an., posestnik, blagajnik: Maru&a Alojzij, blagsjnikov namestnlk; - AšiS 3ožef, laijižničar; Kukovi&W Franc, tajnikov namestnik; Radej Franc. Pre8. 6. 2upoik Jan. Prešern in pos. g. 7an- Vnkovitič sta pregledovalca računov. b Kozje. Kakor je bilo objavljeno, priredilo jo Braino. druStvo dne 12. svofiana gledališko predstavo %,Poi do srca". Obisk je bil zelo dober, Še iz sosednjili krajev so pri&li k tej prireditvi. Vsa čast igralfjem, kateri so svoje vloge tako rešili, posebnačast pa vodji igre. gosp. Francetu Gucek ral., kateri je slugo .Tnr^flta imenitno predstavl]al. Rea takih-večerov nai T» bilo fee vefi, da bi si dmfetvo nakupilo poirebne reei. ker čisti dobiček je nainenjen za nakupovanje knjig iii ^aBniknv. .Vsfe-to je neobhodno potrfibno za izobraz- bo* P. b Pcdsreda. Kat slov. izobraž. društro nazDa^ja, da ima v nedetyo dne 26. srečana po prrem bt. opravila svoj redni ob6ni zbor po naradneiB vgporeda. Popoldne po vecernicah pa priredi dve predstavi in rioer ,Casica kave" igrajo dekleta, in pa »Zamoree", predgtav\jajo faatjt. Prijatelji poStene zabaTe pridite ˇ obilnem številnl b Artiče. KatoliSko slorensko izobraieralno drnštvo priredi svoj prti obtei sbor v društrenih prostorih dne 5. marea ob 8. uri popoldne x obitajnini vgporedom. Načelst«o. b 8t Vid prl Planini. DekliSka in mladeniika cvesa priredite na praipiMtuo oede^o popoldne ob 3. uri d«e gledališlri predstavi in sicer: MlirffnVr predstaTljajo ,Pri goapodi" mladeoiii pa nPrepirljiva goaeda". Fndi ae dosti zabave. Pryatelji. pridite t 5t. Vid pri Planini 1 Uljadno vat» odbor. b Ketj«. Gofpodargko bralno draitro t Koajcm priredi dna 96. t m. » ptoatorih g Fr. GaJeka dfe gledal>iki predstavi : I. DobrodoHi I Kdaj pojdeto domn 1 II. Poitaa Bkrirnost ali aaiarano pismo. Jgri ate jako hnmoriatiini (nocini). E obilni ndeletbi rabi odbor. b Pilece. Etr ee je obč sbw izob kat. druUva radi tebtnib *»»}rjoT pnloiil na dan 26. sreiaoa ob 2 popoldan, rabi draH*eni odbor Tie »toj« samišljenike na dolodea d»n k mnogobrojni ndelesbi. Eer ata _am stojo pomoj in predavanje pri aboroTanja obljabila gg. Tcntoviek, drž. in dež. poalanee in A. Veble, npamo, da oam bodo _> wi«e » Tgegtranako in goapodariko korist, katerih biti deleieo naj jdOUo ne Muaodl. Strašna kuga. Najhuj&e divja kuga po Mandžuriji. Mrlifti leže po (jestah na kupe zloženi. Po uradnih porofcilih je umrlo.v- Mandžuriji 11500 oseb za kugo, vendar pa jc (^lo Število 25.000 premajhno, kar priznavajo celo kitaJHki uradi. Po Mandžuriji so se ustanovile tajnt1 organizacije Kitajcev, ki imajo namen, izgnati iz Mandžurije vse Evropejcc. Kitajc! prinaSajo nalašf,- mrtvecc, \'t so umrli za kugo, v bližino evropejskih riaseibip, da bi tako pregnali Evropejce. Bolniki v ruskih biniS&nicab, seveda samo Kitajci, pljujeio na ruske sirežniko in zdravnike, da bi jih na ta na6in okužili. V Charbinu so zasledile rusko oblasti oela skladiš6a his^, ki so bili odrezani za Vugo iirarlim Ijndeni in Sf> bili namenjeni v Evropo. K~y RusXa. vlada je iz tega sovrainega postopanja jcp tudi izvajala posledice in je dne 17. t. m. izro6ila kitajski vladi spomenico, v kateri se pritožuje nad doslednim zapostavljanjem rnsk.o-kitajsko trgovin.ske pt> tfodb« iz lota 1881. ter zahteva odlofno, da kitajska vlada takoj izpremoni svoje postopanje tcr uredi zopet l»riiatelisko razmerje, sicer bi bira ruska vlada primoran'8, ukrcniti vse potrebno, in 7. na,iostreiiSinii srod«tvi aastopiti proti Kitajski. Iz Petrograda prihajajr* zclo vznemirliive vesti o rnBko-kitajskem sporu. Poroča so, da niobilizira ruska vlada. vojaStvo proti Kitajski. PariSki diplomatifini krogl .sn iz popolnoma zaii(*aiiivih krogov izvedoli, da je jjaponska diplomacija VttajHki vladi resno nasvetovala, da naj ugodi ruskim /.abtevam in so jim ukloni, sicor ila je mir oele Azije v najve?'ji nevarnosti. - Danes. dnc 23. t. m. se javIj;i; da je Kitajska ubognla i;innnski nasvpt in ugodiIa. niskim pritožbam. Iz celeja svefa. Nevorjietne vesli *> azijatski kugi priliajajo v iiivuojt. — JTofesor Skoii6enko v Petrogradu trdi, da je kitajska vlada poslaia nadaSč-. mnogo okuženih Kitajcev v Mandžurijo, Jp sicer iz Južne KHajsko, kjer di%ja vedno kuga. Na ta način hpf-e pr&poditi vlada Evropejce iz Mandžurije, Profesor Skoričeoko navaja pri tem zgodovinsko dejstvo iz leta 1346., ko so metali Tatarji v italijanski tabor oknžena trupla t«r tako razširjali kugo. Dolovanio Rotšlldor. Sedaj, ko je umrl na Dtinaju baron Rotšild, se veliko pise o tej rodovipi in njjenem delovanju. RotSildi imajo svojo žlahto v Parizu in Londonu, ki je stotako bogata, kakor dunajska. Zanimivo je, kako so si londonski Rotšildi pridobili 'najvefe premoženja. To je bilo ob Napoleonovi bitki pri Wateiiowu dne 18, januarja.1815, ko so združeni Angleži in Nemci Napoleona končno popolnoma premagali. Londonski Rotšild, po imenu Nataii, je zaslcdoval v Belgiji celo vojsko in je imel obenem pripravIjeno vozove do Ostende. od koder se vozijo po morju na Angleško. Ko je videl Natan, da bo Napoleon gotovo tepen, se je bliskoma odpeljal v Ostende. Morjo je bilo nemirno. Dobil je pa za drag denar brodarja. ki ga je na razburkanib valovih sre6no prepeljal na Angleško. Uradna, poro6ila o angleSki zmagi so prišla šele 24 ur kaaneje. Zviti Natan je jel med Angleži trositi lažnjivo novico, da je NajK)leon Angležc prcmagal. Na borzi, kjer se prodajajo vrednostnl papirji. je seveda. to strašno uplivalo. Državne zadolžnice in tudi drugi papirji so silno padli, ker jih je vsak.skušal prodati, Sotudi za zelo nizko ceno, v strahti, da vsled izmišljene Napoleonove zmage ne izgube sploli svoje vrednosti. Natan je kupoval in kupoval: ves de-< nar, ki ga ,je inael na razpolago, je porabil za te kupčije. Drugi dan pride uradna navica, da so Angleži zmagali in da je Napoleon za vselej brez moči. Jasno Ie, da je vsled tega vrednost angleških vrednostnih papirjev silno posko6ila. Natan RotŠild je prejšnji dan ceno nakupljene papirje drago prodal in nekaj milijonov spravil s tem v ¦svoj žep. Angleži in Nemcl so prelivali svojo kri proti Napoleonu, najvef dobička iz njihbvc zmago pa je odnesla RotŠildova družina. Z avtomobllom v vodo. Iz Tirsta poro6a|o: V nedeljo, dne 19. t.. m. je Eggerjev Sofer Jakob Martin v družbi nekaterih svojih znancev pil v gostilni ,,Wienerkiiche" v ulici Ghega. Že ob desetih zvečer mu je padlo v glavo, da jje &el po avtomobil St. 314, ki vozi med Barkovljami in Miramarom, in ki je bil spravljen v. ulici Stazione. Vzel je avtomobil iz remise ter se vrnil z istim pred imenovano gostilno. Ko so kmalu po polnoči zaprli omenjeno gostilno, je Martin naložil Frana Kosa, vratarja v tehničnem zavodu (doma iz Maribora) in njegovo ženo Regino, Ano Balaska, M. Štanjeta (tudi Mariborean), nekega Šoierja MiiHerja in Arturja Huračeka ter obrnil avtomobil proti trgu Caserma, od kjer je hotel zavoziti v ulico Caserma in od tam v Corso. Ker pa je bil »Martin popolnoma pi!an, je zgrešil ulico in zavozil mesto v ulico Caserraa, v ulico Vienna. Avtomobil je tekel po bliskovo po ulici Vienna proti — kanalu. Martin je Sele v zadnjem hipu opazil pogubo, v katero drvi, hotel je avtomobil zavoriti in ustaviti, ali prepozno; avtomobil je z, osebami vred, ki so bile notri, zletel v vodo! Obupni. srce pretresu.jo6i krik nesrečnežev, je privabil takoj na mesto nesre?-e veliko ljudi, ki so Šli v onem feasu po sosednjih ulicah in ki so bili zbrani po bližnjih kavarnah. Nek delavec je pod svetilko, ki stoji v bližini nesreče, si ravno zavijal smodčico, ko je pridivjal avtomobil in izginil v kanalu. Ta delavec ni dosti pomislil, skofiil je v kanal in izvlekel dva iz vode. Drugi so se dcloma rešili sami, deloma s pomoftjo drugih, izvzem^i Fran Kpsa, k,aterega so izvlekli iz kanala mrtvcga šele ognjegasci, ki so prišli hitro na lioe mesta. Kosovotruplo je bilo odvedeno v mrtvašnico pri sv. 'Justu, ostali, ki so vsi veft ali manj raiijeni, so bili spravljeni v bolniŠnico. Mraz ob Črnem Mor|u. V mskem mestu Kerč ob Crnem Morjvi vlada strahovit mraz. 18 oseb je zmrznilo, med njimi nek posestnik, ki je padel s sani. Slrašna po&iljatev. Iz VarSave brzojavljajo: Soproga nekega policijskega stražmojstra, ki se }e podal te dni na službeno potovanje, je dobila po pošti zabojfek. Ko je zabojček odprla, naSla jp v zabojčkvi -— odrezano glavo svojega moža. Žena je ob tej strasni poSiljatvi omedlela. Hamborn ob Renu. Prav veseli srao bili v nedeljo, dne 19. februarja . ker nas je vabilo tukajSnje društvo sv. Barbare na svojo predpustno veselico. Procej smo napolnili veliko dvofano Dru^tvenega Doma. Veleč. g. župnik mopsignore dr. Laakman nas je pofiastil z obiskom iu govorom. Vspodbuja] nas je, da naj živimo na tujem prav kr&Cansko po vzgledu sy. družine.. Tudi dva gg. kaplana sta, nas obiskala, Predsednik nam je kralko razlagal igro ,,Fernando. strah Avstrije", katera se je potem uprizorila. Novi igralski odsok ,je prav dobro izvrSil svojo nalogo, ceravno so se igralci prvokrat sami u6ili brez predsednika. Veliko so uplivale tudi krasne obleke, katero smo si izposodili iz Duisburga. MeSani zbor je pel: ..0 Dom preljubi, kjc si ti" in wRožmarin';, tudi drugc narodno posnii jsmo skup zapeli. Tombola nam jp ponudila za dobi6ke veliko predpustnih reči, pa tudi marsikaj za med zobe. Prav ugajala je vsem predpustna priredba vrlega društva; to smo tudi npali. drugace bi ne prišli tako Stevilno kijub slabrm\i vremenu. — K6ster, rektor. Volkovi v Galiciji. Vsled dolgega ia hudega raraza v Zahodni Galiciji in Južni Rusiji so postali volkovi grozna nadlega Ijudem tor s« potikajo popolnoma v obližju Clovoških bivaliSr- v volikih tolpah. V bližini Lvova, pri Saviwiczniji so naj)adli volkovi gozdarja Lewickega, ki jo dva ustrolil, na kar so ostali pobegnili. V v.asi Kudrinetz so napaUli volkovi Iinajič- nega stražnika AVrzaJka, ki i« iisti-elil t$i volfcpv«!,... na kar je ostala tolpa pobegnlla. ... '¦....¦ ¦¦'"¦'" '",".' Važna razsodba zc posestnike psov. N&jjviiiji sodni dvor je izrekel za posestnike psov zelo važuo razsodbo. Pred več Časom je neki Vaclav Cbristof v Plznu hotel obiskati tovarnarja Klotza, Jegai- psa pa sta ga vrgla na tla. pri 6emur si je zlomil roko. Ker se rii poravnal z lastBikorn psov mirnim potom za odškodnino, je priSla vsa zadeva pred sodiSČe. Okrožno sodiŠ6e v Plznu je tožbi za odškodnino ugodilo, 6e§, da je lastuik psov dolžan, paziti ua svoj« pse. Nasprotno pa je bila druiga inŠtajica, nadsodišče v Pragi, mnenja, da Kiotz ni dplžan plačati od&kodnine, ker se je Christol poškodoval v hi&i ln ker Klotz ni mogel vedeti, da raoreta psa koga raniti, zlasti, ker Se nista grizla. Najvišji sodrii dvor pa je razscdbo zavrnil, ceš, da ima lastnik pspv tako skrbeti za' svoje pse, da splohne morejo komu Škodovati. Obtoženec mora raSunati 3 slučaji, da morejo psi, ki letajo prosto po hiSi ali dvoriŠ6u, koga uapasti. To pa. &e zato, ker sledo vse živali riagonom, ki se jih ne more kontrolirati, Želozniške nesreee. Na postaji francoskih drž. železnic \ Courville so irčili dne 14. februarja ob 6. uri zve6er trije viaki. Tovorni vlak je vozil mimo izogibalnice: a v istem l»>pu je zavozil v njegaeksprosni brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 80 km na uro. T»k]ol nato pa je trftil v oba vlaka Se en osebni vlak. Vendar se pri zadnjem vlaku ni nihle ponesre6il. — Hujše jo bilo pri brzovlaku. Vozovi so zadeli goreti, izpod razvalin razbitib vozov se je sliSalo je6anje potnikov in vpitje: na pomo6! Dosedaj se je izvleklo izpod razvalin deset rartvih potnikov, mnogo pa jih ie težko in lahko ranjenib, Od težko ranjenih bo postala gotovo So polovica Žrtev nesrefte. Večinoma vsi vozovi tovornega in ekspresnega, vlaka so zgoreli. Zgorel je tudi poštni vlak z vsemi denarnimi in vrednostnimi pofeiljatvami. — Visoko v nebo ]p segal ognjeni plamen iz kupa pobitih vozov. Vpitje nesre6nih žrtev je bilo naravnost grozno. Rešilno delo je bilo radi velikega kiipa razbitih vozov in jpomanjkanja refeilnih predmetov, otežko6eno. Skoda je velikanslča.. — Kriva nesre6e sta vlakovodja ekspresnega vlaka. ki ni pazil na dana znamenja, in posta,jenačelnik v Courville, ki je dal med fiasom. ko je pripeljal na postajo ekspresni vlak, premikati tovorni vlalc. — Ta železniška nesrefta je ena najvefijih zadnjega. 8asa, radi tega, ker so trčili trije vlaki. — Kakor porofiajo zadnje ve~ sti, je povzrofiilo nesreco napačno postavljeno ogibaliSče. Tir je bil po poraoti postavljen-.za oba vlaka na prosto. Razun 7 mrtvih je 22 ranjenili, toda večina ne težko. Vlakovodji nasprotnega vlaka je odrezal« ob* nogi. ^  PoroiUo o sejmu goreje žirine n« Danaja dne 30, febraarja 1911. Prignalo se je na sejem 3«91 komadov dobro rtgeno živine, 55f» komadov slabe žJTine: po vrsti 3132 volov, 516 bikov, 820 krav, 78 bivolov, skapaj 4546 komadov. Prodajali so se: dobro rejeni Toli po 100 do 108 E, srednji voli po 88 do 96 K, slabši voli po 80 do 86 E, dobro rejeni biki po 96 do 100 E, wednji in slabSi po 84 do 94 K. dobro lejene krave po 86 do 90 E, arfdnje in elabie po 70 do 84 E, dobro rejeni bivoli po 60 do 70 E, srt>dq}i io slabši po 54 do 58 K, slaba Hvina po 60 do 88 E za 100 kg zive teie. Tenden^a: Na ;te« se.ima je bilo 882 komadov živine več kakor na zadnjem. Živiaa prve vrste se je morala prodajati n 2 do S E, srednja ia slabsa ži?ina /a 5 do C E ceneje. Poročilo o ii-iiukera sejmu t Gradcu dne 16. feb. 1911. Prigaalo se je po vrgti 218 toIot, 97 bikor. 100 krsT, gknpaj 415 komadov. Prodajali bo ae dobro rejeni voli po 94 do 106 K, grednje debeii voli po 82 do 92 E suhi voli po 72 do 80 E, dobro rejene krave po 72 do 84 E, greduje debelc knre po (8 do 70 E, gnbe krave po 52 do 56 K. biki po 80 do 98 E. V isren se je prodftlo 131 komadov. Tfndenca: N» dtnaSDJem B*jmu jo bilo 66 kom. žiTine aunj kakor ita zadojcm. ProdajiU se je ?a 2 S diafj«. Poroftilo o iTinjskem sejmn na Dnnajv dn« 21. februarja 1911. Ob zičetku gcrjma se je prigoalo 7.703 praset, 3640 doUro re jenib svinj, DazniDJeoih je bilo 13iO prasct, in 50 dobro rejenib 8>ioj, skapaj 12 713 sviiy. Prodajale so se ogrske dobro rqene 8vihje po 146 do 150 vin., erednj« svinje po 136 do 144 na^ atare io Uhke po 120 do 134 vin., svinje Ubrane za pleme po 92 do 112 vin. za 1 kg žive teže. Tendenca: Na danaS^jem Mijmu je bilo 1619 pmet več, 560 dobro rejenih pa manj kakor Mdnjii, D bro lejene svinje so se prodajale po is>ib cenah kot zadnjič. v jnnogih slučajih celo za 2 vin. dražie. Tudi slabše in sredDje vrste Hvinje so se prodajal« po cenah r.idnjega tedna. Piihoreki opazovalee: Za to itorilko prepomo. — Gornj<grad: Nsm je ueBnano. - Sv. Barbara t Halozab, Nora Siifta, Dol pn Hrastoiko, Hoče, Tlnie: Ni bilo progtora. Prosimo tse gg. dop'soiko z» kratke dopise, ker gieer ue moremo veega praTO^tHno priobditi. 8t. Jarij ob jaž. žel : Izročili & spodarakim ni»ic»m. — Grit8, 8ol čava, Gornjigrad, Galicija, Goiavabnka, PosaTje Eebelj, 8». Lovreoe » 81ot. gor, Hlapcnsi, Marenberj. Radi pomanj. prostcra prihodajii.