Država, stradamo, zmrzujemo, in bosi smo! »Qlej, pravica spi pravično spanje, zato ker je opravila svoje opravilo. kakor jc bilo treba. Če bi zdajie rekel pravici: lačen sem in žejen, tudi tnoja postelja je trda — kaj bl odgovorila pravica? Odgovorila bi: nič me ne briga. če si lačen in žejcn in tudi tvoja postelja me nič ne briga, zakaj jaz sein pravica, sama se..i mati in hči, sama svoj začetek in konec; če si kristjan, ne prerekaj se ^ raenoj, zakaj postava je sveta kakor evanscelij: kdor jo ogleduje z nezanpnim očesom, je grešnik v svojein srcu in ljude kazni vreden. Kar je zapisano, lo beri, pa nič ne premišljuj: če je napisano, da bodi lačen in žeien, blagruj postavo ter bodi lačcn in žejen; če je pa napisano, da urriri od vsega hudega na tem golem kaniciiju, spoznaj pravico ter hvali lSoga, da si jo izpolnil!« (Ivan Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku.) Minuio ;e skoro leto, odkar so uain povišali zadnj'ikrat draginjske doklade iti prepozno so prišle že tudi takrat, ker e bila dragin a sorazinerno z dokladami mnogo večja. Duhovi so se nekoliko poinirili, seveda ne za dolgo. Kmaiu se je oglasil zopet ta ali oni ter pomsoval naše bedno stanie in naraščajočo dragiujo. Ker pa je bilo brez uspeha <so utihnili. Tolažili so se s tem, da c vlada pač ookazata dobro voljo •.. Danes na dvomimo nad to dobro voljo vlade — in po pravici. DvonTimo tudi nad dobro vol;o osrednje orgairzacije državnih narneščencev, ki se e osnovala za to, da nas ščiti. Zadnje mesece prošlega leta je prisilil mraz in fflad tcr s-krb uradništvo in pričelo ie opom :ujati vlado. da ie zima tuka.i. da ie treba drv tople obleke — in da ni denarja za na.poitrebnejše. Udruženje državnih nameščencev je skMcailo protestni shod v Beograd bb najslabšem času. v iia;slabše prostore. Vodstvo te ortranizacije ie pokazalo svoo nezmožnost — uspeh slioda ie jasno dokazal Tsto! Nedavno so bili sklicani protestn' shodi uradništva .uo viseh okraiih 'n obenem zo- pet prcklicani. — baie, ker e vlada nekaj obbubila; še enkrat baje! Pri tein je ostalo. Vse miruje. In kdo je kriv!? Ali ne dela organizaci a uradništva rrie? Ker se ni čulo. da dobimo 13. plačo in viš.ili dokdad stno vsi pričakovali, da se protestnl shodi uradništva zooet skličejo- Zaistonj! Neliote se nam vsiljuje miscl, da se poslužuie vlada umazanili sredstev, da omamlja voditelje osrednje organizaci;e z obljubami, nad katerih izvršitvijo pa zelo dvomimo. Zakaj se ne zganemo! Zakaj molčimo! Ali smo res že tako lačni in obnemogli, da nimamo moči napraviti primernih korakov v našo obrambo? Boi za obstanek vlada danes bolj kakor vsikdar preje. umazan boi za obstanek, za krajcar. da si ga priborimo ter rešiino sebe in družno pred pogibeljo. Ne bom ipopCsoval današnie draginie — vsi jo občutiino že tfavno na nas samih ter se" boflnio mislit- na bodočnost. Hočejn ,pa opozoriti na to. kai se godi v vladi. Ko je narodna skupščina še delovala, so bile dan na dan vladne krizc. Razprli so se. pa so nekateri rek'i: mi se nočemo več z vanii igrati — in kriza ;'e bila gotova. Ali Pa smo bedni čakali na delo ministrov. k: so se polnih trebubov norCevali iz nas. Težko smo čakali na sprejete uradniške praumatike- Bliža-!a se ie sprcietju — pa glej! kakor nalašč so razbili narodr no skupščino. Zbogom praffmatika za eno za dve Ieti! Da bo preje sprejeta — k e. kako. ko se bodo Pa gospodie najprvo malo bili za osebe in stranke. potem nanraviii dobro situadio sebi in še ožjim znancem — seveda na naše stroške — potem se'e bodo prič.li delo, če namreč ne bodo oreje odšli. Mi pa na.' učimo. da bomo spoštovali nostavo. ki io niti vlada sania ne upošteva. Gospod;e — preokrutna e ta šala, mi ne moremo več vzdrževati. Treba je vzeti v roko metlo in pomesti brez pardona. ne oziraje se na to ali ono stranko. kajti pri vsaki stranki so požrešni volkovi. Gledati mora-mo le. da najpožrešne.iše na preie pomedemo! Vsak človek ima pravico do obstanka. ne samo kanitalisti in zato naj se varujeio. da ne bomo še boli lačni. Tov. Hren ;e konštatiral, da kljub današniim razmeram učitolistvo še vednp predniači nri dclu za narod — v korisi in čast lenuhov — in res je tako! Čuditi se je temu- Če i)a .omisKmo. da more biti .ie oni učitelj, ki je vztrajen idealist, se narn ne zdi to več čuduo. Vorašatmo se pa le. koliko časa bomo še idealisti. Mnozl so žo iz?ubili zaupanie v vlado \n v šoli delajo le zato, ker verujeio v pravico človeštva — gor e Pa nam vsem, če bonio Drimoran; delati le za edini ideal, ki nam ie še preostal — za ooln želodoc! Od nekdaj ie že bil učiteli .uastorek, spomnilo se ie nani šele ko so bili drugi siti vsega dobrega. Po prevratu smo slcer mislili. da bo sedai drugače, da je vlacla nastopila pravo pot, da je izprevidela kakšno pomoč ima v učitelistvu. katerernu ;e novišala plačo — ušla nani je marsikatera .oolivalna beseda. Morda smo takrat h.valili prcveč ali pa smo se iz same hvaležnosti motili. Sa.i vendar \ridite, kako je! Začetno izbol šcvanje nlače ie bilo le nesek v oči. Pomislimo trezno. koliko časa bomo mouli še vzdržati. Plača ne zadostuie niti za colovico meseca. kljub temu. da človek ne piie in tudi drugače ne zapravljaDrugo Dolovico meseca moramo živeti od dolga. Za vratmi e že vse belo od kredc. primanjkuje že prostora. primanjkue krcde primanjkuje dobre vol e in zaupan;a tr^ovcev, ki vidiio razmere ii.i ki so nam daia!i živila na upanje. Mrmranje .e vedno glasneje, tudi kmet se že pridružuje s svoo »lačno gospodo«. Učenci so večina kmečkih staršev. Raje zamižim. kakcr da bi gledal kam sineva naš ugled in zakai! Vrv okoli vratu. ki ;e bila prcd vono vedno nateeniena in ki ip do prevratu nekoliko oJilacnila se zooet nateea Ne bo doigo, ko nas bodo šmeli zooct na vajetih t^r nas obračali t;'a odkoder bcmo videli moleti kos kruha. Znana — sicer že nekoliko nozabljena — nrislovica o učitel u kanieleonu se razteza na vse uradništvo in se bo kmalu lahko ponovila. In kdo je kriv temu!? Vsaka novo se snujoča stranka si skuša pomagati s tem, da izrablia obupni položai in lonri značaje- Vzga.a se neznačajnost — gniloba naroda! Nisino še tako daleč. še ie močan naš značai — i>oinagajte nam! Date nam krulia \'i. ki ste nok'-'caii'i za to chi '-r:\ ne bomo iskali tam, kjer nam bodo radevolje ponujali! Miroslav Zor.