Štev. 58., V LJubljani, v soboto, dne U. marca 191L Leto XXXIX. s Velja po pošti: = Za oelo leto napro] . K 28'— 2a pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 ta Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo looiemstvo „35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2*— I opravi prejemao meseCno K 1-80 Inserati: Enostolpna petltvTSta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat • 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vlnartev : Izhaja:: vsak dan, Izvzemšt oedel|e In prasnlke, ob S. ari popoldne. B3T Crednlitro je t Kopitarjevi nllol fitev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6. "sjj Avstr poštne hran račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Upravnlškega teletona št. 188. *** Današnja številka obsega 18 strani. Avstrijski izseljenci. Vsako leto se izseli iz Avstrije okoli 500.000 ljudi, največ v Ameriko in pa na Nemško. Večjidelj romajo ven v svet Poljaki in Rusini, pa tudi Slovenci in Hrvati niso med zadnjimi. Kljub temu dejstvu se avstrijska uprava in politika za izseljence in izselniško vprašanje silno malo ali skoraj nič ne briga. Sploh sc vedno bolj pritožbe ponavljajo, da se avstrijska vlada ne samo za izseljence, ampak tudi za trgovinske zveze z inozemstvom premalo zanima, kar povzroča zastajo avstrijske trgovine v inozemstvu. Častno znamenje za nas je, da so slovenski poslanci skoraj edini na Dunaju, ki tudi tega velevažnega vprašanja niso izpred očij izgubili in ob vsaki priliki avstrijsko vlado na to opozar- jaj"' Za izseljence, ki stopijo v New-Yorku na ameriška tla, jc skrbela judovska »avstrijska družba« v New-Yorku, kjer je imela tudi dom za avstrijske izseljence. Avstrijska vlada je družbo podpirala z vsakoletnim zneskom 20.000 K. V tem domu je pa vladala taka umazanost in nemarnost, da je ameriški komisar za izseljence vzel vse predpravice, ki jih je družba imela in prepovedal avstrijsko izseljence v hišo sprejemat. Z ozirom na to okol-nost, da nimajo naši ljudje v Nevv-Yorku nobenega človeka, na katerega bi se obrnili, je stavil dr. Krek interpelacijo, na katero jo dne 8. marca trgovinski minister "VVeiskirclmer odgovarjal. Povedal je, da je .avstrijski družbi vsako podporo odvzel, ker sc je vlada prepričala, da ni družba za nič. Obljubil je pa, da bo to izselniško vprašanje tako uredil, da l>o razne narodne in verske organizacije v Ameriki k temu delu pritegnil. Začasno je tako stvar uredil, da sprejemajo po posredovanju avstrijskega konzula newyorški narodni domi naše izseljence pod svojo strehe. Veseli nas, da je vlada pritrdila s tem svojim ukrepom nazorom, katere smo mi zmerom zagovarjali, da naj bi našim izseljencem oskrbela zavetišča, in sicer ločena po narodnosti in veri. Drugič je vlada priznala, da se da ta zadeva najlažje in najboljše tako izpeljati, da se pritegne zraven razne na- rodne in verske organizacije. Naš človek se vse boljše in varnejše počuti, ako ve, da je v društveni oskrbi, kakor pa ako čuti nad seboj varno, a trdo birokratično roko kakega hladnega vladnega urada. Slednjič je tudi minister zatrdil, da izdeluje trgovinsko ministrstvo načrt postave za izseljence, katerega misli v kratkem predložiti krogom, ki se za to zanimajo in ki so pri tem prizadeti. Če bo načrt ugajal, ga misli predložiti državni zbornici, da Avstrija tako vendar enkrat svojo izselniško postavo dobi. Skoro vse evropejske države imajo že namreč postavo za izseljence, samo Avstrija je nima. Razun nekaj ministe-rijalnih dekretov in odločb, ki so se tupatam izdale, nima avstrijski izseljenec nobenih pripomočkov in zakonov, ki bi ga ščitili in mu na tujem varstva dali. Najbolj občutljivo in za avstrijske izseljence najbolj moreče je pa pomanjkanje raznih uradov in pisarn, kjer bi dobili izselniki informacije glede vožnje, glede dela ali denarnih in drugih razmer ki vladajo v kraj:h, v katere so misli izselnik izseliti. Veliko ljudi bi ostalo doma, ko bi vedeli, kake^živ-Ijenske razmere vladajo v izselniških krajih. Nemčija, Anglija, Švica, Belgija, Nizozemska, Italija imajo že več let svoje urade, ki obveščajo v perijo-dično izdanih listih prebivalstvo o vseh izselniških zadevah. Konzuli in vsi diplomatični zastopniki v kolonijah in v tujih državah pošiljajo vedno poročila na domačo vlado, ki jih ta izsel-niškemu uradu dopošlje. Dobro služijo tudi časopisi in zasebne korespondence iz izselniških krajev Najboljše je v tem pogledu na Angleškem urejeno. Tam preskrbi vse podatke »Emigrant« Information Office«. Dobi jih iz raznih publikacij kolonialnih vlad in iz poročil raznih konzulatov. Vsi ti podatki so nabiti na vseh poštnih uradih, tako da so vsem ljudem dostopni. Pri nas je tak poduk zelo potreben in (losedaj zelo zanemarjen. Tu in tam kaka notica, ki jo nam dopošljo našo Rafaelovo društvo. To je vse. In tako se zgodi, da romajo naši ljudje večkrat v kraje, kjer ni ne kruha, ne dela. Upamo, da ne bo naša vlada pri ureditvi izselniškega vprašanja na ta važni informacijski urad pozabila. Začasno naj bi pa vlada zadevo tako uredila, da naša Rafaelova društva s takimi podatki preskrbi, ki bi jih ista v javnost spravila. Pel mesecev porluoalske repofile — žalostna bilanca. Dne 9. marca je preteklo ravno pot mesecev, odkar so vrgli portugalski republikanci dinastijo Braganza. Bilo jo 9. oktobra 1910., ko so Braga, Macha-do in sodrugi izdali na portugalsko armado in republikansko stranko oklic, naj izženejo osovraženo vladarsko rodbino iz dežele, »da zavlada na Portugalskem zopet red in mir ter da se od-pomore žalostnim financielnim in gospodarskim razmeram državo.« Kmalu potem, ko so revolucionarni zmagovalci dobili vlado v svoje roke, so patetično razglasili, da je napočila nova doba svobode, enakosti in bratstva itd. Ta, z mnogimi frazami prenapolnjena izvajanja novih gospodarjev v Lizboni so takoj našla vesel odmev v vsem velikem mednarodnem židovskem časopisju. Zlasti londonska »Times« ni mogla najti dovolj besedi hvale o »ozira polnem«, taktnem reformnem delu republikancev. Toda po pijanem zmagoslavju kraljevih nasprotnikov ni izostal primeren — maček. Izpregledalo so je le kmalu perfidni, hinavski manever fra-masonov. Med tem ko je še vse »dobro informovano« framasonsko časopisje celega sveta oznanjevalo kulturna dejanja nove republikanske vlade, sc je pokazalo popolnoma odkrito dejstvo, da so |»optične in gospodarske razmere na Portugalskem pod republikansko -vlado žalostnejše kot so bile kdaj prej. O obljubljenih reformah v državni upravi in justici ni bilo ne duha ne sluha. Nasprotno pa je napočila na Portugalskem doba vohunstva, denuncija-cije in anarhije. Razupiti Machado šo do sedaj ni izvedel svoje volivne reforme. Volitve, ki stoje pred durmi, bi naj bile po posebnem načinu »svobodne volitve«. Že sedaj potujejo plačani agenti po deželi, da pridobe »svobodno ljudstvo« za bodoče »svobodne volitve«. Z denarjem in obljubami se seveda ne hrani. Justični minister Alfonz Gosta, ki je s početka svojega uradovanja neizmerno veliko obljuboval in govoričil za reformo portugalsko justice, si razbija sedaj glavo, kako bi se izognil svojim storjenim obljubam. Sedaj je uveljavljena samo reforma, da so vsakega sodnika odstavi poljubno in pošlje kazensko v kolonije, ako ne sledi slepo poveljem republikanskega osrednjega od- bora. Nekaj sodnikov, ki so sc drznili priznati monarhično mislečim osebam pravico v civilnih procesih, so pozvali v Lizbono in jih brez zaslišanja zaprli kot se poroča iz Lizbone. Tiskovna in zborovalna svoboda je sedaj na Portugalskem manj znana kot kdaj prej. Monarhičnih in katoliških listov se ne trpi; njihova uredništva napadajo vsak teden poccstne tolpe in katoliški časnikarji niso nobeno uro gotovi svojega življenja. Zborovalno pravo velja samo za republikance. Policija, ki išče zarotnikov, z vso vnemo zasleduje »ve-leizdajnike«. Kako republikanska policija zasleduje »zarotnike« in kaka svoboda mora vladati v državi, ki jo proslavljajo naši liberalni listi z »Jutrom« na čelu, nam najbolje dokazuje sledeče dejstvo, o katerem poročajo listi iz Lizbone. — Dan za dnem je prihajalo v neko zasebno hišo več možakarjev okoli desete ure zvečer ter so ostajali tamkaj po več ur. Policija jc seveda sklenila, oblegati hišo. Previdno je v mraku obkolila četa branilcev sveto pravice in reda, 60 mož po številu, poslopje. Višji so celo prodrli do vrat, za katerimi so sedeli zarotniki. Znotraj so sc čule tihe, a strastne besede: kralj, dama, konjik. Ni bilo več dvoma, da je v sobi zbrana družba nevarnih zarotnikov, — republika je bila v nevarnosti. Z revolverji in sabljami v rokah jo udrla policija v sobo ter našla tam — več liazardnih igralcev . . . Podobnih slučajev je mnogo. Evropsko časopisje ve mnogo poročati o odkritih zarotah na Portugalskem. V resnici pa so te vesti namenoma uprizorjene od novih portugalskih mogočnjakov, ki hočejo svojo brezobzirno diktatorično postopanje vsaj doloma upravičiti. Nered, preganjanje, gospodarsko nazadovanje, vedno močnejša anarhija — lo vse je bilanca republikanskega režima na Portugalskem. Novi davki. Veliki izdatki za armado in mornarico silijo vlado, da začne resno premišljevati, kako zvišati dohodke države, kar sicer na Dunaju že dobra tri leta premišljujejo, a še do danes niso nič pametnega izkuhali. Bivši finančni minister Bilinski si jo cel kup davkov izmislil, pa nobeden ni bil všeč parlamentu. Njegov naslednik dr. Robert S v e t n a v e s, kjer vlada nemškoli-beralni magnat slovenskega pokolenja, ki sliši na lej>o slovensko ime Krasnik. Nekoč je v tej občini županoval gospod Stih, po njegovi smrti jo prišla v nem-škutarske roke in pred leti so jo spet dobili Slovenci. Sedaj je bil položaj, kakor so mi razlagali, sledeči: Prvi razred brezpogojno naš, drugi menda tudi, a tretji bi lahko padel. Delavci, ki hodijo v tovarno na Bistrici, so pod vplivom nemškega kapitala, Krasnik je parceliral neko njivo in razdelil med razne nemškutarjo v Celovcu in Borovljah, ki plačajo na ta način po i vinarje občinskih doklad. Toda vkljub temu je bilo upanje veliko, da zmagajo Slovenci. V P o d s i n j i ves i. sem vstopil v hišo fanta Tomaža Maleja, enega najagilnejših narodnih slovenskih delavcev v tem kraju. Hiša jo čisto pri-prosto, kmečko poslopje stare vrs e. Nizko viseči črni trami nad glavo, velika, topla peč, obširna bela miza v kotu, pod stropom za mizo v kotu vise pa priproste svete podobe, slikano na sic-klo. Fant sedi za mizo in piše vabila za popoldanšnjo prireditev. Pisavo ima jako lepo, pokoncu stoječo, krepko, ki bi delala čast vsakemu študiranemu človeku. Očividno sc mu malo mudi. Saj odide po prireditvi takoj v Ljubljano na delavski kurz, a pred odhodom ima šc mnogo urediti. LISTEK. Ml sprehodi. Piše clr. L. Lenard. V Št. Janžu v Rožu. Svoje koroške sprehode hočem pričeti z opisom izleta v Šent Janž v Rožu. To mi veleva žc dolžnost do on-dotnega vrlega in zavednega ljudstva, ki nima kmalu sebi enakega. Mala fa-rica Šent Janž je ena najsvetlejših točk na Koroškem, jaz pa rečem, cla imamo sploh na Slovenskem malo takih fara. To jc toliko pomembnejše, ker se nahaja v sredi med najsurovej-šo nemškutarijo. Na eni strani meji na Bistrico, kjer je vsled ponesrečenega tovarniškega štrajka vsaka organizacija razpadla in ljudstvo tlačani nemškemu kapitalizmu, na drugi strani pa na občino Podljubelj, kjer županuje nek človek, ki jc odpadel od katoliško vere in od slovenske narodnosti. Pripeljal sem se zvečer in župnik me jo pričakoval na kolodvoru. Župni-šče je enonadstropno, ne posebno veliko, a za enega gospoda prostorno dovolj. Takoj mi jc pa padla v oči velika cerkov poleg župnišče, ki mora biti za tako majhno farico pač preobširna. Št. Janž štoje namreč samo kakih 500 duš. Razložili so mi, da so lit imeli svo- je letovišče nekoč menihi iz Vetrinja, ki so tudi sezidali to cerkev. Ako pride k maši cela fara, pa jo cerkev komaj do polovice polna. Ko sem se nekoliko oddahnil v župnišču v kuhinji ter se ogrel pri toplem ognjišču, se odpravim proti hiši, kjer sem zvedel, da imajo fantje skušnjo za jutrišnjo igro. Prostor imajo v neki gostilni, ne daleč od cerkve na prvem nadstropju. Dvorana ima prostora za kakšnih 150 oseb, oder je zelo priprost, kulis imajo dvoje: kmečko hišo in prostor na prostem. Pripravljali so se za Krekovo igro: »Pravica se je izkazala« s samo moškimi vlogami, ki se nahaja v Zbirki ljudskih iger. Krč-mar je zanesljiv naš človek. Med fanti sem našel nekaj svojih znancev, s katerimi som se seznanil na socialnem kurzu v Svečah o lanskem Božiču, kjer nas je razgrnila ženclarme-rija, češ, da imamo živinsko kugo na gobcih in na parkljih. Torla vkljub tej kugi živimo še sedaj in se počutimo jako dobro in naši vrli fantje širijo to kugo z veliko vnemo po celi okolici. Drugega jutro je bilo v cerkvi sveto opravilo. Veselje je bilo gledati te krepke, zdravo postave raznih obrazov, ki so se zbirale v prostorni cerkvi. Božansko pleme je menda eno najzdra-vojših in najstarejših slovenskih p'e-mon. Seveda, v kolikor niso okuženi od nemškeara liberalizma, ki ljudstvo popolnoma posuravlja in poživinlja. To je kuga, ki uničuje to vrlo ljudstvo duševno in telesno. Pijančevanje in spolna razuzdanost sta glavna znaka in sredstva nemškutarijo. V šent Janžu je živel in deloval vrl narodnjak domačin gospod Štih, ustanovil posojilnico, budil narodno zavest itd. Plod njegovega delovanja klije sedaj. Škoda, da je ta možak živel kakih 20 let prezgodaj, ko še niso bila tla pripravljena za tako delovanje. Vendar je ustvaril mnogo. Čast njegovemu spominu! Predpoldnem sem imel čas prost in hotel sem si nekoliko ogledati okolico in se seznaniti z ljudmi. Z domačim gospodom župnikom sva krenila proti vasi »P o d s i n j a-v e s«, ki spada šo v šentjanško faro. Nad vasjo se dviguje hrib, ki se imenuje »S i n j i v r h«, radi tega se vas imenuje »P o d s i n j a ves«. Nemci so pa menda slišali »P s i n j a v e s« in so to prestavili v nemški jezik »U u n ds-d o r f«, kar bi se reklo po naše »P a s-j a vas«. Tako nastajajo nemška imena na Slovenskem. Srcčavalo in dohajalo naju je mnogo ljudi, ki so nas vsi prav po domače prijazno pozdravljali. Predmet vseh pogovorov so bile občinske volitve, ki so se imele vršiti druzega dne. Šent Janž jo skoz in skoz zavedna slovenska fara, toda k občini spada še vos Mayer pa je v budgetnem odseku naznanil, da se bo treba stvari vendarle lotiti in sicer misli 011 najpreje na zvišanje osebnodohodninskoga davka, in sicer na žganje in .na monopol na žveplenke. Kazim lega namerava vlada inkamerirati davek na pivo, zvišati davek od dedščin in obdavčiti avtomobile. Za zdaj gre pač le za zvišanje osebnodohodninskega davka in davka na žganje. Davek na žganje nese danes, to so pravi leta 1909., 65 milijonov. Denatu-rirani, zgolj za tehnično namene uporabljiv špirit stane danes na Dunaju nadrobno 54 vinarjev liter, špirit za uživanje pa "2 K 10 vin., v čemer jo vračunano 20 v mestno užitnine za liter. Iz enega litra špirita pa se napravi nekako tri litre žganja, torej pride 70 vin. davka na liter žganja. V finančnem programu Bilinskega se je določilo povišanje davka na 1 lil žganja od 90 K na 110 K, novi finančni minister pa predlaga povišanje od 90 K na 150 K. Država bi na ta način 18 milijonov več kakor doslej dobila. Glede osebne dohodnine predlaga Vlada, da se za dohodke od 20.000 K davek poviša do <> 1 i % skrajne mere; zahteva se vpogled v poslovne knjige, dodatni davek na visoke dividende naj sc zviša do 10 "■> in obdavči tudi tantieme upravnih svetnikov in ravnateljev. Od tega si obeta vlada 8 milijonov kron dohodkov več, nevpoštevši rezultata iz vpogleda, v poslovne knjige. Pododsek finančnega odseka poslanske zbornice pa je izdelal predloge, ki davek od osebne dohodnine še velikobol.j zvišujejo kakor hoče vlada. Povišanje naj se začne že pri 10.000 K dohodkov. Pododsek pa predlaga olajšave za hranilnice in posojilnice, odobrava pa vpogled v poslovne knjige, česar se trgovstvo seveda zelo brani. Ljudski oder. Tako jo ime zbirki, ki jo je začela izdajati »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in katere 1. zvezek prinaša narodno igro v petih dejanjih »D o m e n«, ki jo je po istoimenski lopi povesti Josipa Jurčiča priredil Ivan Česnik. Kdo nc pozna Jurčičevega »Dom-na«, nezakonskega sina zlobnega gra-ščaka Sove, ki je v mladosti zapeljal Domnovo mater Meto, pozneje pa se hoče svojega sinu, ki ga noče za svojega pripoznati, iznebiti, ker mu je na poti in ljubi Anko, ki je všeč tudi pohotnemu graščaku. Domna pusti Sova vjeti, da bi ga vtaknili v vojake, a Domen, ki je medtem od svoje matere izvedel, kdo jo njegov oče, se biričem iztrga in pride ravno ob onem času domov, ko jo že vsa vas izvedela za Sovine grehe in se obrnejo reči slabo za malopridnega moža. Šaljivi berač in godec Urh tudi poseže v velezanimivo dejanje in Sovi zažge grad, da slednji znori. Ob smrtni postelji Mete se nato Domen in Anka vzameta v zakon. Zelo srečna je bila misel Jurčičevega »Domna« dramatizirati in tako vsposobiti za naše ljudske odre. Igra je v resnici narodna s krepkimi prist- Pogledam, kakšne listo imajo v tej hiši in na svoje veliko začudenje najdem: »Mir«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Zlata cloba«, »Mladost«, »Naš dom«, ako jih ni bilo še več. Na. mizi je pa ležal lanski letnik »Dom in Sveta«, katerega si od nekod izposojajo. Tudi ima shranjene svojo pisarijo v najlepšem redu. Pričel jc jemati doli neka pisma ter mi jih kazati. Potem jih je pa spet rleval na svoj prostor. Ta zakajena polica igra menda precejšnjo ulogo v narodnem in izobraževalnem delu te okolice. Pripomniti moram še, da je Tomaž Malo tudi voditelj tukajšnjega absti-nenčnoga krožka ter je nabral že precej somišljnikov. Med tem, ko sem si ogledoval hišo, ter se razgovarjal z mladeniči, ki so se nabrali v sobi, so imeli pa mati čisto druge misli in skrbi, ki meni niti na um niso prišle. Skuhali so namreč pristno kranjsko klobaso ter jo položili pred mene obenem z lepim hrenom, ki je bil pa tako hud, da je pekel v oči, komaj cla sem ga od daleč zagledal. Ko sem použil dar gostoljubne hiše, so mi hoteli prinesti še kupico vina, a na mojo opazko, da sem abstinent, so mati odvrnili: »Potem pa morda čašico čaja«, ter so mi res takoj prinesli čaja, seveda brez ruma. Potem je prišel v hišo tudi prijazni domači gospod župnik, ki je šel med tem obiskat neko bolnico in vrnila sva pe proti župnišču po drugi poti, nekoliko višje, cla sva imela lepši razgled. nim! kmečkimi značaji, domačim in časih izvirno dovtipnim jezikom, dejanje se tudi plete velozanimiv6, tako da si bo ta ljudska igra gotovo narftali vse naše odre osvojila in postala ena izmed najbolj priljubljenih. Cena izvodu jo 80 vin. in se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. TedensKl pregled. Na Francoskem imajo novo ministrstvo — prav pisano družbo. Inter-nacijonalno svobodomiselstvo je s to vlado lahko zadovoljno, jasno pa je, da se začenja za Cerkev nova doba trpljenja. — Med vsemi velevlastmi izdaja Avstrija najmanj za armado. — Portugalski framasoni postavijo pred sodišče škofe, ker niso izposlovali za izdajo pastirskega lista dovoljenja lože. —-Nagrobni spomenik za t kardinala Jakoba Missia je v delu. Izvršuje ga kipar Alojzij Bepič. — Na shodu na Vačah je 5. marca govoril dr. Krek o pomenu in namenu S. L. S. — Na shodu na Savi pri Jesenicah je pa poročai župnik Skubic o pomenu občinskih volitev. — Slovenska Matica je 5. marca imela 47. občni zbor. Društvo ima 5 častnih članov, 189 ustanovnikov in 3779 letnikov. — Istrski Lahi izvršujejo taka nasilja proti hrvaški večini v Istri, da je že vlada postala nanje pozorna. Delegat Grabmaver je Lahe zaraditega grajal v delegacijah. — Na Čatežu pri Veliki Loki je na shodu poročal dr. Lampe o deželnem zboru. — V izobraževalnem društvu v Dravljah pa sta v nedeljo predavala g. Legvart o živinoreji in skrbi za hleve; v Št. Vi, du pa g. prof. Pengov o porabi elektrike v kmetijstvu. — I. delavski tečaj se je pričel v ponedeljek in traja cel teden dopoldne in popoldne. — Slov. katol. delavsko društvo jo imolo v nedeljo shod v Ljudskem domu. Poročala sta poslanec Gostinčar in profesor Dcr-mastia. — Liberalci v Ljubljani so napravili v nedeljo shod pri Kroni, kjer je poudarjal clr. Tavčar, da se mora razmerje med Ljubljano in deželnim zastopstvom korenito izpremeniti. Mi ravno to hočemo. —■ Pri Amerikancu je pa na shodu dr. Triller rekel o S. L. Š., da ni vredna, da bi sc nanjo pljunilo. Obračun pricle v deželnem zboru. — Druga pošiljatev argentinskega mesa je došla v nedeljo, .5. marca v Ljubljano. — Izborili gledališki igralec gosp. Anton Verovšek je obhajal 251etnico na polju domače gledališke umetnosti. — Ker sta se pripetila dva slučaja koz v Šiški, zato cepijo na ljubljanskem magistratu koze vsem, katerim je od zadnjega cepljenja preteklo že sedem let. — Ljubljanske župnije imajo po novem ljudskem štetju: stolna 3145, šentjakobska 5677, šentpeterska 13.413 (samo v mestu), trnovska 6014 in frančiškanska 10.112 duš. Napredovale so vse razun stolne. — Na Dunaju se je 5. marca vršil katoliški shod z ogromno udeležbo. Shod je zavzel odločno stališče zoper hujskovalno, delovanje pro-testantovskih pastorjev v Avstriji in zoper protiavstrijsko pročodrimsko gibanje. — Med Preserjem in Brezovico je 6. marca vlak povozil dva vola. — Francoski predsednik Fallieres ne obišče letos Rima. Tudi on ne vleče z Pri šoli sva pa prišla spet na cesto. Šola je seveda nemška, čez kar ljudje silno godrnjajo. Učiteljica jc Slovenka in menda celo Ljubljančanka, a vsiljuje nemščino, učitelj je pa sploh hudo nasproten in menda ne govori nikdar nič slovenskega. Ko sem šel mimo Resmanove hiše, so stali domači zunaj in me povabili, naj stopim še k njim. Imajo majhno posestvo in kovačijo, dekleta pa šivajo. Resmanovi imajo namreč osem krepkih, bistrookih otrok, štiri mladeniče in štiri dekleta. Eden fantov študira v Celovcu na obrtni šoli in je ves čas prvi odličnjak ter ima v spričevalu skoraj same odlične, dasiravno jo vstopil iz domače dvorazredne ljudske šole, njegovi sošolci so imeli pa meščansko šolo ali celo kakšne srednješolske razrede. Tudi to je izmed najzavednej-šili slovenskih rodbin v Šent Janžu. Mimogrede sem so tudi seznanil z našim gospodom županom, možem stare korenine, krepke postave in prebrisanega obraza. Nagovoril sem mladega Rrsmano-vega dijaka, da bi šel z mano na sprehod šc na drugo stran, proti Svetni vc-si in Kaplji. Vreme je bilo krasno pomladansko, pot pa slaba, poljska vlažna. Prišla sva do majhne graščine ka*eri pravijo Nemci E be n a u, S'ovenc'i pa Gradič, kjer so menda nekdaj proM-vali menihi. Tu ni bilo vidoi ž ve duše. Svetila ves io bila mirna in mrač- ' Lahi. — V nekaterih pokrajinah kitajske državo vlada grozna lakota. — Na Dunaju in v Budimpešti so se nekatero žensko pokazale na ulici v hlačah, pa jih je občinstvo obsulo z norčijami in opombami, da so se morale ženske skriti. — Ker je dr. Kramaf v delegacijah govoril zoper združenje Slovencev in Hrvatov na podlagi trializma, je »Slovcnec« dal duška ogorčenju, ki je vsled tega nastalo v slovenski in hrvaški javnosti. »Slovenčov« članek je prišel v sejo Slovanske Unije, kjer jo bil dr. Kramaf blamiran in so vsi govorniki odobravali stališče dr. Šuster-šiča. — Slovensko ljudstvo na Prekmurskem (na levi strani Muro v okolici Radgone) postaja \eclno močnejše. Vasi so všolane v nemško šolo v Radgono, a ljudstvo se med seboj uči slovenski č tati in pisati, ustanavlja si društva, in postaja vedno bolj zavedno. — Nova, društvena postava bo sprejeta v državnem zboru. Odpravil ser bo razloček med političnimi in nepolitičnimi društvi. Ženske bodo popolnoma enakopravne moškim. — V Rusiji so 4. t. m. slavili petdesetletnico, ko je car Aleksander II. osvobodil ruskega kmeta tlačanstva. Postavili so ta dan carju več spomenikov. — Nov odsek Orla so ustanovili 5. t. m. na Stari Vrhniki. — Lurško romanje napravijo Dunaj-čanje dne 24. aprila 1911. — Deželna gospodinjska šola v Repnjah na Gorenjskem začne letni tečaj 1. maja za notranje gojenke. — V okolici Kočevja živi 106 let stara Marija Wiederwohl, ki je bila petkrat omožena. — V Št. Janžu v Rožu na Koroškem so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v vseh razredih. — Trdi se, da so vsi vladarji sklenili, da ne gredo osebno v Rim slavit zjedinjenje Italije in ne žalit papeža. — Pastirsko pismo ljubljanskega knezoškofa glede dobrega in slabega časopisja nas opominja na dolžnost razširjati katoliško časopisje in zatirati brezversko, protidomovinsko in nemarno časopisje. — Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani prosi doneskov za popravo grobnih spominkov, oziroma spominskih plošč t Antona Linharta, Matije Čopa in Valentina Vodnika. — V Maroku so reforme novega sultana povzročile vstajo rodov severno in južno od Feza. Vstaši oblegajo glavno mesto Fez. Odstaviti hočejo sedanjega sultana in do vlade spraviti prejšnjega starega sultana. — Zdravstveno stanje za kozami obolelih in v bolnici za silo izoliranih dveh delavk v Ljubljani je precej opasno. Nov slučaj se ni pripetil. — Dr. Korošec je v državnem zboru govoril pri reformi društvenega zakona, da smo bili Slovenci prvi, ki so zahtevali izpreinembo zakona. — Napredek vidimo povsod, a povsod so moderni svet premalo briga in ravna po geslu: Iščite Božjega kraljestva. In zato pada nravnost. S padanjem nravnosti pa preti tudi poguba celim narodom. — Učiteljski tiskarni, ki tiska »Jutro« je »Jutrov« urednik Milan Plut dolžan 23.300 K. Učiteljska tiskarna je izdala tudi neko vrste razglednice s katerimi sramoti Ljubljano. Iz Učiteljske tiskarne ne naročajte nobene stvari. Godovi prihodnjega tedna: 12. marca: nedelja 2. postna (kvater-na), Gregor I. papež. na. Samo iz gostilen je bilo nekaj šuma in par otrok sem videl na ulici, ki so se pa plašno umikali. Pozna so takoj, da vlada tukaj nemški liberalizem. Pri Krasniku sem se preskrbe! s cigaretami za daljšo pot. Proti Kaplji nas je srečavalo nekaj ljudi. Slovenci so prijazno pozdravljali po slovensko, nemškutarji pa potulje-110 gledali v tla in hiteli dalje, kakor da bi imeli slabo vest. Menda čutijo, da so zapeljani in vest se jim mora včasih oglašati. Sa.j je pa res čudno, kako more slovenski kmet in delavec biti nemški liberalec, to je pristaš stranke, katero vodijo krivonosi judovski bogataši. Saj je vendar liberalizem tudi na gospodarskem polju na celi črti sovražen priprostemu ljudstvu. V Kaplji sva zavila h gospodu župniku L i m p 1 u. Kaplja je sedaj ona. najbolj vročih točk na slovenskem Koroškem in gospod župnik ima jako težko stališče Del fare tvori obenem s Šent Janžem občino Svetna ves, drugi del spada pa k občini Podljubelj. Sploh so na Koroškem fare večinoma raztrgane na več občin. To so storili nemški liberalci menda radi tega, da bi tako zmanjšali vpliv duhovščine na občino. Upajmo, da se gorečemu in previdnemu gospodu župniku v Kaplji počasi posreči urediti razmere. Prišel je namreč šele pred kratkim na to mesto. Pod ljubeljsko občino ne bo lahko pridobiti. Prvi razred jc nepristopen, 1 ker odločujejo glasovi rožnih uradtii- 13. marca: ponedeljek: Rozina, vdova Evfrazija, devica. 14. marca: torek: Matilda, kraljico Pavlina. 15. marca: sreda: Longin, m.; Kleniei Hofbauer sp. 16. marca: četrtek: Hilarij in Tacijan ni.; Heribert, škof. 17. petek: Patricij, škof; Jedert, devica 18. marca: sobota: Ciril Jeruzalemski škof; Edvard. Jeseniške novice. " j Shod na Hrušici, ki se je vršil preteklo nedeljo, se je izvršil nad vsi pričakovanje dobro. Pripomnimo, Kronog in Žužemberk! Dne 21. t. m. imate voliti novega deželnega poslanca. Vaši zaupniki so se zjed'nfli na gospoda IVANA VEHOVEC-A, župana in posestnika v Žužemberku. Drage volje Vam priporočamo njegovo izvolitev, ker vemo, cla bo mož na svojem mestu. Vo vci! Kot zavedni pristaš: Slovenske Ljudske Stranke idite dne 19. t. m na volišče in oddajte svoje glasove složno za kandidata S T. S., ki je gospod IVAN VEHOVEC, župan in posestnik \ Žužemberku. Z Bogom za ljudstvo ! V Ljubljani, dne 6. marca 1911. Zvršilni odbor S. L. S. Dr. Ivan šusteršič, tč. načelnik stranke. XXX Volivci kmečkih občin v sodnib okrajih Trebnje, Litija, Višnjagora, Radeče, Mokronog ln Žužemberk. Opozarjamo Vas, cla dobro pazite na svoje legitimacije, ki jih je treba k volitvJ seboj prinesti (brez legitimacije ni mogoče voliti). Pazite na glasovnice, ki jih je treba izpolniti pravilno: Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Tudi pri tej volitvi jc volivna dolžnost in mora vsak voliti. Zato vsi kot en mož na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke! Dnevne novice. + Velikansk pomen »Slovenca«. Naš lisi je postal prava velesila v javnem življenju avstrijskega slovanstva. Zlasti velja to za Češko. Imenitni češki politiki polagajo največjo važnost na to, kako jih ocenjuje naš list in kar je posebno čudno, velja to zlasti o liberalnih čeških politikih. Cela mladočeška javnost se je silno razburila radi naše ocene di\ K rani are ve politike, iz mladočeških listov je deževalo žveplo in ogenj na nas in dvakrat se je ta teden pečala z nami tako visoka korporacija kakor je parlamentarna komisija »Slovanske Jednote«. Da, doletela nas je izredna čast, da je bila včerajšnja seja »Slovanske Jednote« sklicana nalašč radi nas. Take časti ni doživel še noben drug časnik. Mladočeški »Narodni L i s t y « pa naravnost pišejo, da je od našega lista odvisen nadaljni obstoj »Slovanske Jednote«. Velikansk pomen, ki ga je dosegel naš list, nam nalaga seveda posebne dolžnosti. Doslej smo mislili, cla smo le glasilo javnega mnenja slovenskega judstva. Sedaj pa vidimo, da smo odločilen faktor slovanske politike v državnem zboru. Avanzirali smo silno visoko in — n c b 1 e s s c oblige! Iz soglasno sklenjenega komunikeja včerajšnje, nalašč radi »Slovenca« sklicane seje »Slovanske Jednote«, vidimo, da je prišlo to pot do formalnega kompromisa. Razume se, da nočemo motiti tega sporazuma in čakamo sedaj najprej, kako bo vplival ta kompromis na časopisje mladočeške stranke. Mi pa bomo, kakor dosedaj, pisali vselej samo resnico! To smo dolžni sebi in slovenskemu ljudstvu! + Enkrat za vselej. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je izdala komunike, v katerem konstatu-je, da so vsi listi objavili le od nje re-digirano poročilo glede one seje, v kateri se je obravnavala afera »Slove-nec«-dr. Kramaf, edinole »Slovenec« je priobčil drugo; nadalje zavr: ča »Slovenčevo« trditev, da je ona seja po-monjala pravzaprav le poraz za Cr. Kramafa in končno izjavlja, da ni res, da Kramara k tisti seji ni bilo iz strahu precl blamažo. — Kar »Slovans' a Unija« tukaj izjavlja, lojalno vzamemo naznanje in nimamo razloga nad tem količkaj dvomiti. Mi le vprašamo, kako more parlamentarna komisija »Slovanske Enote« nam predpisovati, katera in kakšna poročila naj mi objavljamo in kakšne sodbe naj izreVa-mo? Mi vendar nismo glasilo parlamentarne komisijo »Slovanske Enote«! Končno pa opozarjamo na našo včerajšnjo izjavo in še enkrat ro-dčrtm^o: Kdor bo našega dr. Šuf^er8'fia v.n^a-dal, ta naj ne računa na pnrfor i naše stran in naj bo to kdorko i! «amc vprašamo, kdai ie sklicala baVSna seja parlamentarno komisije »Slovansko Enote«, kadar so mlado-ieški in Masafykovi lipti blatili dr. Šusteršiča in njegovo* poštenje, kadar so se, kakor konstatira tudi danes nam došlo glasilo češke agrarne stranke »Venkov«, priobčevali v mladočeških glasilih napadi na dr. šusteršiča, ki so imeli značaj najhujših insultov. Zato enkrat za vselej povemo, naj tisti, ki so mislili, da bomo njihove napade mirno spravili, postanejo nekoliko po-nižnejši, če nc jih že naučimo kozjih molitvic. -f Jugoslovanska misel. Pod naslovom »Avstro-Ogrska kot vodilna jugoslovanska država« objavlja ugledna nemška revija »Velhagen & Kla-sings Monatshefte«, ki izhaja v Beroli-nu, članek nemškega moravskega dež.-zborskega poslanca barona Chlumec* kega, ki se zaključuje z besedami: »Monarhija bo le tedaj igrala sebi primerno vlogo na jugovzhodu, ako postane zaščitnica jugoslovanskih interesov. Če se bo ta naloga spoznala in z vztrajno konsekvenco izvajala, bodo Habsiburžani, ki so svoje težišče vedno-bolj od zahoda na vzhod prenašali, svoji dedni sili priklopih novo, močno oporo. Potem bo mogla monarhija izpolnjevati svoje pravo poslanstvo: postati vodilna predmoč jugoslovanstva.« Tako uvidevajo celo pošteni in da-lekovidni Nemci čedaljobolj potrebo konsolidacije jugoslovanstva v okrilju avstrijske monarhije, nekateri Slovani pa koketirajo z gospodom Burianom. -f List znanega kavalirja Pluta je samoposebi umevno kar iz sebe, ker smo razkrili, da jo popolnoma faliten in da ga »Učiteljska tiskarna« za 23 tisoč kron toži, kar je pa samo en del dolgov »g.« Pluta. Še danes ni našel mladinski list niti ene besede, da naše trditve ovrže. Pač pa si skuša pomagati tako, da vse, kar smo mi o »Učiteljski tiskarni« trdili, trdi od »Katoliške«. Kako neumno laže, sledi že iz tega, ker v eni notici pravi, da je na »Katoliški tiskarni« intabuliranih 600 tisoč kron dolgov, v drugi pa, da ima celo 1 milijon dolga, da pa ta dolg še intabuliran ni. Res, zelo bankeroten mora biti tisti, ki kaj takega skupaj spravi. Kar sanja »Jutro« o 50.000 K obresti, ki da jih ima »Katoliška« plačevati »Ljudski«, je to čisto navadna bajka, in je najbržejc »Učiteljska tiskarna« pri tem zamenjala sebe s »Katoliško«. »Katoliška tiskarna« — to vedo vse banke, vse tovarne in vse tiskarne, to ve sploh ves trgovski svet — je na jugu ena največjih, najsolidnej-ših in najbolj renomiranih tiskarn, ki ima neomejen kredit in tiska toliko, da je v njej vsak čas 70 oseb stavskega, strojnega in pomožnega personala uslužbenega, da ne štejemo drugih. En sam stroj stiska v »Katoliški tiskarni« en dan več kakor vsi stroji v »Učiteljski« en teden. Kar tiska »Katoliška tiskarna«, je aktivno. S svojim pisanjem bankerotno »Jutro«, kojega lastništvo nima niti knofa na razpolago, ne bo moglo zakriti dejstva, da se fond »Učiteljskega konvikta« in denar učiteljskih sirot in vdov v »Učiteljski tiskarni« nalaga tako, da se tiskajo listi, ki tiskarni vse dolgujejo, zakaj 23.000 kron, za katere zdaj famoznega Pluta tožijo, je le del vsega. Mi poživljamo merodajno oblast, da se prepriča, na kakšen način je učiteljski vdovski in sirotinski fond naložen, da se ne bo z denarjem ubogega učitelj stva tiskal lak list, kakoršno je »Jutro«! Vlada je dolžna tukaj uvesti natančno in strogo preiskavo in učiteljski vdovski in sirotinski fond pupilarno varno naložiti! Učiteljstvo je razburjeno in zahteva, da se ščiti njegov težko prisluženi denar. Kako sc »Učiteljski tiskarni« godi, to se jasno razvidi iz tega, da že vsak šmir tiska, n. pr. »Ilustrovani tednik«, ki ni vreden, da se stara klobasa vanj zavije in se niti ne ve, kdo je njegov lastnik. Če tiskarno tovarne za papir pritiskajo, da jih plača, je to zelo kritično znamenje. Mi zahtevamo, da vlada napravi red, to zahteva učiteljstvo, kojega interesi so v nevarnosti! 4- Ob pamet je spravil vse naše liberalce pastirski list ljubljanskega knezoškofa zoper slabo časopisje. Naročili so si na Dunaju od strani slovanskih liberalnih poslancev (kdo pa so ti?) interpelacijo zoper knezoškofa ,v svojih listih pa naznanjajo, da bodo knezoškofa tožili. Ali je to prismojeno! Saj nismo šc na Portugalskem, kjer so zdaj oportskega škofa zavoljo pastirskega lista zaprli. Pri nas bodo škofje pisali pastirske liste popolnoma svobodno in po svojem lastnem prepričanju, ker so v stvareh svojega cerkvenega delokroga popolnoma »■• -odvisni in nima država v tem ozi1 absolutno nobene besede. Naši libr ni listi pa s svojo razburjenostjo ažejo, da se jim mora zelo slabo goditi, ker s« enega Mtmoga pastirsk^era lista tako u^treši- jo. Za)nas je to le bodrilo, da bomo boj zoper liberalno časopisje brezobzirno nadaljevali. + Tudi Etbin Kristan jc ves svoj »Rdeči Prapor« naotrobil z noticami, iz katerih se zrcali huda jeza, ker se je začel boj zoper tisto časopisje, med katero spada tudi glasilo rdečega »šifs-kapitena« in nasprotnika dreadnoughtov. To je res čudno, da se »Prapor« tako razgreva in repenči zavoljo okrožnice knezoškofa, ko pa venomer za-trja, kako se ljudske mase vednobolj zbirajo v edino zveličavnem socialno-demokratičnem taboru in je skala Svetega Petra vednobolj osamljena. Čemu tedaj tolika skrb in jeza, če cerkveni dostojanstvenik izraža pomisleke zoper »Prapor«? Saj se Cerkev že maje in zemlja so polni rdečih bataljonov . . . t Vrezali so se koroški nemški liberalci, ki so pričakovali od novega škofa, da bo podpiral njihove težnje. Prehitro so se razkrinkali in prehitro so prišli s svojimi zahtevami. Menda so pričakovali, da bo novi škof podpiral njihovo pročodrimsko gibanje in pomagal razširjevati smrdljivo kugo nemškega liberalizma. Bili so časi in zgodovina ve o njih pripovedovati, ko so se dobili katoliški škofje, ki so delali na roko sovražnikom katoliške Cerkve, toda ti časi so za vedno minuli. Katoliški škof pač nc more ravnati drugače, kakor je dolžnost katoliškega škofa, in kot tak je dolžan braniti svojo čredo kuge našega časa, namreč brez-verskega in demoralizujočega liberalizma. Nemški liberalci so že razočarani in opaža se na njih že mačjevec. — Katoliški koroški Slovenci pa ne žele od svojega višjega pastirja ničesar druzega, kakor da naj bo resničen katoliški škof, brani krepko svojo čredo liberalne kuge in stoji vedno v vseh rečeh, tucli v narodnem vprašanju, na stališču krščanske pravičnosti. Dasiravno so bili prve dni po prihodu novega škofa Slovenci radi čudnih razmer prisiljeni, da se drže v rezervi, vendar se kaže vedno bolj, da jim bo lahko zaupati novemu škofu. Brez dvoma ima odločno voljo stati na katoliškem stališču, smemo pa tudi zaupati, da se nc bo dal omrežiti od mož, navdahnjenih od nekrščanskega naci-jonalizma. Na Koroškem tvorijo edino Slovenci organizirano silo, na katero se jc mogoče opreti, kajti krščanski socialci so popolnoma razbiti, obenem so pa zabredli tudi že zdavnej v strujo nemškega nacijonalizma, ki je prepojen z nekrščanskim duhom. + Delo klerikalnih izkoriščevalcev. Pod to šifro piše včeraj »Slovenski Narod«: »Že pred leti smo opozorili, kako so klerikalci začeli baviti se z izseljenci. Klerikalci so si kupčijo z izseljenci prav spretno razdelili in uredili. V Evropi imajo društvo sv. Rafaela, ki izseljence nabira, jim prodaja vozne listke in jih ekspedira v Ameriko, na drugi strani oceana pa imajo »Avstrijsko družibo v New Yorku«, ki sprejema izseljence in jim naprej »pomaga«. Nobenega koraka ne more storiti izseljenec, da bi ga klerikalci ne oskubili. »Avstrijska družba v New Yorku« je dobila ocl ameriške vlade posebne privilegije in je od dunajske vlade dobivala na leto po 20.000 kron subvencije. Ta »Avstrijska družba v New Yorku« mora biti s slovenskimi klerikalci v najtesnejši zvezi, kajti njen zaupnik je dr. Krek. Ta je tudi v dunajskem parlamentu vložil posebno interpelacijo zaradi te »Avstrijske družbe v New Yorku«. Ameriška vlada je namreč Krekovi »Avstrijski družbi v New Yorku« vzela vse dovoljene ji privilegije. Zaradi tega se je dr. Krek razburil in vložil svojo interpelacijo. Odgovor ni izostal. Krščansko socialni minister dr. Weisskirchner je v sredo v dunajskem državnem zboru dal kršč. socijalnemu dr. Kreku odgovor, ki pomeni moralično zaušnico. Minister dr. Weisskirchner je namreč pojasnil, da so razmere v Krekovi »Avstrijski družbi v New Yorku« tako slabe, da so ameriške oblastnije imele prav, ko so tej družfbi vzele oskrbovanje izseljencev. Razmere v izselniškem domu in v vodstvu te Krekove družbe so take, cla je celo avstrijska vlada vzela tej družbi letno subvencijo 20.000 K. To govori cele knjige!« Ta »Narodova« notica je zlagana in zlobno zavita. Manjka samo še poročila, da so dr. Kreka zaprli. Opozarjamo na naš uvodni članek; »Avstrijska družba« je bila v židovskih rokah in ima dr. Krek in Rafaelova družba rz njo toliko opravka, kakor na primer dr. Tavčar z društvom »Abstinent«. Dr. Krek ni zaradi te družbe interpelacije vložil, ampak zaradi izseljencev, ki so v New Yorku brez zavetišča. Seveda liberalci si sploh v svoji agentski naravi ne morejo misliti društva, pri Katerem M ?e profits no vleklo. Zak*j pravi liberalec bi imel vsako društvo rad za molzno kravo. Rafaelova družba ne 'dela nobenih profitov, ne prodaja nobenih kart, ampak daje popolnoma brezplačne informacije slovenskim izseljencem. Zato je najbolje za »Slovenski Narod«, ki nima nobenega smisla za tako delo, cla vsaj molči in ne podira tega, kar je skrb za slovenske izseljence nesebično ustvarila. Nemški Schulverein v Belo-krajini. Iz Vrčič pri Semiču. — Pri nas jo zlegel nemški Schulverein svoje kukavično jajce, svojo šolo, katero vzdržuje dozdaj v najemni hiši, spomladi hoče zidati svoje poslopje. Ta čudna vzgojilnica je baje ustanovljena za varstvo nemških otrok črmošnjiške župnije (Bog ve, kdo jih je napadal) in vendar se stavi na slovenskih tleh. Po navadni človeški pameti menda mislimo, dokler svoje branim, tudi na svojem ostanem, kakor hitro skočim čez plot, sem tat, prilastujoč ali škodujoč tuje. Nemški Schulverein ne išče svojega, česar zgubil ni, ampak tuje, slovenske otroke. In črmošnjiški nemški otroci naj bi bili divjaki, na katere se cepijo slovenske bulice, in semiški Slovenci jim gredo na lim z lepim upanjem, da se otroci privadijo nemščine. »Grufi Gott!« že znajo. Čudna je ta vzgojilnica tudi v drugem oziru: Na eni strani v šoli nemški otroci, ki ne znajo besedice slovenske, na drugi strani slovenski, ki ne znajo besedice nemške, v sredi učitelj trd Nemec. Zakaj pa je šola? Pride šo lepše. V šoli na slovenskih tleh podučuje slovenski katehet iz slovenske semiške župnije slovenske otroke v krščanskem nauku, — čujte! — v nemškem jeziku, ker nemški Schulverein tako zahteva. Kaj pravi k temu spačku moderne šole visoki deželni odbor, oziroma visoki deželni šolski svet? Na drugi strani vabi Schulverein v svojo šolo na slovenskih tleh z darili nemške črmošnjiške otroke, na ta način trga črmošnjiško župnijo in dela ondi prepir med župnikom in župljani. Opetovano je črmošnjiški župnik javno protestiral v Blatniku, da se mu otroci domače župnije trgajo iz rok, ljudi pa miče, da otroke pošiljajo v bližnjo šolo z izgovorom: vsaj se otroci uče krščanski nauk nemški. Tukaj se bode Schulverein kakor tudi nemški starši, ki ponosno povdarjajo, da hočejo ostati Nemci, kar jim gotovo nihče ne zameri, opekli. Ako hodijo nemški otroci v slovensko šolo, bodo hodili tudi k zakramentom in službi božji v Semič; čisto naravno! Katehet, ki otroke podučuje teoretično, naj jih vodi tudi v praktično življenje, vsaj tako se je javno izrazil črmošnjiški župnik. Kakor je Nemcev navada, se učitelj Rom nosi jako oblastno, sklicuje shode, na katerih se potem popiva do ranega jutra. To bo menda podlaga nemške olike. In čuti se jako užaljenega, ker mu semiški občinski odbor ni kar na ploščku prinesel naproti podpore za njegovo brizgalno, ter se ob-clrgne prezirljivo ob ondotno požarno brambo. -f- V Kamniku je v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne redni občni zbor Slovenskega katoliškega društva za kamniški politični okraj. Dnevni red: a) Poročila predsednika, tajnika in blagajnika; b) slučajnosti. -— Društvenike na zbor vljudno vabi — odbor. + »Glavna« posojilnica v konkurzu v Ljubljani. Glasom sodnijskega odloka mora vsakdo, ki hoče, da se njegove terjatve do »Glavne« posojilnice upoštevajo in svoječasno tudi izplačajo, iste pravočasno najkasneje do dne 30. aprila 1911. pri tukajšnjem deželnem kot konkurznem sodišču priglasiti. Vsakdo, ki ima kako hranilno knjižico propadle »Glavne« posojilnice, priglasi lahko svojo terjatev sam ob priliki, ko pride po drugih opravkih v Ljubljano, pri tukajšnjem deželnem sodišču. V to svrho je potrebno, cla se zglasi v sobi št, 134 ter prinese sabo hranilno knjižico, dva koleka po 24 v., ako znaša hranilna vloga manj kot 100 kron, ako pa znaša njegova hranilna vloga, oziroma terjatev več kot 100 K, pa mu je sabo prinesti dva koleka po 1 krono. Kdor pa nima priliko, da bi sam svojo terjatev pravočasno priglasil, naj pa čim prej? odda svojo ciotično hranilno knjižico pri denarnem zavodu domačega kraja, ki naj pošlje tako nabrane hranilne knjižice »Glavne« posojilnice naši »Zadružni zvezi« v Ljubljani, ki bode sama pravočasno priglasitev teh terjatev poskrbela. Opozarjamo posebno naše cenj. somišljenike po deželi, cla opozorijo na to vložnike, ker bi se njihove hranilne vloge sicer ne mogle upoštevati, ako niso pravočasno priglašene. Kdor se bode ravnal po zgorajšnjom nasvetu, temu potem tudi ni potreba, da bi prišel k naroku za likvidovanje in poravnavo, ki ie razolMin m 16. mata 1911.. -f Poslanca GangJa vprašamo kaj jo z obljubljeno podporo »Slovenski Straži«. Ali želi, da priobčimo prepozno pismo? — — Turjak. V t o r e k 14 marca t. 1. ob 8. u r i bo v tukajšnji grajski in ž u p n i c c r k v i o b-1 e t n i c a p o p o k o j n e m g o s p o d u Antonu Medvedu. — »Centralna posojilnica« v Gori« ci je imela svoj občni zbor v četr ok dne 9. t. m. Iz računskega sklepa posnamemo naslednje .številko. Promet v letu 1910 je znašal 9,555.362 K 26 vin: prejemki 4,783.014 Iv 20 vin., izdatki 4,772.348 K 6 vin. Posojil se je leta 1910 izplačalo 590.609 K 59 vin. Čisti dobiček je znašal 14.817 K 83 vin. Od tega dobička se vporabi: rezervnemu zalogu 1481 K 78 vin, pctodstolna dividenda 2543 K 85 vin., cd ostanka 5396 K 10 v. rezervnemu zakladu, 5196 K 10 vin. razpoložnemu zakladu. »Centralna posojilnica« je članica »Goriške zveze« in »Zadružne zveze« v Ljubljani, ki jo je revidirala od 7. do 11. aprila 1910. Pri volitvah v načelstvo so bili izvoljeni stari člani načelstva: prof. Iv. Ber-buč, dr. Zigon, Franc Leban, ravnatelj v pokoju, Anton Fon, Klobučar, Ferd. Sfiligoj, c. kr. svetnik Vodopivec. Namesto odstopivšega clr. Pavletiča je bil izvoljen profesor Andrej Ipavec. V nadzorstvo so bili izvoljeni stari nadzorniki: šolski svetnik Šantel, mons. Pav-letič, dr. A Pavlica in prof. dr. Kos. — Nemcsto odstopivšega ravnatelja Pir-jevca je bil izvoljen dr. Anton Gregorčič. — K polomu v Novem mestu. O tem sc nam piše: Precl šestimi leti je nastal nekak konzorcij, obstoječ iz gospodov L. Kopača, I. Pavčiča in Antona Hočevarja, za nakup posestev in parcelirano prodajo. Neki denarni zavod, ne »Glavna«, jih je v ta namen podprl s stotisoč kronami kredita. Podjetje je imelo lepe uspehe, in obetalo se dokaj sijajnejših, če bi se ne bili zamotali v konflikt s kazenskimi določbami. Ravno vsled tega se je konzorcij na prigovarjanje clr. Slanca raz-družil, in sicer je prevzel Anton Hočevar ves dolg 100.000 K v svojo obvezo, ter dal poleg tega svojima sodrugoma 22 tisoč kron kot delež dobička glasom sporazuma, ker posestva še niso bila razprodana. Anton Hočevar kot nestrokovnjak je napravil dokajšnjo zgu-bo pri teh prevzetih posestvih, vsled česar je šel vedno navzdol. Da bi se rešil dolgov, je pristopil kot kompanjon industrijalnemu podjetju parne opekarne v Žabji vasi. Vsakdo je mislil, da je dobro situiran, enako sta bila teh misli tudi kompanjona gospoda Smola in Ogoreutz. Podjetje so ni posrečilo, dosedaj še iz nedognanega vzroka, kar je splošno za obžalovati. Radi tega je Hočevar zanemarjal svojo usnjarsko tovarno ter prepustil isto vodstvu drugih ljudi, kar je brez dvoma pospešilo njegov propad. Trditev »Naroda«, da je »klerikalec«, ni resnična. Bil je vedno pristaš narodnonapredne stranke ter se tudi sam nazival, da je liberalec. Če se je deloma soglašal z delovanjem S. L. S. in če je tudi večkrat javno kri-tikoval delovanje liberalne stranke, se ga zato še ne more smatrati pristašem S. L. S. Kaj bi mi lahko sklepali o drugih novomeških naprednjakih, če bi vzeli v poštev, kako sami obsojajo svojo stranko, h kateri pripadajo, potem bi bili res sami »klerikalci« v Novem mestu. Vsled lahkomiselnosti Hočevar-* jeve, vsled katere ga vse obsoja, je občutno prizadetih več Novomeščanov, Kandijcev in drugih, med temi tudi njegova blatra gospa z družino vred. Čudno, da niti njej, dasi sla živela v lepem sporazumu, ni razodel svojega položaja. Tudi njej ni omenil, da namerava pobegniti. Zvedela je gospa šele, ko je došlo pismo iz Bremena na njo in zadnje pozdrave otrokom. Svojo lahkomiselnost zelo obžaluje v tem pismu, tem bolj je to verjetno, ker je moral brez vsake kake večje vsote iti v tuji svet. Živel je solidno, igral ni nikdar, razun za zabavo, zato se splošno misli, da je moral z večjo vsoto pobegniti, kar pa ni verjetno. Čc se je poslala za njim tiralica in če ga privedejo nazaj, se bo marsikaj odkrilo, kar drugim ne bo ljubo. Sedaj je le on vsega kriv, kar pa mogoče ne bo res. To jc moje nepristransko poročilo, ker nočem delati nikomur krivice. Gospodu dr. Jankolu Hočevarju razmero niso bile znane, ker je tudi njemu kot bratu prikrival svoj položaj. To je resnica, kar je nekemu Novomeščanu Hočevar pred begom sam priznal, ker sta tudi o tem govorila, ter je obžaloval, da je po njem tudi brat prizadet. — Fo?res v Mokronogu srno čutili pretečeno soboto. Prvi sunek je bil ob deveti uri, drugi ob deseti uri 17 min. Drugi je bil močnejši od prvega, tako hud. da m) oe ponekod ustarr.e urt. — Oriborova seja M a t i c e Slo. v o n s k c bo v ponedeljek, dne 13. marca ob 6. uri zvečer, Dnevni red: 1. Na* znanila predsedniŠtva; 2. potrditev zapisnika zadnje seje; 3. poročilo o dopolnilnih volitvah na letošnji glavni skupščini; 4. volitev predsedniŠtva, blagajnika, ključarjev in odsekov; 5. poročilo o tisku publikacij za leto 1911.; 6. slučajnosti. — Nevarno obolel je kanonik dr. Stjopan B a b i č v Djakovu. — Slovenec — poštar v Zjedinjenih državah. Iz Amerike poročajo: Generalni poštni upravitelj v Washingtonu, D. C., je imenoval poštarjem v Novem Hradcu, N. D., našega rojaka g. John. C. S m o 1 e y a, župnika tamošnje češke župnije, poštnim asistentom pa ta-mošnjega učitelja Čeha Peleška. — V blaznosti si prerezal vrat. V Spod. Pirničah si je bajtar Jernej Bon-čar doma v sobi v hipni blaznosti prerezal vrat, a se lahko ranil. — Trgovec z vinom — goljuf. — Prodaja vina na debelo — brez vina. Blaž pl. Kašnjar, kmet iz Gornje Glavnice pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem ni imel nikakega imetja, da bi mogel živeti svojemu »plemenitaštvu« primerno. Živel pa je zelo potratno, za kar je seveda troba denarja. Prebrisana glava pa si kmalu odpomore, proglasil se jc za velikega trgovca z vinom ter pustil tiskati vizitke z napisom: »Blaž pl. Kašnjar, trgovac vinom na veliko iz vlastitih vinograda«. V Zagrebu je kupil nato od neke tvrdke bi-cikelj, dal predujema samo 50 K ter takoj prodal kolo. Na enak način je osle-paril tucli druge zagrebške trgovce, za predmete kot lovske puške, hišno opravo, konjske komate, ure, vinske preše itd. Kupil je tudi od več kmetov in trgovcev več hektolitrov vina, ik ga je prodal, a plačal ne. Ko je videl, kako mu sleparija na Hrvatskem dobro cvete, je raztegnil delokrog svojega »vele-podjetja« tudi na Kranjsko. Tako se je n. pr. dogovoril v Š k o f j i Loki s trgovcem Fr. Ziherlom, da mu proda 50 hI vina, za kar mu je Zicherl dal 50 I\ kot vado. Zicherl seveda vina ni nikoli prejel. Poleg tega je tudi Blaž Kašnjar prodal v Cirknici Ivanu Žumru in Ferdinandu Strunjaku po 50 lil vina, nakar sta mu poslala na Hrvatsko sode, v katerih naj bi jima poslal vino. Kašnjar je sode prejel, a jih takoj prodal dalje in kupcem niti odgovoril ni. Radi vseh navedenih in drugih sleparij so ga oblasti lani 5. avgusta aretovale ter je bil zaprt v občinskem zaporu v Bjelovaru—Moravče. Medtem sta došla k njemu Gjuro Šam-per—Kašnjar in Josip Kralj, ki sta mu v ječi izročila klešče in kladivo. S pomočjo tega orodja je Kašnjar iz ječe pobegnil. Radi vseh teh stvari je zagrebško državno pravdništvo vložilo proti njemu obtožbo, v kateri predlaga kazen 5 do 10 let ječe. Zagovarjati sta se morala pred sodiščem tudi poma-gača, ki sta mu pomagala pobegniti iz zapora. Kašnjar je pred sodiščem priznal svoje zločine. — Drama. Včeraj so pripeljali iz Škofljice v zapore dež. sodnije orožniki omoženo posestnico Frančiško Košak, ki je svojega nezakonskega otroka umorila iz strahu pred možem, ki se vrača iz Amerike. — Semenj v Kandiji. Prihodnji četrtek, 16. t. m. bo v Kandiji semenj za govejo živino, konje,.prešiče in dru- blago. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. — Iz Zgornje Šiške in Kosez. V nedeljo ob 4. uri popoldan se vrši v novem društvenem prostoru občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva Zg. Šiške in Kosez. Obenem se priredi tudi društveno predavanje in otvori društvena knjižnica, ki ima že precej lopih knjig. Vsled tega se k obilni udeležbi vabijo vsi člani ter prijatelji društva. Iz Štefanje vasi. Zadnjo nedeljo je prav veliko Ljubljančanov obiskalo nošo cerkev. Lepo vreme in radovednost, kako je pri Gruberjevem kanalu, sta jih izvabila v Štefanjo vas. Seveda so bili tudi gostilničarji veseli obiska Ljubljančanov. Pri Štravsu je bilo na vrtu vse polno obsedenih miz. Tisti lan je pri Štravsu k. s. izobraževalno lruštvo za Štefanjo vas, Hrušico in Bizovik predstavljalo igro »Sv. Neža«. Ljudstva je bilo nabito v dvorani in se je prav pohvalno izražalo o predstavi. Res so dobro znali in tudi igrali. Poleg te predslavo sem pa opazoval tudi novi most čez Gruberjev kanal, ki bo stal nekoliko višje od starega. Reči moram, da bo preozek. Zakaj pač niso pazili sedaj, ko jo čas za to? Videl sem pa tudi, da imajo Štefanjci slaba pota, in ?cm si mislil: če bi imeli pota kakor drugod, bi še več Ljubljančanov privabili in bi imela vas'več dobička. — Frihodnjo nedeljo bo pa zopet za Ljubljančane priložnost, da pobite v obilnem Številu v Štefanjo vas. Ne samo. i da se bodo udeležili odpustkov, čf) obiščejo Božji grob, vleklo jih bo gotovo bli>goslovljenje novega križevega pota. Slike so žc na potu iz Monakoveg^. in na dan sv. Jožefa ob 9. uri ho križe v, pot Slovesno blagoslovljen. Pridite ogledat lepo delo Slovenca Klemenčiča. i — Umrl je prošli torek v Horjulu posestnik Peter Sečnik. Bil jo odločen pristaš S. L. S. in so ob vsakih volitvah vneto udeleževal agitacije.,-Sodeloval je pri raznih društvih kot, odbornik in bil radi svoje značajnosti splošno priljubljen. Naj poštenjak v miru počiva! — Kako jo trezen ameriški Slovenec postal žrtev alkohola. Iz Dunlo Pa. v Ameriki poročajo: Žrtev alkohola je postal tukaj rojak Fran Meglič, toda ne vsled tega, ker bi se mogoče, sam napil, ampak vsled pijanosti nekega Angleža. Omenjeni rojak je bil vposlen kot natakar v gostilni B. B. Kaufmana in je moral v tej lastnosti tudi skrbeti za mir in red. Zvečer okoli desete ure je prišel v gostilno B. B. Kaufmana nek do skrajnosti pijan Anglež in zahteval pijače. To mu pa natakar ni hotel dati, češ, da mora zapreti gostilno. Nato je začel pijanec nadlegovati še navzoče goste in je postal tako silen, da ga je moral vreči Meglič iz gostilno. Pijanec je padel zunaj tako nesrečno, da si je prebil glavo in drugi dan umrl. Naslednji dan je prišel po Megliča policaj in ga odvedel v zapor. Čez nekaj dni jc potem postavil za njega B. B. Kaufman 1000 dolarjev varščine, nakar so ga izpustili na svobodo do dneva obravnave proti njemu. — Smrt po zajutreku. Ravnatelj mednarodne družbe spalnih vozov, dvorni svetnik pl. G laser se je po zajutreku na peronu kolodvora v št. Petru mrtev zgrudil. — Cela družina zastrupljena z ogljikom. 9. t. m. zjutraj so našli v Trstu v nekem podstrešnem stanovanju cclo družino delavca Zavvatta, štiri osebe, nezavestno v svojih posteljah. Zastrupili so se z ogljikovim plinom, ki je uhajal iz peči. Oče je bil že mrtev, ostali trije pa so se še rešili. Vzrok nesreči je bila poškodovana peč. Iz Idrije. V nedeljo dne 19. t. m. bo ob 8. uri zvečer v Didičevi dvorani predavanje za člane in prijatelje Katol. del. družbe. Predaval bo g. dr. Mirko Božič iz Ljubljane. Udeležite se predavanja v najobilnejšem številu. — Odbor. +Z>judsko štetje na Primorskem. V Trstu in okolici so našteli 226.423 prebivalcev, na Goriškem in Gradi-ščanskem 257.475, v Istri pa 385.987 oseb. Primorska ima torej brez vojakov 869.885 prebivalcev. — Zopet nekaj novega! Dne 8. t. m. so imeli v Mostah pri Ljubljani občinsko sejo, kri kateri je igral glavno vlogo g. Elija Predovič. Protestiral je, da nikakor ne dopusti, da bi se ob Zaloški cesti sezidala šola, temveč za hlevom g. Zidana, vulgo Ahčin, oziroma na njegovem svetu. Občinstvo se bo že vedelo samo pomagati brez g. Prcdovi-čevega nasveta, da bodo postavili šolo na zračen prostor, ne pa za smrdljiv hlev. — Zopet sc nam bližajo občinske volitve in g. Predovič bi zelo rad prodal svet za šolo, ker mu manjka pinka, cla bi z dotičnim denarjem zopet plačeval za gulaš, pijačo ter priganjače. Brihtna glavica! — Koliko vina se je pridelalo v Avstriji leta 1910. Kakor je posneti iz poročila poljedelskega ministrstva, se je pridelalo v Avstriji lani 2,508.000 hI vina, predlanskem .pa 6,253.000 hI. Povprečno se je pridelalo od leta 1900 do 1909 na loto 5,139.000 lil, potemtakem se je pridelalo v letu 1909 približno 3,700.000 hI manj ali povprečno 2,600.000 hI. Iz teh podatkov se jasno razvidi lanska slaba vinska letina v tostranski polovici države. Pridelala se je v posameznih kronovinah in deželah naslednja množina vina, in sicer: na Nižje-Avstrijskem 127.000 hI belega in 26.000 hI črnega vina, skupaj 153.000 hI; na Štajerskem 162.000 lil rudečega vina; na Kranjskem 29.000 lil belega in 29.000 hI rudečega vina; na Tirolskem 200.000 hI belega in 466.000 hI rudečega vina; na Predarlskcm 100 hI belega in 198 hI rudečega vina; na Goršiko - Gradiščan-skem 90.000 lil belega in 23.000 hI črnega vina; na Tržaškem 4000 hI belega in ravno toliko črnega vina; v Istri 84.000 hI belega in 345.000 hI črnega vina; v Dalmaciji 135.000 lil belega in 592.000 hI črnega vina; na Češkem 2700 hI belega in 1700 hI črnega vina; na Moravskem 15.000 hI belega in 6000 hI črnega vina. Na hektar se je pridelalo in Sicer: na Nižje - Avstrijskem fiaštajerskem 11-5 lil, na Kranja 5-7 ,M. na Tirolskem 25-2 lil, na sU^lskem 4 3 hI, na Goriškem 11 iv« Tržaškem 14 3 hI, v Istri 14 5 Dalmaciji 10-4 hI. na češkem 7 ! na Moravskem 1-9 hI. — Osebne vesti. PoStni i tajnik dr. Viljem P f e i f e r na Dunaju 'imenovan za poštnega svetnika v' Trstu. — Sodni praktikant Filip Černe jo imenovan za avskultanta. — Dramatizirana Jurčičeva povest. Jutri zvečer predstavljajo v slovenskem gledališču v Trstu »H č i mestnega sodnika« po Jos. Jurčičevem romanu; za tržaški oder priredil Ferdo p 1. Klein maycr-Plemič, mestni učitelj v Trstu. Afera Kayser - Weifl. Iz Celovca poročajo, da obtožnica proti monsg. Kay-serju zaradi zaradi znane propale Centralne blagajne že sestavljena. Cela zadeva se bo obravnavala pri porotnem zasedanju v Celovcu 16. marca. Poroča se, da bo ministrstvo v par dneh izplačalo prizadetim posojilnicam 480.000 K, med tem, ko je že 22. dec. izplačalo ministrstvo prizadetim posojilnicam že pol milijona kron. [ Književnost. Slovita povest v slovenskem prevodu. Ravnokar je izšla zgodovinska povest »Valerija ali zmagoslavni izhod iz Katakomb«. Povest, katoio je spisal priznani poznav olj rimske zgodovine monsignor Ani. de Waal, je zajeta iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšle najlepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksencija in Konstantina Velikega, nam prekrasno slika zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propalemu paganstvu in je gotovo ena najlepših povesti iz prve dobe krščanstva, katero smemo staviti v isto vrsto s »Quo vadiš«, »Dekle z biseri« in drugimi povestmi, ki so si v poletu osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Anton de Waal je znan ši-rom sveta kot eden najboljših poznavalcev stare rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovih znamenitostih, kar jih imamo. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« in stane s poštnino vred 1 K 50 vin. Štajerske novice. fi Slovenska tiskarna v Colju. Društvo Zveze slovenskih posojilnic je odložilo tiskarniško koncesijo pod pogojem, da se podeli ista zadrugi »Narodna založba«. Tudi več drugih prošenj za tiskarniško koncesijo je vloženih. Kako se to vjema z liberalnim kričanjem, cla se je hotelo slovensko tiskarno uničiti? š Konsumno društvo šentjursko na zatožni klopi. Jeseni leta 1909 se je vršil občni zbor Konsumnega društva v Št. Juriju na južni železnici; tedaj so v načelstvo vstopili nekateri liberalci z edino nakano, upropastiti zadrugo. Napravili so površno bilanco, blago in-ventirali po prav nizki ceni — in zadruga je bila pasivna. Sodišče se je brez daljnjih pozvedb prenaglilo in otvorilo konkurz. Zato je poslovodja in osem članov načelstva prišlo na zatožno klop radi kride, poslovodja tudi radi tatvine zadružnega denarja; izkazalo se je namreč, da manjka v blagajni, katero je poslovodja v rokah imel, 1289 K. Tekom dolgotrajne preiskave in dveh obravnav se je dognalo, da sploh ni mogoče ugotoviti, da bi zadruga kedaj bila pasivna, ker se je blago prenizko cenilo in ker so terjatve večinoma izterljive; tudi druge točke med pasivi niso bile resnične. Zato so bili vsi obtoženci pri obravnavi dne 9. t. m. o p r o š č e n i, tudi poslovodja vsled pomanjkanja dokazov o njegovi krivdi. Obtožbo je z vso vehemenco zastopal državni pravdnik Bračič, katerega je rajni »Narodni Dnevnik« za časa slovitega procesa o uboju v Vrbji pri Žalcu in obravnave proti uredniku Špindlerju radi hujskanja za »klerikalca« razkričal; poslovodjo je zagovarjal g. dr. Sernec, člane načelstva pa dr. Benkovič. — Baje je imel »Narodni List« žc pripravljen cel uvodni članek o »klerikalnem« gospodarstvu; pa članek jo moral iti na led, dokler no bo prilike porabiti ga, kadar poči v raznih liberalnih zavodih. š Nova slovenska mesarija v Celju. G. Josip Stelcer otvori v Celju v hiši g. Lipolda, nasproti hotela »Terschek, pri b elem volu« mesarijo. Stelcer je že poprej več let opravljal lastno mesarsko obrt. Zadnja lota pa jo imel v najemu dobro znano gostilno »Zur Stadt Graz« v graškem predmestju. G. Stclcer je vrl Slovenec, doma iz Št.. Ilja v Slovenskih goricah. Svoji k svojim! .. ^;. Ljubljanske novice. —- 6ILANCI UTRJUJEJO PRISTANIŠČA. Čilanska vlado je sklenila, da utrdi severna pristanišča in %-utrdi tudi Arico. ! ' ' :•*» lj Javno, predavanje S, K. S. Z, Prihodnji torek točno ob pol osmi uri zveečr predava v »Ljudskem Domu« dr. Mirko Božič : Ženska ia politika. VstOp prOSt. lj Čitalnica S. K. S. Z. bo odprta odslej od 10. dopoldne do ^ l.,opoldne in od 5. popoldne do Ys 10. zvečer. Na razpolago je članom poleg 50 različnih listov in revij tudi biljard, več šahov in drugih iger. lj Knjižnica S. K. S. Z. je odprta ob torkih in četrtkih ocl .7. do V2 9. uro zvečer. Člani naj se je pridno poslužujejo in izposojene knj-ge redno vračajo. lj Slovenske postne govore v stol-niči ima vsako nedeljo in vsak praznik ob 4. uri popoldne prof. dr. Jos. Jerše. Tema: Kako so govorili sovražniki Kristusovi nekdaj, kako govore sedaj — kaj govori Kristus, božji Sin. lj Verske konference ima v stolnici od 12. do 19. marca vsak večer ob 7. uri p. Josip Goegele iz reda redempto-ristov. Razen omenjenih konferenc ima vsak petek ob pol 7. uri postne pridige p. Karel Hajek, iz Jezusove družbe. lj Društvo za otroško varstvo ln mladinsko skrb v sodnem okraju Ljub. ljana vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo dne 29. marca t. 1. popoldne ob 6. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov; 2. volitev 7 odbornikov in dveh namestnikov; 3. volitev dveh računskih preglednikov; 4. slučajnosti. — Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. lj Nov voditelj liberalne stranke v Ljubljani. Liberalna stranka se po-mlaja! Nove cvetke poganja, novi možje ji stopajo na čelo, da prevzamejo nje vodstvo. Mod temi je najodličnejši Alojzij Ljubič, ki sc je pojavil v družbi dr. Trillerja, da je napadal S. L. S. in ji očital, da ne izpolni svojih obljub do delavstva. Da bodo liberalci bolj veseli svojega noyega generala, podajamo tu nekaj njegovega življenjepisa. Alojzij Ljubič je bil provizoričen paznik v prisilni delavnici od 4. februarja 1902. Sicer ni bil celo ravnatelj zavoda g. Poljanec nikoli zadovoljen ž njim, vendar ga je deželni odbor, ko so se razmere paznikov uredile, imenoval defi-nitivnim paznikom. To se je zgodilo leta 1909. in se ima Ljubič za to zahvaliti edino le zastopnikom S. L. S., katerim to nezasluženo dobroto sedaj vrača s tem, da sc brati z dr. Trillerjem in Ribnikarjem. Ljubič je pisaril pisma poslancem S. L. S., v katerih sc jo slikal kot mučenika za S. L. S., ki ga liberalci preganjajo zaradi njegovega tako čistega značaja. Pa možu ni bilo pomagati. Žo leta 1907., k o j e bila v deželnem zboru liberalna večina. ie dobilo ravnateljstvo nalog, da naj Ljubiča odpusti iz službe zaradi službene nekorektnosti. Ljubič bi se bil moral S. L. S„ po katero milosti je bil vkljub temu definitivno nastavljen, izkazati hvaležnega vsaj s tem, da bi bil vesten v službi. Pa že čez kratek čas je bilo treba vpeljati proti njemu disciplinarno preiskavo, ker jo ta dični paznik kupil ocl prisiljenca ukradeno stole. Bil je pa zopet, parcloniran, a se mu je reklo, da je mera polna in bo pri prvi novi priliki ob službo. A Ljubič kot zvest bravec in sotrudnik »Jutra«, se ni mogel premagali. V službi jc rajši čital svoj, njega vredni žurnal, kot da bi prisiljence nadziral, je v službi spal in službo zamudil. Od prisiljencev je kupoval in jemal kruh. Ker jo bilo nujno zaradi discipline v zavodu, je deželni odbor po natančni disciplinarni preiskavi Ljubiča odpustil iz službe, iz posebne milosti pa podpira nesrečno njegovo rodbino do preklica. Kakor se vidi, Ljubič za to milost več ne mara, ker je tako hitro v 1'beralni stranki avanziral za generala in so ga imenitni velmožje, kakor je dr. Triller, sprejeli v svoj krog, da zdaj ž njimi Ljubljano rešuje klerikalnega jarma in koman-dira v boj liberalno armado. — Priobčili smo te podatke, da Ljubljana vidi, kako daleč je že prišla liberalna stranka, in cla bo znala prav ceniti te kori-feje, ki imajo prvo besedo na liberalnih shodih. Res, čestitamo liberalni stranki, da je prišla na — Ljubiča! lj Kontumacirani naj umro od lakote! Poročali smo, da so se v tukajšnji predilnici pojavile koze. Sanitarna oblast je v skrbi za delavstvo nekaj delavstva kontumacirala. To jo na eni strani prav, če bi se poskrbelo tudi za drugo stran. Kontumacirano delavstvo namreč lahko sedaj od latfote pomre, ker v tovarno ne sme, tovarna noče kontumaciranim nič plačati, pri vladi, ki J© kontumac odredila pa nič ne do-be. Ali naj gre kontumacirano delav. stvo — osem delavk in on delovodja — lun učil? Najlepše pri tem pa je, da je od delavstva, ki je bilo v enem lokalu, kontuinacirana samo polovica, druga polovica pa ne. Take sanitarne odredbe razumi kdor more! Če vladna sanitarna oblast kontumacijo odredi, naj take sanitarne odredbe ne smeši s tem, da kontumaciranim kruha ne preskrbi. Naj se v tem oziru kaj ukrene! lj Zanimivost iz Bele Krajine. Narodno žensko ročno delo v belokranjskem slogu. V izložbenem oknu g. Ivana Mathiana so razstavljena ročna dela, izvršena po belokranjskih motivih. Namen razstave je ta, da zadobi občinstvo majhen vpogled v pridnost belokranjskih ženA, in da se seznani s pristno narodnim domačim ročnim delom. Posamezni vzorci omenjenih ročnih del so se nabrali med narodom in prenesli na posamezne predmete. (Glej »Slovenski Učitelj«: Poziv iz Belo Krajine, 1911, št. 1.) Merodajni faktorji, katerim je na tem ležeče, da se reši belokranjsko ljudstvo rapidnega izseljevanja v Ameriko, naj bi premišljevali, bi se li mogla vpeljati v Beli Krajini na polju ročnega dela domača obrt, s katero bi se ljudstvo zaposlovalo in bi se mu na ta način odprl vir nekih dohodkov, da se ne bi bilo treba v toliki množini izseljevati. Naprošeni so deželni in državni poslanci, ki zastopajo Belo Krajino, da bi se zainteresovali za to obrt in s pomočjo deželnih in državnih subvencij vpeljali med slovensko ljudstvo domače narodno ročno delo. Da se bodo za ljudstvo goreči in njemu naklonjeni poslanci zanimali za ta pojav, smo prepričani in ljudstvo jim bode gotovo hvaležno. Tudi narodne dame naj stvar premišljujejo in se zavzamejo za to, da bodo krasila pristno narodna ročna dela ne samo kmetiške hiše, ampak tudi vsako gosposko. Da se doseže prospeh tega, v to pomozi Bog! lj Občni zbor pogrebne bratovščine «v. Jožefa bo v nedeljo na praznik sv. ložefa ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu (Staro strelišče). Ker bodo na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, vabijo se vsi moški in ženski •vije k polnoštevilni udeležbi. lj Zanimiva Michelova menežarija fe razstavljena v Lattermannovem drevoredu. Posebno ljubi so v tem zveri-njaku 3 levi mladiči po 6 mesecev stari, , berberski levi, nubijski levi, leopar-/di, panter, šobasti medvedi, medvedi t ovratniki, afriški pasancc, razne vrste volkov, opic, kengurujev itd. Veleinte-resantna je produkcija z ruskimi šakali, volkovi in progastimi hijenami gdč. Ane, nastop raznih medvedov, ki se producirajo kot akrobatje, klovni, strelci in jih predvaja g. Ivan Michel ml., medvedja borba z dorastlim rjavim medvedom in g. Krajčevičem, produkcija indijskega slona gdč Muti in pro dukcija gdč. Ane z zbirko velikanskih kač. Obisk priporočamo. lj Argentinskega mesa v Ljubljani reveži niso dobili toliko, kolikor ga je bilo revežem namenjenega, ker so mnogo argentinskega mesa pokupili razni boljši gostilničarji. Dobili smo o tem !] več dopisov, v katerih se ljudje pritožujejo, da se s takim postopanjem prav malo omeji draginjo, ker na eni strani ne dobi delavstvo dovol j mesa, na drugi strani pa porcije v dotičnih gostilnah niso cenejše. Po Ljubljani so bile razširjene govorice, da jo med temi gostilničarji tudi g. Belič in je nekdo poslal tako notico tudi našemu uredništvu. Kakor smo sc pa prepričali, do-tičnik ni bil prav informiran, dasi ope-tovano povdarjamo, naj vsak dopisnik predno kaj pošlje listu, se dobro o stvari prepriča. Resnici na ljubo prav radi priobčujemo naslednjo izjavo g. Beliča: Od sedaj v Ljubljano došlega in v prodaji se nahajajočega argentinskega mesa, ga jaz za svojo gostilno, kakor tudi za svojo družino nisem kupil ali kupiti naročil niti en kilogram, tem manj torej 100 kg, kot je poročal Vaš list, ker me z mesom domače živine zalaga vedno le moj navadni ljubljanski mesar. To dejstvo lahko potrdi vseh sedmero mesarjev, kateri sedaj v Ljubljani prodajajo argentinsko meso. V nadi, da boste moji prošnji ustregli, se Vam za uslugo že vnaprej zahvaljujem, ter bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Belič, gostilničar pri »Sek-sarbirtu«. -- Priobčujoč to pojasnilo, pristavljamo le še, naj bi v tej zadevi tud; druge gostilne tako skrbele za svoj renomc, kakor skrbi g. Belič, ki privošči argentinsko meso onim, za katere je v olajšanje draginje prišlo. lj Društvo slovenskih trgovskih sotgudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši IV. redni občni zbor 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. 1 j Velik snlec. Pod frančiškanskim mostom se vidi v plitvi vodi že več dni zaporedoma nad meter dolg sulec, ki je sedaj ob času drstenja priromal po Ljubljanici navzgor. Sulec, ki ima vedno obilo občudovalcev, z nekim prezi-ranjem prenaša te poželjive poglede kakor bi hotel reči: »Le glejte me, saj vjeti me ne smete, ker me v tem času ščiti postava«. Ker je vreme ugodno, utegne biti letošnja ribja zaploditev po naših potokih in rekah zelo bogata. lj Vojaški begunec 27. pešpolka. Rudolf Holla, ki je pobegnil pred enim letom v Italijo, se je sedaj brez sredstev vrnil v Avstrijo ter se sam javil oblasti. lj Redni občni zbor zadruge mizarjev Ljubljana, Sp. Šiška, Vič in Mos*e bo v nedeljo 12. marca dopoldne ob 10. uri v gostilni Fr. Gorše »pri Novem svetu«, Marije Terezije cesta. lj Iz ljubljanske predilnice se nam piše: Delavstvo predilnice je do skrajnosti razburjeno radi vsak dan novih odredb vodstva, ki so v škodo delavstvu in podjetju samemu. Ako bo šlo tako naprej je nevarnost, da delavstvu neha potrpežljivost. Naj navedemo le en slučaj: Doslej je bila navada, da so smele hoditi delavke - matere pol ure pred poldnem od dela. Na ta način jim je bilo vsaj nekoliko omogočeno, da so mogle pripraviti svojim malim bomo kosilce. Sedaj jim je zabranjeno in onemogočen jim je na ta način opoldne vsak stik z družino. Ako bi hoteli navajati vse posamezne slučaje, bi napisali cclo knjigo. V sobotah dopoldne so imele toliko prostega časa, da so si lahko nakupile na trgu živila, kar je bilo ceneje. To je tudi onemogočeno sedaj. Delavka zasluži na teden tri do štiri goldinarje in še za to krvavo prislu-žene krajcarje mora po krivdi višjih kupovati vse dražje kot bi zjutraj na trgu. Sicer pa so plačo tako sramotno nizke, da tako ne gre več dalje. Vodstvu tovarne priporočamo več človekoljubja in socialnega smisla za delavce. Delavstvo se dobro zaveda, da mora imeti po vseh božjih in človeških pravicah za svoje pošteno delo vsaj toliko plačila, da živi pošteno in dostojno človeku. Zahteva pa zase tudi toliko svobode, kolikor mu jo priznavajo državni zakoni, kar si naj vodstvo predilnice zlasti zapomni. Mislimo, da se razumemo. Za danes dovolj. lj Na državnem kolodvoru v Spod. nji Šiški je pri izkladanju hlodov Andreju Dovču padel en hlod na desno nogo in mu jo zmečkal. lj Slovensko deželno gledališče. Danes v soboto se uprizori prvič komedija »P s y c h e« v treh dejanjih, spisal Ivo c o n t e V o j n o v i č, najuglednejši jugoslovanski dramatik. Komedija »Psyche« se vrši med dunajskimi in poljskimi aristokrati ter umetniki, med katerimi je živel pisa-elj v svoji mladosti. Glavne uloge igrajo gdč. Šetfilova in gdč. Wintrova ter g. Nučič in g. Skrbinšck. Predstava se vrši za n e p a r-abonente. — Jutri, v nedelj«) popoldne ob pol 3. uri je ljudska predstava pri znižanih cenah ter se igra prvič v sezoni drama »G r o f M o n t e C h r i s t o« po romanu Alek. Dumasa (izven abonnementa, za ložo nepar).'— Zvečer se poje zadnjič v sezoni Jamova opereta »L o g a r j e v a Kri sta« pri dramskih cenah. — Prihodnji teden opera »Faust« in opereta »Vesela vdova«. lj Pogreša se. Dne 8. t. m. je neznano kam odšel 11 letni šolski učenec Jožef Jezeršek, ki je stanoval pri svojem stricu na Poljanski cesti št. 45. Dečko je popoldne šel še v šolo, potem se pa ni več povrnil. lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Bohinec, Rimska cesta; Lev ste k, Resljeva cesta in Trn-k o c z y, Mestni trg. je zagotavljal, da bo vlada storila vse, da dvigne poljedelstvo, tc Kršč. soc. Gruber naglaša, da se je pOljcdolstvo zadnja leta zelo dvignilo i« da je poljedelstvo premagalo agrarno krizo. Freslov nujni predlog o odpravi davka na meso so odkazali davčnemu odseku. Seja se zaključi ob tričetrt. na pet Prihodnja seja je v torek ob 11. uri dopoldne. Spored: Volitev 26članskc komisije glede na zavarovanje mornarjev. Nadaljuje se posvetovanje o agrarni resoluciji. Predlog o javnih agentih. Prvo branje rekrutne predloge. Italijanska pravna fakulteta. Upravni odsek je razdelil poročila. O postavi, ki določaj odgovornost ministrov, bo poročal poslanec Skede, o ljubljanski županski volitvi Sokol in o ljudskem štetju poslanec Jarc. Nova rambena postava je gotova že četrt leta in jo že tiskajo v državni tiskarni. Tiska, se že tudi poročilo. Vlada predloži postavo obema zbornicama po Veliki Noči, ker se do zdaj še. n: doseglo popolno sporazum-ljenje glede na vojaški kazenski red Posebno brambeno postavo dobita na cesarjev ukaz Bosna in Hercegovina. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Včeraj je poročal poslanec Povše v državnem zboru o predlogih, kako dvigniti pašnike in živinorejo in o usta novitvi semenskih in preizkusnih zavodov ter o pospeševanju kmečkega po uka. Naglaša, da se bo po teh predlo gih, če se odobro in izvedejo, živinoreja visoko dvignila. Poljedelski minister pl. Wiedman PRAGA IN NEMŠKI NAPISI. Gospodarska komisija praškega mestnega sveta je sklenila, da. morajo imeti vse restavracije, ki se nahajajo v mestnih hišah, samo češke napise tako zunaj kakor znotraj. VOLIVNE SLEPARIJE V ZADRU. V Zadru se peča te dni volivna komisija z rekurzi ki so jih vložili Hrvatje proti volivnim listam za občinski svet. V I. in II. volivnem razredu so uložili 4089 rekurzov. Med drugim zahtevajo izbris 1700 volivcev in sicer: 350 volivcev so si Italijani kar na lepem izmislili, 100 jih jo po trikrat do petkrat vpisanih, 50 jih je iz Italije, 45 jih je v konkurzu, 300 jih ie umrlo in 400 ne plača nobenih davkov. V I. razredu je pa izpuščenih 185 opravičenih hrvaških volivcev. Med onimi, ki so izpuščeni so tudi deželni predsednik in vsi deželni odborniki. To se mora reči, da so Italijani veliki ptiči. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA ČEŠKEM. Namesto umrlega državnozborske-ga poslanca dr. Funkeja bo kandidiral na program nemško-nacionalne zveze dolgoletni član mestnega sveta v Lito-meficah, profesor Zoschke. ZAMORSKA ZAROTA V KONGU PROTI EVROPCEM. »Indepedance belge« objavlja dopis iz Borne, po katerem so odkrili zaroto izobraženih zamorcev, ki so nameravali povzročiti vstajo v glavnem mestu in izgnati vse Evropce. Nameravali so predvsem pomoriti visoke uradnike in razstreliti njih stanovanja z di-namitom. Zaroto so slučajno odkrili in dobili pri zarotnikih orožje, dinamit in druge razstrelilne snovi. Zaprli so veliko zarotnikov. VOJAŠKA ZVEZA FRANCOZOV IN ANGLEŽEV. »Liberte« poroča, da so že izdelali Francozi in Angleži skupen mobiliza-čen načrt, po katerem bi enotno nastopali angleška in francoska vojna mornarica. FRANCOSKA IN NEMŠKA MORNARICA. Novi francoski mornariški minister Delcasse je včeraj izjavil v francoski zbornici, da bo imela Francoska leta 1920. kakor Nemčija, 22 dread-noughtov in še 18 oklopnih križaric, Nemčija pa 12, ki bodo izdatno močnejše, kakor francoske, a da se kljub temu razmere ne smejo pesimistično presojati. no dobroto dveletnega vojaškega službovanja, na drugi pa vsebuje narodne zahteve ogrskega naroda. LAŽI »SLOVENSKEGA NARODA«. Dunaj, 11. marca. »Slovenski Narod« je včeraj o seji parlamentarno komisijo »Slovanske Enote« objavil poročilo, v katerem pravi, da jc bil dr. Korošec tisti, ki je »Slovencu« o seji »Slovanske Unije« poročal, da pa je »Slovenec« njegovo poročilo zlobno zavil in da je to dr. Korošec v seji parlamentarno komisije »Enote« sam poudarjal. Na tej vesti ni absolutno nič resničnega in pomeni le intrigo nekega znanega štajerskega slovenskega politika. VČERAJŠNJA SEJA »SLOVANSKE JEDNOTE«. Dunaj, 11. marca. Včerajšnje seje parlamentarne komisije »Slovanske Jednote« se dr. šusteršič ni udeležil, ker je bila soja v naglici sklicana in takrat dr. šusteršič ni bil v zbornici. SMRTNA KOSA. Sava pri LiilU, 11. marca. Umrla jc včeraj gospa Marija S t e r n i š a , mlinarjeva soproga na Savi pri Litiji. Pogreb l>o jutri popoldne ob peti uri. ŠTEVILNE DEZFRTAC1JF, IZ TURŠKE ARMADE. Atene, 11. marca. Zadnji čas prihaja na Grško vedno več turških de-zerterjev, ki izjavljajo, da jim v turški armadi ni bilo več mogoče vztrajali. Na Grško beže v velikih množicah pri zadnjih naborih v Turčiji asentirani mladeniči. ODLIČEN GOST. Rim, 11. marca. Kralja Viktorja Emanuela obišče ob priliki jubileja tudi grški kralj Jurij._ GROZNA EKSPLOZIJA V AMERIKI. 40 mrtvih. — Stotine ranjenih. Iz Novega .Torka so poroča, da se jo vnel v Plessant-Prairien v skladišču neke praharne smodnik, 180 ton (180 tisoč kg). Praharna je zletela v zrak, do 100 hiš jo porušenih, 10 milj daleč so poškodovane hiše. Pok je bil tako si-sen, da so ga čuli 50 milj daleč, zemlja se je stresla, kakor ob kakem potresu. Na stotino delavcev je več ali manj nevarno ranjenih. Dozdaj so dobili 10 mrličev. Mm sivari. Telefonsko in Brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 11. marca. V budgetnem odseku se je začela danes debata o postavki »Ministrstvo za notranje zadeve«. KONCESIJE OGROM. Budimpešta, 11. marca. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary je izjavil glede na delovni program ogrske zbornice, da se zoper reformo brambnega zakona sicer obeta velika opozicija, da pa se bo kljub temu vladi posrečilo jo spraviti skozi, ker na eni strani prinaša veliko social- Obletnica dr. I.uegerjeve smrti je bila včeraj. Stavke hočejo v Ameriki odpraviti Ne\yyorški poslanec llery jc predloži v zakonodaji načrt zakona, ki določa, da se ne sme nobena stavka preje proglasiti in vprizoriti, dokler ni vzroke za stavko preiskalo razsodišče. Kršenje tega zakona so ima ostro kaznovati. Zaročil se ie v 84. leta siiarosli svetovni pandektist, vseučiliški profesoi Emanuel Bekker v Heidelbergu z vrlo vo svojega nekdanjega tovariša Zorna Ženin je nestor profesorjev vseučilišča v Heidelbergu, kjer je vest o njegov! zaroki vzbudila nemalo začudenja, tei je star 84 let, med tem ko jc zaročenka stara, le 30 let. Požrešna žena. Iz New Torka poročajo, da so te dni obravnavali tamkaj pred sodiščem slučaj o ločitvi zakona, ki je vzbudil začudenje celo pri amerikanskih .sodnikih. Neki gospoi; VVilliam Hades je s svojimi 70 leti po- m h.suttner pi it iipsi »s iiimiiiisii i&S ii&J. ------exportna tvrdka ur.zlatnine . ' "* 'v*: s. tljanti po nizki ce'i ročil krasno dekle 'VI let. Sedaj po treh mosecih zakona pa zahteva Ilades lo-litcv zakona, ker mu žena preveliko Mie. Po zajutreku mora iti mlada žena takoj v gostilno ter tamkaj zajtr-kovati v drugič. Pri večerji pa ne je samo za dva, ampak za štiri. So dnevi, v katerih mora ubogi mož plačati po poldrug sto kron samo za hrano ženi. Pri tolikem apetitu ga vodi žena v gospodarski polom. Ilades vidi zato edino rešitev v ločitvi zakona. Vendar pa doslej še ni mogel prepričati sodnike o potrebi ločitve zakona in se jo vsa zadeva preložila. Za debeluhe. Veliko je ljudi, ki niso zadovoljni s svojo usoclo in ki bi se srčno radi znebili svojo masti. Staro pravilo: »Vstajaj zgodaj, jej malo, pojdi pozno spat, mnogo delaj!« je pa našlo le malo pravega odmeva. Yockeji so kljub temu iznašli že davno drugo sredstvo proti debelosti. Zavijajo se namreč v dobele odeje ter se vrte pred velikim ognjem. To sredstvo pa ima seveda tudi svoje senčne strani ter ga vsi pravi debeluhi tudi odklanjajo z vso ogorčenostjo. Neki učenjak pa je sedaj iznašel stroj, s katerim se ravnokar bavi pariška medicinska fakulteta in polom katerega je možno izgubiti na lahek način preobilo debelost. Gre se namreč pri tem za navadno elektriziranje telesa, kar jc močna masaža za posamezne mišice in pri Čemur se po redni uporabi odstrani preobilne tvordbe masti v telesu. Zlata povabila. Nekemu bogatemu moskovskemu trgovcu je padlo v glavo, posnemati one transatlantske Na-bobe, ki so znani vsled svoje ekscen-tričnosti in razsipnosti v nekaterih stvareh in o katerih se včasih mnogo piše po časopisih. Veletržec Spiridonov v Moskvi jo praznoval pred dnevi zlato poroko in je razposlal vabila k slavnosti ob tej priliki iz čistega zlata. Črke povabila so bile namreč vrezane na tanke ploščo zlata. Vsako tako zlato povabilo je veljalo kakih 100 rubljev (250 K); vrednost zlata enega povabila samega pa je znašala gotovo okoli 170 K. Ako pomislimo, da so bila vabila na slavnost zlate poroke zlata, potem si moremo pač misliti, da je bila slavnost sama tudi bajna. Ženske v hlačah so povzročile povsod mnogo razburjenja in zlasti po velikih mestih so demonstracije proti hlačaricam na dnevnem redu. Ljudje pač žele senzacij, pa napadajo ženske v hlačah na cestah, samo, da je, po ljubljansko rečeno, »velik hec«. Na Dunaju je bilo že več slučajev, ko so ljudje na cestah nadlegovali in demonstrirali proti ženskam, ki so bile oblečene v navadno krilo, češ, da imajo hlače, seveda samo za — »hec«. No, sedaj so se začeli oglašati tudi razni listi, ki protestirajo proti dunajski policiji, da baje zelo mirno gloda, kadar kaka tolpa insultira damo, ki celo ni v hlačah. Pri mnogih trgovinah, v katere se je natekla kaka dama, so ljudje pobili celo izložbena okna. V velikih mestih, kjer se naenkrat nabere na cesti kakih več sto ljudij, jo kaj takega pač lahko mogoče. — V Galati v Rumuniji se je neka dama iz boljših krogov prikazala na ulici v hlačah. Ljudje pa so jo napadli in strgali hlače s telesa. Dama je nato potegnila iz mufa revolver in ustrelila dvakrat slepo v zrak. Ljudje so pobegnili, a dama je morala najeti kljub temu avtomobil in se peljati domov, seveda brez hlač. — V Ljubljani hodita ženski v hlačah, pa se doslej ni drugega zgodilo, kakor da je za hlača-ricama drla velika množica. V Gradcu oodo prvikrat videli žensko v hlačah na odru ondotnega orfeja. Vlom pri nemškem držav, kanclerju. Iz Berolina se poroča, da so vlomili v palačo nemškega državnega itanclerja Bothmann-Hollwega in odnesli dragocenosti v vrednosti pol milijona (?), po drugih poročilh pa zgolj idnč, vreden 2000 mark. Vlomilci, ki jim slede, so v palačo vlomili skozi cunanji urad. Zlata poroka »kralja piva«. V St. Loui.su v Ameriki je prodvčerajšnj m takozvani »kralj piva«, milijarder Adolf Busch praznoval zlato poroko. Pri tej priliki so njegovi uslužbenci na njegovo zdravje izpili 100,000 kozarcev piva. Busch je daroval svojim usluž-oencem dva milijona kron, svoji ženi je pa daroval diadem, vreden milijon Zrn to 10 9 zveč 739 2 3 7 | si. sever oblačno 00 11 7 zjutr. 38 4 2 pop 36 9 —1*5 si. jug. 6 5 | si. jjvzh. megla p. oblač. B Tehnični učni zavod za »troj. obr. In clektrotehn., kurjavo in zratbo lelezobet. Vstop : jan., april. ,ulf. okt. Ravnat, i Sen profesor Grof in inženir L hmar. ;o oli iim I j^hi Portrete O po fotoc,iafiil z olmato barvo slikrnc, na plrtrio In tako tucM krajevne slike, po naravi nli po foloqrofi|i Velhost In c« a donrsnlh 5.1«:.• '>: flJ .. fl: U X 6> J K ; 0 ■ (V) 32 ff. P orofam se tudi zn sit anje cerkva 'n jprel ne i e. t a Uco CA, kl |e dobro <,olo dovrS I. Jvan Gr: ilT in Alf. sllHoj v S.ebnu pri Btk-;la|nu noSla Mtlos e pn t-c.jO* Knrn«ko. Zahvala. iS 'Mi "< Hšr < i fi Za innogobrojne dokaze odkritosrčnega sožalja, ki se nam je izkaiafo ob smrti naSe ljubljene, nepozabne soproge in matere, gospe Terezije Kozamernik se globoko ginjeni zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi onim, ki so darovali krasne vence. Bodi izrečena vsem naprisrč-nejša zahvala. Ljubljana, 10. marca 1911. Žalujoči ostali. Salpala. 788 Pohodom moje zelo težke ope» racijo sem primoran izreči st>ojo naj« toplejšo zadalo gosp. drju. prima-riju SDO za njegop obilen trud ka^or tudi čbema natv zočima gg. zdravnikoma ter konečno tudi usem strežajem za res točno postrežbo. Cjubljana, 11. marca 1911. Ceopold Povše, c. l?r. orozniški slražmojsfer. iz proste ro^ proti n obstoječe iz lepe ononadstropne hiše, dobrega gospodarskega poslopja, dobro zara ščen sadni vrt v bl'''ni nahajajoči travn1 i njive, ter dobro zar 'ene smrekove gozde. Hiša stoji poleg cerkve v Ljubnem, ki je zelo pripravna za vsako trgov" 10. Kdor je kupec naj se oglasi pri prodajalcu Iv. Markelj, gostilničarju v Otočah, pošta Podnart, Gorenjsko. 789 (l) v neposredni bližini smrekovega gozda, s kostanjevim nasadom, sadnim in zelenjadnim vrtom, pet minut od Celja v zelo lepi legi, s« : p M za 30 000 K« Več pove uprava „Slovenca". 809 (1) Išče se deklica poštenih kršč. starišev, v starosti 15. do 16. let. kot 806 (1) Za ]L Prvi pomladanski tedni go navadno čas, v featerib se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja v ta namrn opozarjamo na 9M alkalična kislina To kHfuo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravijenje za toplice Karlovi vari, (VI.; Marijino ii rrančiikove kopeli. 3« in Izvirek: Giessnubi Sauerbrunn, telez. postala, zdravilno kopallifie pri Karlovih varili Prospekti aastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večji i Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z (estvinan-n vinom. Zal ge pri Mihael Kaitner u. Peter Lastniku (n Andrei Sarabonu, Ljubljana. učenka v trgovino z mešanim blagom. Zmožna naj bo slov. jezika, pisave, posebno računstva. Ponudb« naj sc pošiljajo pod naslovom: Ivan Kopatin, trgovec, Št. Vid pri Vipavi. H Perje za postelje ln pah 2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Ženitna ponudba. Srednjih let, izobražen, samski posestnik, lepe in velike domačije na Gorenjskem v prijetnem kraju blizu postaje in trgovec, želi radi nepričakovanih domačih razmer, oso-bito radi pomanjkanja znanja stopiti v dogovor z gospodično v starosti do 30 let v svrho poročitve. Imenovana naj bi bila razumna, mirna, pridna in varčna gospodinja, katera bi s pridnostjo in veseljem znala vsa gospodinjska hišna dela bodisi v kuhinji, na vrtu, polju, ali pri živini, voditi sploh celo gospodinjstvo. Želi se gospodinja iz dobre, poštene boljše kmečke hiše, seveda s primerno doto. Prijazne resne ponudbe blagovolijo se doposlati do 20. marca na upravništvo »Slovenca" pod »Srečna bodočnost 1000." Stroga tajnost na obe strani zajamčena. 803 Trgovski vajenec se sprejme takoj 755(3; v špecerijsko trgovino. Naslov pove uprava „Slovenca". Underioood prodiro dolje! Nad 385.000 komadov že v uporabi. Ceniki in razkazovanje stroja brezplačno. Ponaredili so ga vsi moderni dobri pisalni stroji bolj ali manj, kar spričuje nad 30 konkurenčnih izdelkov. Toda še nihče ga ni dosegel v trpežnosti konstrukcije in praktičnostL Ponareja se pa samo dobro blago! Ako rabite pisalni stroj, ki izvršuje delo hitro in dobro, nabaviti si morate tudi vi UNDERWOOD in lmoli boste večjo korist, nego iaz. Zaloga: J. PERKO, Ljubljana, Sodna ulica št. 3, L nadstr. Prostovoljna sodna dražba v Lescah se prične dne 21. t. m. ob 9. url dopoldne. Prodalo se bode obsežno posestvo s približno okrog 60 oralov njiv, travnikov in gozdov ter zraven obširna gospodarska poslopja. V hiši je bila več let dobroidoča gostilna. Stoji med tremi prometnimi cestami tik farne cerkve in šole in 3 minute oddaljena od kolodvora, pripravna za vsako večjo ali manjšo obrt. Posestvo sc bode na drobno ali pa tudi na željo kupcev več parcel skupaj prodalo. Kupci, ki žele kupiti celo posestvo ali k hiši potrebno zemljo, si lahko stvar popre) ogledajo. Pri posestvu je mnogo živine, vozov, mrve itd., kar se na drržbi ne bode prodalo, vendar pa kupcc lahko to privatnim potom kupi. Podrobnosti glede poseslva se izvedo v posredovalnici L. Rebolj v Krnnju, drazbeni pogoji pa so v vpogled v o.sarni c.kr. notaria o. Alfrpd Rudpža v i!ndov*iici kot sodneoa komisarja, 792 v • sss 241 • V II V R • 3o analizi, izvedeni po c. kr. geo ogičnem držav, zavodu na ^Dunaju, potem po dr jR. Glusen, profesorju kemiči.e tehnologije na c kr. veliki šoli za poljedelstvo na fDunaiu in uoneeno po abotf toriju „Združeniu mostecko-duchcovskth rudarskih revirjev ima Šentjanški premog 4059-4733 kalorij in 7'98-1V67°|o pepela in se potemtakem more vzporu.ati z najboljšim češkim rujavim premogom. Cessas mu Je 2 K 40 is 100 hologramov; tedajj Miž^a, to cena osacega drazega premega. JVCaročila spre emajo razen prodajatac pisarne šentjarške pcemogokopno družbe u Kriieuniški w!!ci 8, Si. nadsi. v hiši g. llrba ca sledeče tvrdke: Jr. JBabič, 2)o.enjska c.; 8.0-H Ja 13 RR £S 3143 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. Hezervni ia varnostni zaklad: 16 milijonov kron Centrala v Pragi. Ustanovljena 1.1868. Podružnice v: Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjcjovu, Taboru, na Dunaju, L, Herrtugasse 12 OBRTUM BAN8CA Bančni prostori: I BB 1 IJ Menjalnica: Via S.Klcolo 30 Telefon št. 2157 Via &J0V3 29 asiiimiiiangiiliiiiiaiiiiiitaiiggiaBijigiigiiia izvršuje vse bančne posle obrestu e vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru. Kupuje ln prodaja vrednostno papirje, devize in valute. Daje pred ujme na vrednostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbno ln capin* ske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Oskrbuje tnkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih. Sprejema borzna naročila ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprodnjočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska Trst. Podjetje betonskih stavb! BRATJE SERAVrtLU & PONTELLOj Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparsfvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. kM vodoi Vi Vsa dela so solidno in strokovniatto Izvedena, liana najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent „Thrul" "rTagpfrififfliirfcn.inHi irmiitai ^ H LI ^tuasenazj!!^^ mizarski mo;:ster ¥ Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. jftodroce, žimniee na pecesih, podobe, ogledala, ofeočje vozičke iid. Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko. 48 Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence Tovarna pohištva J. J. Naglas Ljubljana Turjcški trg št. 7 Ljubljana N&f večf a zaloga pohištva Ustanovljena 1847 za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro- VI • v VI • • , , ' cene. ški vozički itd. 3304 Najsolidncjše blago. Ustanovljena 1I!47. lili | Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peci preproste in najfinejše, izvrSene v poljubnih modernih barvali in vzorcih jg^ najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupniSčem ZS samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago Tovarna za stroje flndritz akc. dr. Andritz pri Gradcu (Štajersko). 2657 gradi kot specialitete 52 parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave. Livarna u železne, ieidene iii kovinske predmete po lastnih sli vposlanih modelih. Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. "S£aj ira 7, Ljij Pni HranlsKo sodjelje a mm sfeHIarstvo in slikanje na stehiu Hnsi^isk^ casta Ii o poleg nF3gouca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim preasiojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsukovrstuega mmimm steklarstva m slikanja m šte lo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3314 Narisi in proračun; na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. V „ Ež m "rajska cssta m m LjjaaSsigaata. 3 j5 S ©SIS iz prvih 1 ovarn Avstrije tsurkGpp, &*yria CiPucIOj Wattenrad. u yP izborna konstrukcija in eleganina t/vršifev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno o Cessika zastonj; tn franko ---c. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice" ===== LJUBLJANA KLFOHZ BREZNIK 3,64 Kongresni trg št. li Na5 . . čja, najstar. in cdtnn domača tvrilka ln izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloqa vsega glasb, orodja, kakor-violin, citer, kitar, ten-.buric, harmonik, klarinet itd., nalbolj. sfrun (tudi VViidieldi ter mu-KlKaliJ. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatia, luko, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsll|ivemu »pofelnu« ter si na najugodn. acin' odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvorna firma lavirjev Czapka. Hfllzl & Heltzmann, Stelz-rammer ln Rosler ter Horiigel in Mauborn (auier.-Inrm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile iu imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v naivecji zalogi in izbiri. 10letno pismeno jamstvo Popra t ila in uglaševanja klavii je v ln vseli glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. Najnižja lzposojevalnina. z modernimi, velikimi brzoparniki iz Hj IMut čez Mnrju v New-York in čez Mwerpen v Boston. je proga » (C Na naših parnikih „Lapland", .Finland., «Kroonland», >Vaderland», «Zeeland», «Sam-"Gothla,ld"> ,Marquette", .Menominee", „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 m 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Oilliod iz Ljubljane vsak torek popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v Mew-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej št. 26, od južnega kolodvoru na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlcrju« 188 (52—1) Račun izgube in dobička ter bilanca „Vzajemne zavarovalnice" proti požarnim škodam In poškodbi cerkoenih zoonouu Ljubljani, Dunajska c. 19 za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1910, — iftsroaai — Račun izgube in dobička. Izdatki K i ' I h j i K hI K ! h i P r e i e m h i K h -i K -L II h i I K -1. | h I. Škode: delež pozavarovalnice .... . . | 155.8581 73.319 40 51 _ 82.538' 89 i I _ j — i Upravni prebitek leta 1909 K 13.391-09 Odpis na varnostni zaklad K 8.000 — n r \ 1 i 1 1 b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice .... II. Uprava: b) tekoči upravni stroški: 1. plače.......... 2. poštnine in pisarniške potrebščine ........ 3. kurjava, razsvetljava, najemnina, bolniška blagajna in 4. oznanila........ 5. tiskovine........ 3.473 13 — — 84.848' i i 1 — i Obresti za 1.1909 „ 3.920— „ 11-920 — | 1.163 29.914 40 | I 11 1 2.309! 16.230 73 j 89 ; — ■ 62 I. Prenos upravnega prebitka . . II. Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara..... delež pozavarovalnice .... 116.079 54-616 i 36 | 38 61.462 ! - I 98 1.471 1 09 11.550 81 _ — — — 1 b) v oddelku zvonov ...'.. delež pozavarovalnice .... 2.585 924 77 ! 33 1.661; 44 63.124! 42 3.917 2.034 2.597 64 i 36 j 60 : 50.014 52 — — III. Zaklad za nedoločene škode: o) v oddelku požara..... delež pozavarovalnice .... r 5.100! 2-580! 2.520 1: 67.926 70 1 b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice .... 1.170 275, 1.681 29 j 895 3.415 i ■ ~ I d) sprejemnine: 1. v oddelku požara .... 2. v oddelku zvonov .... 19.475 69 ! 13 j — 19.544 13 IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice .... 345.901 158.600 III. Odpisi in drugi izdatki: 400 2.329 | 57 78 187.300 79 - inventar......... . tiskovine in tablice...... — I i 70 - — 2.729 70 b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice .... 6.743 2*272 77 13 4-471 64 191.772 43 IV. Zaklad za nedoločene ^škode: a) v oddelku požara..... delež pozavarovalnice .... 1.385i — 688: 75 696 25 — — V. Dohodki naloženega denarja: obresti .......... VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: - _ _ 6.764 18 b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice .... 2.550! — 275; — 2.275 i — 2.971 25 01 V. Stanje zaklad koncem leta: t i 1. v oddelku požara .... 2. v oddelku zvonov .... 9.013 40 9.053 01 i - — premijska prihrana: aj v oddelku požara..... delež pozavarovalnico .... 138.36* 63.44( 63 )| 31 74.92f j 32 i _ h) sprejemnine: 1. v oddelku požara .... 2. v oddelku zvonov .... 19.474 69 i 63 19.543 ; 63 li- i — 2.697! 51 908| 85 b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice .... VI. Upravni prebitek, ki jc porabiti sledeče: odkup deležev........ za prihrano dobička in glavnice za obresti 1910 ........ na nov račun........ 1.788' 66 76.708 ! 98 c) drugi dohodki....... — | — | 8.767 j 54 li 37*364 kj 18 ; 18.0001 — 25.000J — 3.920 — 2.2611 92 I i _ I 1 | j 49.181 _ LI 92 1 <1- f 1 T 1 1 f 303.91 L; 30 i — i ~~ i 1 ~ ! 303.91 30 1 1 1 Bilanca. H h t i d a K h K --- h i K h P a s i u a Iv h K h 11 K h I. Terjatev pri delničarjih.... II. Račun blagajno........ III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a) pri hranilnicah...... b) poštna hranilnica št. 51*426 „ 68*082 . „ ., „ 71.966 . n « » 4*425 , 1 j 191.666 11 _ II _ ii 1 j 3.288! 76 I. Ustanovni zaklad...... II. Prihrana dobička in glavnice . III. Premijska prihrana: aj v oddelku požara..... delež pozavarovalnice . . . 1 138.360 63.440 _ i ii 63 si ; — i | 74.920' 32 : 98,000 lo.oooj i i — ! 12.487 1.151 64 80 — _ i _ — b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice.... 2.697 908 51 | 85 i 1.788 66 76.708 98 1.601 1.175 36 55 ._. i 208.082 46 IV. Zaklad za nedoločene škode: aj v oddelku požara..... delež pozavarovalnice . . . 1.385 — i IV. Terjatev pri zavarovancih . . . V. Terjatev pri raznih dolžnikih . 47.700 75 _ — — — 688 75 696 25 — 17.990 29 — i 65.691 04 i b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice . . . j V. Razni upniki: oj poverjeniki........ /jj predplačila za 1.1911 .... c) gasilni donesek...... 2.550 275 ~~ 1 2275 - 2.971 25 VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VII. Račun oprave: a) oprava.......... odpis.......... 1.800 400 I — i — 1 ~ - 4.170 1.400 3! 18.110 3.407 7.327 - 93 06 95 _ ! 28.845 94 b) tablice, platnico, tiskovine ......K P800-— nova nabava platnic 600-—- • 1 i VI. Saldo pozavarovalnice .... VII. Upravni prebitek, ki se porabi •—• — i 16.924 48 skupaj . K 5-800*— med letom prejeto . 3*470.30 2.32S 1 70 I sledeče: Varnostni zaklad: 25.000 18.000 3.920 2.261 odpis tiskovin in zastop. tabl......... 2.32C : 70 ji I 1 ! račun pribrane glavnice dobička obresti 1. 1910........ ostanek na nov račun .... — ; — 1 - 92 ■ — |! 2 j 40.181 i _ i 92 i • | - j i jI f 1 r..... i _ i 282.632 57 l; i ! I ! - l 282.03: ' 57 1 ' I I. P. Vencajz, nredscdnik nadzorništva. Jos. Feliani. ravnntcli. luan SuSnife, član nndzornižtva. 3205 HERBilBNY-JEV podfosfornato-kisli rt M Ta je že 41 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. U^ST Cena stekloniol K 2'50, po pošti 40 viuarjov voč za zavitek. "»JI ................._.....m Dr. Hellmannova lekarna „Zur Barmherzigkeit" (Herbabnu-jevnasl.L Ki V zclonl te že prt gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Boljaku, Celju, Celovcu. Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu ln Volšperku. = VARSTVENO ZAVAROVAN. ===== P1IRJODHL Joti sarsaparllla-l2dolok Cisti kri, po pešuje prebavo, lajša krte. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsuparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. Jksr Cena stekieniol K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. "Jfcai DUNAJ VII./l., Katseratrasse 73—75. a o er Svoj izdelek ostro strojne. zidne in zarezaie strešne Sore me tufli zastopnike za razprodajo zarezani strešnike?. u e najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni ni-kako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne-škodliiva tekočina, ki za-branl Izpadanje las In odstrani prahaje. — Zna-čilno je, d.i se pri pravilni rabi že čez < do S tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osiveli)] zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone — Dobi se v vseh mestih In večjih krajih dežele. Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasl. v Ljubljani. V zalogi imajo tudi gg tU pl Trnkoczy in A. Kane v L|ubljani, ekarna pri zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna „prl angelju" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi. Najvažnejše Je. d« se kupi per|c in puh popolnoma čisto in brez vsefja duha. Tako perje :96i in puh sc dobi pri znani Ivrdki Ljubljana, SEien&urgoBa ulica 5 na vogalu Knaflove ulf.ee (nasproti glavne pošte) po sledečili eenah: Dovoljujemo s£ slavnemu občinstvu vlj naznani afi, m da smo pošte) Perje kg po K 1-68 „ ,. „ „ „ *«> ...... .. » K „ i, „ ,, ,, kg po K Pošilja se po«tnine prosto s povzetjem. £2™asi~ijJ Del lekarna pri .Marij! PatnajtaS* . LEUSTEK Ljubljana, Reslfeva cesta 9 zraven cesarja Franc Jožeta jub. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje U najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže E DorševG med. rlbie olje SS15S£ steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-ctiinin tinktura za lase, preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodoin 1 K. Slovita Mm ustna in žolna iroda SKS no proti zobobolu in rjnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz "a ust. - Steklenica 1 K. 3092 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in tli cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. f« razpošilja po pošti vsak. dan dvakrat, kras " ' a J ~ • Ko! dolgo let v tel stroki delujoči, potrudili se bomo cenjene odjemalce vsestransko zadovoljiti z dobrim, solidnim Magom ter nizkimi cenami. Da ustrežemo cenjenim odjemalcem z dežele bode trgovina med opoldansko uro tudi odprta. 3 Z odličnim spoštovanjem ijfrkjšp MMMIiiM«« gggggggiggjMgPMgr i&x*vm. ŽS&& '.sgKšsšBrss^ššsl IšsESsRSr^n isKBasBssssst asssssn SSSSSSSSSSSSSSSSP VUSLJKJ .J jto^m^^iUiVBL^umuciffliaa,'8 J Astauimaasittiss'.:iJii&vviias-jjc insasm•javmmtiuMnaosamsuuJvua KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom M.ONGRE3iMI XRG 19 ^ £4 31 01 brez odbitk«, tako, cla dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K PO at ,0 čistih 'i K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje --r nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne cla bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>/a letih (90 mesecih ah 390 tednih, v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. DolSak I. r., dravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat fl. Kalan I. r., predsednik. Kanonik 1. Sušnik I. r„ podpredsednik. ____JMKMm«^ Izdajatelj: Dr. Ignacii Žitnik. " " Tisk; »Katoliške Tiskarne«. .......... ........ Odgovorni urednik: Ivan štele. 19143189