BOGDANA VERJAME NAŠEMU PREGOVORU
Do znanja težko, z znanjem 
lahko
Od 10. januarja imamo v naši občini tri nove frizerske pomočnice: Bogdano Štefin, Mojco Pajk in .... Bogdana in Mojca sta v pripravniški dobi izpopolnjevali frizer-ska znanja v salonu Marije Kante v Ulici borcev           za           severno           mejo
54, Francka Mrzlikar pa v salonu Anice Bo-gataj na Dobrovi.
»Doma sem iz Dednika pri Robu,« je podala prvi osebni podatek Bogdana in še pristavila, da je najstarejša med štirimi otroki. Potem je nadaljevala pripoved o nagnjenjih do tega poklica: »Ze v osnovno-šolskih letih sem bila trdno odločena, da bom postala frizerka. Rada sem prihajala v delavnico naše sosede Marije med počitni-cami, pogosto pa sem tudi navila lase mami Ani.«
Kaj so rekli starši, ko si jim povedala, da si se odločila za ta poklic?
»Ker so vedeli že nekaj časa za mojo poklicno usmeritev, so se strinjali z njo in mi pomagali ves čas šolanja. Tudi jaz sem zato rada hodila ob petkih domov in jim pomagala pri delih na kmetiji in izdelovanja suhe robe.«
Šolala si se tri leta. Kako se je v teh letih spreminjalo razmerje med teoretičnimi in praktičnimi predmeti?
»V prvem letniku smo imeli številne splošne predmete in le 14 dni prakse. V drugem smo že delale v šolskih delavnicah in imele en mesec praktičnega pouka. V zadnjem letniku sem hodila dvakrat teden-sko na prakso v salon »Marija«. V šoli smo imele le še pet splošnih predmetov, številna praktična znanja pa smo osvajale še n. pr. v
miličniškem šolskem centru v Tacnu, kjer smo strigle kadete in se srečevale s poseb-nostmi moške frizure.«
Kljub tej skrbi šole ste imele znatno manj prakse kot dekleta, ki so se učile frizerstva kot vajenke ali učenke v gospodarstvu?
»O tem so mi pripovedovale šefinja, pa tudi frizerski pomočnici Jožica Škrabec in Danica Blas. Moram reči, da se je šola izjemno trudila. da bi imele čim več prakse. Pri meni pa je pomembno to, da sem si utrjevala praktične izkušnje o stiku s stran-kami ter o ustvarjanju moške ali ženske pričeske v poznanem salonu in v ugodnem delovnem in človeškem vzdušju.«
Bogdan, Štefinje pred uradnim fotografiranjem za naš časnik Mateja Kante, ki obiskuje 2. letnik friterske šole, nekotiko uredila pričesko
Kako je potekal izpit 10. januarja?
»Pred komisijo sem imela na začetku precej trme. A, ko sem pričela na modelu izvajati izpitno nalogo, se je ta hitro uma-knila pred odločenostjo, da pokažem moje dobro znanje in opravim pripravniški izpit.«
Tako je Bogdana stopila na stvarni prag izbranega poklica. Tako kot njena šefinja. ki je prišla pred dobro jx)lovico njenega življenja iz Dednika v Ljubljano polna načr-tov (skoraj vsi so se ji uresničili), si želi tudi Bogdana, da bi imela čez leta svoj frizerski szlon.                               Stane Jesenovec