Millebed aad jlstrlbeled aador permit No. 728) author. By Umi Act ol October 6, 1917, on fil* at the Poet Office of Clevehuid, Ohio. By order of tbe President, A. S. Biirie*on, Postmaster Gem.
ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST medium TO REACH 180.000
SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
—leto v.

Copy 3c
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva«
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
I
1'=
CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY), JANUARY 20, 1922.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, et the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
ŠT, (no.) 16.
Posamezna Itevilka 3c.
picosk! parlament u mcareiev program.
Mezdni boj ameriš-| Rdeča zastava na
moka plačati, je geslo novega pre. ^irja. __ zaupnica parlamenta novi
vl\1)i je podana z 172 glasovi proti 107.
kih rudarjev.
VEČINA RUDARJEV V PRETEKLEM LETU SI NI ZASLUŽILA NITI ZA ŽIVUE-NJSKE STROŠKE.
vladi
19. jan. — Poslanska zbornica je danes izre'kla niinistrskega predsednika Poincareja zaupnico
47^	preiiseuiuK.a rumcareja isčtupaieu
•jj ^'^sovi i)rdti 107, Ta akcija je sledila, potem ko jo predložil svoj program poslanski zbornici, jus-g	M. Barthou pa fsenatni ,in potem, ko so sle- j
^6 diskuzije z ozirom na interpelacije, predložene i socijalistienega vodje M. Cachina.	I
zu	je zvzel povsem odločno stališče z ozirom i
^njo politiko Francije in je zahteval strogo izpol- j nc	mirovnih pogojev. S to svojo objavo je dal j
Nemčiji razumeti, da dokler bo oin pri vladi, bo; a v	izpolnjevati vse obveznosti, katere je spre-!
^ "V	in pričakovati nikake vzdržanosti. j
pogodba nas veže na zaveznike," je dejal j pro! niti	veže Nemčijo na nas vse in se mora iz- j
orn"^ njegove poslednje besede, predno je zapustil' >h^Nije T	potem, ko je odgovoril na razne inter-
iii?r^ iijegova izjava predstavlja njegov celotni pro-
n^' I F]'
^^>icoski parlament ni •sprejem s takim navduše-- oobene vladne izjave kot Poicarejeve, odkar je tekom vojne, ko so Nemci ogrožali Chateay-. '^f^Pil pred parlament, in zagotavljal, da še ni y . Jeno, in da je zmaga še vedno mogoča.	i
k^lZ socijalističnih in komunističnih poslancev,] oj D Vodijo o^>ozicijo proti vsem kabinetom, je bila hil_^^ska zbornica solidno na strani Poincareja.
Washington, 19. jan. — Organizacija United Mine Workevs of America daje podjetnikom
Irskem.
BREZPOSELNI DELAVCI V DUBLINU SO ZASEDLI NE-KO DVORANO TER DVIG NILI NAD: NJO RDEČO ZA STAVO.
Dublin, I 9. jan. — ČAta brez-posolnih delavcev je danes tukaj razumeti, da vzpričo grozovitej^a -usedla neko dvorano, organizo-boja, s katerim se je pričelo v j "armado prostovoljcev", se-Zedinjenih državah zadnje leto I »'oječo iz 4 stdtnij, dvignila rdečo proti organiziranemu delavstvu, 1	in zavrnila vse zahteve
da ne bo stola na nikakem nego- P>ovizorične vlade za umaknitev
t o vem stalisču z ozirom ua odlo-čevanje plač in delovnih urah v rudnikih za dobo prihodnjih dveh Itt.
Rudarji vztrajajo na ' tem, da jmr.jo pravico vedeli, kaj in koliko bodo dobivali za svoje delo, in da je to mogoče le, ako se podjetniki in rudarji zberejo na skupni konferenci ter sporazumijo glede mezdne pogodbe, ki naj zavzame mesto one. ki bo prenii-nul.i z 51. marcem.
iz zavzetih prostorov.
Demonstracije se je vdeležilo okrog I 20 mož.
Zdaj ao v teku pogajanja, da ae irski vladi izroči se vse nadalj-ne moči irskega ministrstva v Londonu.
Nova vlada se je danes rešila iz svojih finančnih teškoč potom posojila, katerega je izposlovala pri Irski narodni banki.
Ni'
Ner icare.
al''	niora izvesti vse svoje obveznosti, je dejal
,V de p' samo z ozirom na odškodnino, temveč tudi je i	in kaznoA^aoja vojnih kriminalcev. Od-
javil, da ako bi Nemčija ne izpolnila "katerega i%-i	imenovanih pogojev, tedaj se bo to smatra-
'ico miro^e pogodbe, kakršna daje Franciji
popolnoma svobodne akcije. 1^	je odpravo najvišjega zavezniškega kon-
I ^^0 nekdanjega diplomatiČnega sistema, med-rti	najvišji koncil sklical le od časa do časa,
' 2otove sklepe, ne pa da jih razmotriva. To pri-«b v P^^'Stavlja eno izmed najbolj temeljitih izprs-li Ko j ^^^eoski zunanji politiki.
[iS^la	go\'oril od odškodninskem vprašanju,
liTo^r^^ea očividno zadovoljna, toda ko je prešel na «ti?* • ^Pa kaznovanje nemških vojnih kriminalcev, je Nekaka tesnoba, iz komunističnih sedežev pa iti klici, dolžeči Poincareja, da je zakrivil voj-j\ oiu„„ se ga postavi pred senatno sodišče. Na to odvrnil:
je najvišje sodišče, bi me brez dvoma opro-liKA 6,	se, da sem storil svojo dolžnost. Toda dolsti
jO(^ Vij^v ušli sodbi."
L'B i spQ. ^ično in komunistično časopisje, ki je navad-Ojijj ^J^ed seboj, je od nastopa Poincareja soglasno ^j^®"^olžbah, da je povzročil vojno, in da je kriv ,,	inilijolna in pol Francozov. Z ozirom na te
rt 4^''» bi M®'
DHa na tem le senca resnice, bi se sam izobčil jg prikazal pred parlamentom. Ko pa sem vi-neizogibna, sem imel pred svojinii očmi
To je bilo ono^ kar je imel v mislih L. Lewis, ko je povabil podjetnike centralnega kompe-taUvnegz premogovnega polja, da pridejo 6. jan. v ter da določijo prostor, kjer se bo vršila tozadevna konferenca. Seveda. ko so pittsbiirški podjetniki in dve podjetniški zvezi v Ohio odklonile, se ic sejo moralo prekli rati, akoravno so podjetniki iz lili noisa in Incliane izjavili, da so pripravljeni priti na konferenco.
V	teku zadnjega leta ie bila brezposelnost v premogovni industriji skoro splošna. Zelo malo je bilo rudarj(^v, ki so zaslužili dovolj za življenske potrebe svojih družin.
V	New River okrožju v West Virginiji so rudarji delali povprečno 80 dni v Jet'.i, in njih letni dohodek, to je onih, ki so bili tolikv srečni, da so delali 80 dni, je znašal približno i5 00. Na stotine rudarjev v onem okrožju pa ni delale v preteklem let« več kot 1 4 clo 26 dni.
Plinovna družba ni zad(ivoljna.
kakšno stališče bo za-
p.,, /'""r . .vzelxohHleu, je vpra-
Puuburd.. SAMJB TRENOTKA.
ens 05'
Kot se je sinoči poročalo v ki o gih plinovne družbe, bo slednja skoro brez dvoma vložila priziv proti včerajšnji odločitvi tukaj šnjega apelatnega sodišča pri najvišjem sodj-šču države Ohio.
OdloM aipelatnega aodi^lča je nekak komjjromis med mestom in družbo. Sodišče je odločilo, da družba nima pravice ulstaviti plina odjemalcem, doklfir v to ne privoli komisija za javne naprave, a oibenem se je zavrnilo zahtevo mestne vlade za nadaljno ce no 35c, ter nastavilo začasno ceno od 40c do $1.00 za 1000 kmbie nib čevljev.
Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bo zavzela nova mestna administracija pod Kohlerjem. j Niti Kohler niti mestni pravnik I Lamb, nista hotela v tem oziru {podati še nikake izjave. Kohler
Po vzhodnem Kentucky in Ten nccsee )V tekem leta oKatovala lej se je tekom volilne kampanje ena tretjina premogovnikov. De- skrbno izogibal vSaki izjavi gle-lala je torej približno ena tretjina I de plinovnega kot vseh drugih cd vseh, ki so delali približno 122 dni v letu. Njih mesečni zaslužek je znašal približno $105.
Ta dva dimtrikta izkazujeta,
kako so rudniki obratovali v splošnem. in da rudarji niso zaslužili j sešel na aeji z ozirom na plinov-iiiti dovolj za življenje. Oni noče- ni položaj V torefk popoldne.
vprašanj, in dolžilo se ga je, da je v službi East Ohio Gas Co.
Koncrlman Marshal, ki je pred sednik odseka za javne naprave, je včeraj izjavil, da se bo odsek
dale^ »tti po'^
'if
, na turško vprašanje, pravi Poincare v s\'oji 'epf^l^icakuje doseči z Anglijo in Italijo sporazum
jo, da bi se položaj za bodočih par let še bolj zapletel, temveč se žflijo pogajati a podjetniki z ozirom na sklep mezdne pogodbe, ki jim bo omogočala življenje.
-o-----
HOOVER SVARI PRED ŠTRAJ-KOM V PREMOGOVNI INDUSTRIJI,
. ^ obnovitve vojne med Grčijo in Turčijo in ^^^]%niki želi koristi francoskega sporazuma s
^ razmerje z Zedinjenimi državami je iz-
^|>jf>jj^J^®'^/'ebujemo pomoči. Mi si prizad'e^'amo obdr-ki in najbolj prijateljska razmerja z vsemi borili na naši strani za pravice človečan-
NII^
^bno
Washington, 19. jan. _ Trgovski tajnik Hoover je danes podal dežtli svarijo, da stoji na pragu Stre.jka mehkih rudarjev. Hoover v svojem naznanilu ne podaje nikakih znamenj, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšno akcijo misli vlada ,toda opozarja na dejstvo, da tekom zadnjih šestih tednov med vlado, podjetniki in rudarji ni bilo nikakih dogovorov,
I P'
ištvj
10 A

H
z Zedinjenimi dj-žavami, katerih sodelo-pripomoglo k skupni zmagi in ki so nam ® tako odlične dokaze svojih plemenitih na-
loO
64^
^ je dotaknil tudi Lige narodov ter je izja-\ in gledala, da bo najbolj aktivna med vse-^^sedanji rezultati Liginega delovanja do-
"Do tistega časa se bo mestna vlada že izjavila, kakšno stališče misli zavzeti napram vplinovne-mu vprašanju. Do takrat tudi ne bom priporočal, da bj se pričelo s pogajanji med mciatom in druž bo. Po mojem mnenju je mestna zbornica upravičena, da ve, da-li misli mes.tna vlada odločitvi go-dišča nasprotovati ali ne, predno podv^ame kako akcijo."
Na drugi strani pa se sliši, da se v krogih mestne administracije izraža mnenje, da je dolžnost mestne zibornice, da podvza me prvi korak, in da sestavi novo ordinanco, na podlagi katere naj bi se nadaljevala pogajanja z družbo.
Silno trpljenje west-virginskih rudarjev
OTROCI NE MOREJO V ŠOLO,
KER NIMAJO OBLEKE.
Charleston, W. Va., 19. jan. — (Piše Alfred Segal.) Ravnokar sem se vrnil iz Field Cree-ka ,kjcr se nahaja prebivalstvo treh rudarskih vasi na robu lakote.
Fields Creek se nahaja približno 25 milj od Ch&rlestona, ki je glavno meslo West Virginije. Co-verner države živi v Charlestonu. Kc je governer Morgan zvedel, da je šla deputacija rudarjev v Washington k predsedniku in drugim vladnim zastopnikom, ga je to jako neprijetno dirnilo, in pravi, da ne veruje v opisano trpljenje rudarskih družin.
Ako bi se governer potrudil do Fields Creeka, bi. videl, da se tu nahaja več sto dtužin v največjem pomanjkanju, in da žive po večin le od milodarov, ki se jih pobira na cestah Charlestona.
T« so otroci, ki dobijo komaj dvakrat na dan jesti. Njih kosilo obstoja iz pesti fižola in nekoliko slanine. Dosti jih je, ki spe do opoldne, ker potem se lakota ne občuti tako hudo.
Večina otrok nima spodnje obleke, strgani čevlji, skozi katere gledajo rdeči prsti, so še od lanskega leta, in dosti jih je, ki vsled pomanjkanja obleke nr morejo v šolo.
Bile 8o družine, ki »o imele krave in prašiče, toda bilo jih je treba prodati, ker jih niso bili več v stanu krmiti.
Zdaj »C ni nastopila resnična lakota. Človek se ne vidi med o troci koščenih obrazov, toda med njimi in lakoto je samo še dob-rodehia akcija. Ako bi se ta ustavila zH en teden, bi bila lakota tu.
-O-
— Včeraj sta se skavsala na mestni sodniji, soba št. 4 dva od vetnika, zakar sta bila poslana oba v luknjo za 24 ur, da se jima kri ohladi. Na po\Tšju je bila tož ba med K&tz Roofing Co. in Har ry Kangesserjem. Zagovornik prve stranke, Harry Katz j« rekel Kassernegerju, da bi ga naj raje za uh porezal. Kassener, ki je stal na drugem koncu mize, pa je ponudbo sprejel ter hitel h Katzu, naj mu da zaušnico. Spoprijela sta se in kmalu je bilo vse narobe. Eden je zgrabil tintnik ter pričel z njim udrihati po nasprotniku, medtem, ko je jodnik skušal pomiriti ju. Konec vsega pa je, da sedita vročekrv-neža sedaij v ječi.
Trockijeva izjava,
UPA NA USPEH GENOVSKE KONFERENCE, TODA IZ-JAVIJA, DA BO ODREDITEV PRINESLO LE SODELOVANJE MED NARODI.
London, 16. jan. — (Poročilo Federated Press.) — "Mi upamo na uspeh evropske ekonomsk Ironference. ki se snide meseca marca v Italiji, pa naj se Francija iste vdeleži ali pa ne," je izjavil danes v pogovoru z zastopnikom londonskega del--vskega dnevnika "Heralda" Leon Troc-ki, ki je bil pred kratkim ponovno izvoljen sovjetskim vojnim ministrom.
"Jaz nimam onega naivnega zaupanja v to konferenco, kakršnega imajo nekateri ljudje, ki so nekoč istotako proglašali rešitev človeštva potom versailleske konference, pred tremi meseci pa polom washingtonske konference. Izza premirja so biU že dvakrat razočarani, zdaj pa pričakujejo rešitve od genovske konference.
"Toda upostavitev svetovnega ravnotežja je težavna naloga, katere ne bodo rešile konference, temveč dolgo delo in sodelovanje vseh narodov.
".lasno je. da Lloyd George ds-liije na to, da bi se s to konferenco pričelo s tem delom. On sicer j ne dela za nus, toda na črtah, ki 1 teko o bstrani 7 našimi.
"Rusija in Nemčija bosta sirili vse, kar je v njuni moči, d i konferenca uspe. Francosko stališče napram konferenci je ic v dvomu. Poincare bo enako njego vu predniki! Brinndii po okolšči-nah prisiljen prilagoditi se razmeram in sprejeti Briandove načrte. Toda francoski provincijalni politiki, ki so sicer briljantni, toda omejeni, da se ne zavedajo dejstev, pred katerimi stoje v sedanjem stanju svetovnega položaja ''Toda to je majhnega pomena. Francija je navzlic vsem svojim iluzijam, češ, da je najvišja sila v svetovni politiki., sorazmerno jako nevažna. Drugače pa je z .Ameriko. .Ako izostane Amerika, tedaj bo konferenca propadla, in ne more služiti za drugo kot za predpripravo drugi konfer<fr>ci, ki mora slediti, ako se hoče usta-
WASHINGTONSKA KONFERENCA.
KITAJSKA IN RAZOROŽITVE-NA POGODBA STA NA DNEVNEM REDU.
Washington, 19. jan. — Danes je bila sprejeta resolucija, glasom katere se velesile zavezujejo vzdržavati na kitajskih železnicah akcij, ki bi bile škodljive interesom Kitajske, in obenem ?e v nji izraža prepričanje, da bo kd;ij v bodočnosti mogoče \ ir /eleznice združiti pod kitajsko u-pravo.
Mornariški izvdenci so ae vedno na delu na pogodbi % ozirom r.a omejitev velikih bojnih lad zrakoplovov in manjših bojnih ladij.
--o--
KRUTO POSTOPANJE Z VOJAKI.
Washington, 19. jan. _Danes
;e bil pr»xl senatnim odsekom za preiskavo Watsonovih obdolžb o krutostih napram vojakom v F ranciji zaslišan Jmnes Elliot iz Newark«, N. J., ki je pod prisego izjavil, da je videl, ko se je dvajset vojakom, ki so se javili prepozno za strazno dolžnost, za dvajset minut držalo oblečeno pod tekom ledeno mrzle vode, in da jih je vec za posledicami tega postopanja umrlo.
Danes je bil zaslišan tudi Geor-ifc W. Yarbough, ki je učitelj na vilji šoli v Roanoke, Ala. Izjavil je. da je bil v bližini Chafenu Thierry priča, ko je bil ustreljen neki kcmaj 20-leten vojak z za-vez.'nimi očmi, akoravno je slišal, kako je ravno pred izvršitvijo nbrsndbe prosil, da se mu pusti umreti z nezavezanimi očmi.
Vojak je bil obsojen na smrt radi "zanemarjanja dolžnosti v bitki."
RUDARJI TRDEGA PREMOGA PROTI ZNIŽANJU.
Shaniokin. Pa., 19. jan. — Danes je govoril pred konvencijo ru-c'nrjev trdega premog?, {vrhovni tajnik William Green, ki je po-vdarjal da rudarska unija ne bo nikdar dopustila, dft bi se plače /nižale v toliko, da bi bilo rudar-
— Bohlo li res kmalu morali še posebaj plačevati za odvažali je smeti in odpadkov? To vprašanje nam je stopilo pred oči, ko smo čitali, da je v sinočnjem go voru pred Acountants klubom v Y. M. C. A. rekel Clayton C. Tovv nes, predsednik mestnega koncila, da bo nekaj sličnega potreib-no, ako se hoče postaviti mesto na trdno finančo podlago. On sc je celo izrazil, da predno bo Kohler jeva administracija stara sest mesecev, bodo plačevali Cleve-landčani poleg davka še za vzdr-žavanje voz in delavcev, ki pobirajo smeti.
m reviziji versaillesko pogodbe. Odvrnil je:
''Reparacijska in versaileska ; _•
noviti svetovno ravnotežje." . ■	. .	...
,,	J .	;em nemogoče primemo živeti.
K-orespondent le nato vprašal	, . , , ,
-r 1 •• 1 1 v ,	L .. ^reen je povdarjal posebno, da
irockija, kakšno bo stalisceKusiie 11 . . ,	, i -i i
...	' 1)1 tako znižanje olace ne bilo le
napram reparac.jskemu vprašanju	temveč tudi veliko
zlo z ekonomske%^ stališča.
Konvencija je danes tudi spre-
,,	11.1 , .da resolucijo, v kateri se pripo-
pogodba st^podobn, zahtevi	kongresu .da se Volsteadova
puha. Ml se ne bomo Pogovarjali j	puntava v toliko mo-
z zavezniki o tej odškodnini, tem-1 i-t- - , , , , . , ,
1 . .	, I (iiricira. da bo dovoljena izdelava
vec o odstcodnini širšega smisla,,
v J*1 I • "	1 ■ pive.
namreč o odškodnini za gospodar-1______
sko škodo, ki jo je povzročila voj- {
na. To zahteva sodelovanje od I
vseh narodov in uporabo vseh Londan, 19. jan. — Neko po-
sredstev, ki jih imajo v.si narodi j ročilo iz Rima pravi, da se je tem-
sveta.	iperatura papeža Benedikta zvi-
PAPEŽEVA BOLEZEN.
Lansko leto je razn^sila
. Predsednik plinovne družbe,
in da vlada tudi sedaj nima ni- j^^in B. Daly, je včeraj izjavil,
cesar ^ ičnega na programa. j da je še vedno prepričan, da ima j štorklja po mestu vež fantko.
Demokratski poslanec Thomas 1 družba pravico vsak čas ustaviti j kakor punčk. Vsega skupaj je bi iz Kentucky je danes vložil za-1 dohod plina, in da se bo tozadev- |lo rojenih 10.534 dečkov in 9,751 konsko osnovo za izdajo po! mi-j no odločitev izročilo najvišjemu! deklic, torej 7,83 dečkov več. Kar
Svet od nje še lahko pričakuje.
lijona dolarjev podpore brezposelnim rudarjem v Kentucky. West Virginiji, Alabami, Ohio in Pennsylvaniji.
sodišču v razsodbo. Glede nove'se tKe pa smrti, pa je pomrlo začasne meatlne lestvice se ni ma j več mož in fantov, kakor pa ral izraziti niti, da je zadovolji-[žensk in deklet: prvih je umrlo va niti, da ni zadovoljiva.	4,581, drugih pa 4.124.
Tu je nekoliko počakal in potem smehljaje nadaljeval;
"Kar se tiče revizije versailleske pogodbe, so jo trda dejstva že Farna preuredila. Povabilo za konferenco v Genovi je samo na sebi revizija pogodbe."
---o--
ZDRAVNIK IZPRIČUJE PROTI ARBUCKI.U.
San Francisco, Cal., 19. jan. — Državna prosekucija je danes poskušala dokazati, da je bila Virginija Rappe za časa divje zabave v Arbucklovih hotelskih prostorih pri najboljšem zdravju. Na izpričcvanje je bilo poklicanih več zdravniških izvedencev. Prosekucija trdi, da so smrt povzročile poškodbe, ki jih je zadal Arbuckle.
■šala, in da so se razvili simptomi
pljučnice.
-o--
—	Prejeli smo sledeče: Glavnim odbornikom S. D. Z. se prijazno priporoča, da naj se na prihodnji seji spomnijo gotovega društvenega dogodka, ki se je zavnšil v rtiesecu decembru. Zadnja odborova seja je to prezrla, a to lahko popravi, s čim ur bo izkazana hvaležnost vfiem pri zadetim in nezadovoljnim članom.
—	Sam Funger je bil obsojen včeraj na $50 globe in sodne stro ške ker je trpel v svoji restavra ciji igralce za denar. Sest moških, ki so bili zajeti v njegovih prostorih, je bilo tud obsojenih. Plačati so morali le sodne stroške.
CTLaN 2.
"ENAKOPRAVNOST'

JANUARY 20th. 1922.
ii, iH
44
9>il:arodni bankirji noke Vl-ste posebne sposobnosti, toda iz-1 izza XVIII. stoletja se oznanja bili eamorci v robinzonovski lite-1 A vendar se v svojih najv^
ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
tuhtati vendar niso znali, kako bi se skobacali pretkanem j modem« človt&a ideja, a nejprt 'r^turi.	^ predsUviteljih sociallzujeta
je v narodnr.stni obliki. Promina-1 Do socializma privede rnatsi-. derna literatura in umetnost- '' poleonski boji se vrže pri vseh katerega umetnika in pisatelja re-; Goethe postaja političen,
Owned ai>d Prblishvd by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
■ j medvedu na hi'bet - i In ko i naprav
|jazno povabilo, da pride na njih ekonomsko konferenco v j Genovi. Tako so gospodje v Cannesu napravili majhen
ko so torej videli, da se v tej smeri ite da ničesar j /iti, so se končno odločili, da medvedu pošljejo pri-
By Carrier .........
Cleveland, CoIHnwood. 3 mo. $2.00.
subscription rates'
..........\.1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.001l^ompTOmis Z realnostjo. Pa lahko ni bilo to! Pomislite,
Newburirh by mail.......1 year S6.00. a mo. $3.50 kolikokrat SO slovesHO prisegali, da ne bodo spregovorili
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. A ;no. 32.00
Europe and Canada .......................... 1 vear $7.60, 6 mo. $4.0
posamezna Številka 3.__single copy sc..
Lamtnie in izdala ga Ameriiko-Jugosiovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oRlasov ni odKovorno ne uredništvo, ne UDraTniltro,

cleveland, O., petek (fr®AY), JANUARY 20, 1922.
to 104
Z medvedoHi niti besedice, dolcler si ne dene zopet krono na giavo, obroč v nos, in ne sledi spokorjeno lajnarju, ki igra bojno himno kapitalističnih privilegijev! Zdaj pa 30 celo naročili svojim agentom, da v svet širijo presenetljivo vest, da se medved navsezadnje ne obnaša tako nespodobno in da barva njegovega kožuha ni tako silno odurna kot so prvotno mislili.
A med tem so go'spodje v Washingtonu prišli do čisto drugačnih zaključkov. Mr, Hughes, ki bo lahko otvoril trgovino z lepimi frazami, ako še nekoliko nadaljuje s svojim poslom,, je namreč presenetil svet z izjavo, da Rusija potrebuje "moralnega varuštva'' zavezniških vlad. I kot Zdi se, da med voditelji civilizacije v današnjih nele- prvi korak in dokaz tega "morahiega^"varuštva predlagajo pih čagih ^toja nekako pomanjkanje soglasja. To smo jzavezniki zasego kitajske vzhodne železnice, ki je last Ru-opazili posebno z ozirom na cirkuški predstavi v Washili- 'sije. Načrt Mr. Hughcsa j? očividno ta, da naj bi se to mo-gtanu in Cannesu	i ralno varuštvo nad Rusijo raztezalo toliko Časa, da bi ob-
V Wg'shim/tonu so še vedno zbrani miroljubni gospo- | segalo vse, kar je kaj vrednega v Rusiji, nakar dje, in zatrjuje se nam, da se bodo zibirali najmanj jbilo teska ukrotiti upornega medveda.
dn ] marca. Glavni posel teh gospodov obstoja v tem, | Toda upra\itelji cirkuške predstave v Cannesu imajo ia gprejemajd vojna pravila, katera so v pretekli vc^ni čisto druge misli; zato pa se zdi, da iz tega moralnega va-
ZGODRA O MEDVEDU.
ne le v političnem, am-pa;c Uidi v narodnostnem duhu. Romantizem s svojim premišlje-vanjcru j-e iskoro čisto naroden; nje.qov historizem, dopadajenje nad preteklostjo, mti pritiska pečat utopističnosti.
Ulopistični romantizem se obrača tudi k socializmu ; toda z večjo ljubeznijo in z večjim umivanjem se oprijemajo socialnega 1 vprašanja novejši realisti, pečajoč' se z opazovanjem sedanjosti. Po fantastičnih Les Miserables Hu-govih sta hotela Goucourta člo-večp.nsko božanstvo izvrševati 'z ljubezni polnim proučavanjem nižjih slojev i razširjajoč demo-
volucija proti staremu redu — I Micki.ewicz, Krasinski,
vsaj socijalisti radi sprejemajo! Gogolj, Dostojevski, Tolstoj-take pisatelje in umetnike.	i iščejo v delu — v ljubezni
Posebej se tudi anarhizem raz-i ljudstva. Starejši, kot Goeth*kr
nih oblik in stopinj umetniško i Byron, sicer še kot aristokrati'|]a čfcsto uvršča iz tega zanikalnega \ vladarji, mlajši so že bolj Ij'J® razloga k socializmu, čeprav je ta;in ruski največji pisatelji so i'" anarhizem s svojim nadčlovekom j ljudski in socialni.
bas nekaj nasprotnega socializmu. . Dostojevskega teorija o M Takole zanikalno je imel n. pr- i j vrečlovečnosti ne zatajuje
njega navdušenega fourieri«"''
kratična načela enakosti. Ta program je v predgovoru Germinee!
Nietsche nekaj časa med socialisti svoje občudovalce, ako ne pri-j	je pustil barbarski vržencf. Priznavam seveda, da •
umetniški aristokratizem lahko " Ltrojenega. Tolstoj vidi V"
če iz resnično umetniških nagibov I	sredstvo, ljudi med
veliko delavsko maso — saj ma | , jružujočc.
ra tkz. inteligence in bogatejših i ,	^ ,	.v
,	. I	m ravno tako manjše
I slojev nima globljega smisla zal.v> . . ,	. , . ., trp
I	jiscejo izhodišča iz bojev m ""
i umetnost.
Umetnost je izgubila stare služben«
'1
"1
kr.šili, in kater mislijo zopet kršiti v prihodnji. To je stara navada gospodov, ki imajo v rokah posel vladanja, Id sicer
nja npše H obe v ljudsko^ posameznostih je socializa'"'* ^ ~ Lacerteuxa. Od Laure Rousseau i	(cftrkev	značna
da Lacerteuxa je lip francoskearistokracijo)	in govol
kurtizane predelal mnogo faz —'T	postaja enostaven.
zanimivo je. da se najnovejših''"^	jezik se od francoske revolf"
■ francoski roman bolj resnično za-iges o je. poceni. ,bogati z ""j ^
bi Df ,.^j • I	, ,	, i baj i delavska rnasa v tej smeri , , . .	. ^
' I veda socialnega problema na kur-1 _.	, . ,. , | besedami m zvezami. Eno«'*]] ^ ^
r\ , • ' 1,	...	^ ' I modernimi pisatelji in tkZ'T®®
Uiokens m tudi umetniško obrt skoro ponol , . .	,., , »„l(.| "1
'	KI le se precej velik razloC^ J '
tizani.
ruštva ne bo kruha, in da medved še ne bo tako kmalu plesa] po taktu bojne himne privatnih privilegijev.
nič ne škodi ,tcda koristi pa tudi ne. Ce pa se pomisli, da j t, g. Masaryk
SOCI.IALIZEM IN UMETNOST.
so take konference ?ila drage, tedaj si ne moremo kaj, da ne bi želeli, da bi si diplomatični gx)spo'dje zbirali kako cenejšo zabavo.
Washington je sila oddaljen od resničnega trpečega sveta, od Evrope, ki je lačna in strgana, zato pa se ni čuditi, ako zbrani gospodje v srečni pozabljivosti realnosti življenja komodno nadaljujejo s svojo zabavo.
Položaj pa je bil malo drugačen v Cannesu.
Problemi velike važnosti se na skoro nespodoben način silijo v ospredje, lakota svoje uho k tlom, sliši pritajeno, a vedno naraščajoče glasove nekdaj ponižnega "kanonskega futra". In tam od severa dol pa gleda tisti ruski medved, ki se je pred nekaj icti tako nespodobno izneveril svojemu go?podai'ju, ki ga je vodil naokroig na verigi prikle-njega, uda'nega in ponižnega.
Iz vsega tega je jasno ,zakaj so bili gospodje, ki so bili pred kratkim zbrani v Cannesu,. veliko bolj realistični kot pa v/ashingtonska gospoda.
Vznemirjeni gospodje v Cannesu so bili prisiljeni, da napravijo majhen kompromis z realnostno, posebno še,
kar se tiče tistega žalostno spremenjenega medveda.
Nfikateri bolj romantičnega navdahljenja med njimi isa. Na severu — na Nizozems so bili mnenja, da bi se poskusilo še enkrat s finskim j kem. Nemškem in kmalu tudi v "dachshundom", in so predlag'ali, da bi se njemu pustilo, j Anghji je protestantizem poda ukroti upornega medveda. Toda večini se ta načrt ni dopadel. Potem je prišel na vr«to načrt, glasom katerga naj bi se medveda izročilo v roke sposobnih mednarodnih bankirjev. Kot vam pove danes vsak Kitajec, imajo med-
Kovorica postala jezik svetega pisma in bogoslužja V Italiji sla u-podabljajoča urnctnost in godba imela svoje početko v cerkvi in arhitekturi, na aeveru in v novi !	j dobi sploh izgublja cerkev ta
j Pred modernega; umclnišikega | »voj poklic. Cf;rkcv sploh nehava I razvifk.i nas poučuje, kako ri: j biti umetnosti to. kar ji je bila. I šele pripravlja resnična in dejan | Država je vlado cerkve orevzela I .ska socializacija umetnosti V no-1 df»loma tudi v umetnosti (Ludvik I vi umetnosti sicer odmeva social-i XIV.) ; toda že v XVIII. veku I ni pokret; marsika!,eri umetnik in j tudi literatura pričenja z'revolu-j literal s svojo lendcnco naravnost, cijo, v kateri še doslej nadaljuje, jia zavedno služila :'oci£ili;:n;u, to-1 V času, ko dozoreva poltična da vzlic temu moderno umetnosi irevoluci'a, so povsod začenja ce- 'j
I trpi tehnično — lepo in solidno i delo nima odjemalcev. Zato se
V Angliji so bili druc;i še dalje .baš kakor ruski | noma odločila od dela in postalu! Realisti.	i samcstalna stroka, ki životari dan-
Ne samo realisti in hafUt^!i,ti. |
ampak i njih kasledniki v moderni^ T'",	umetniki
z raznimi svojimi smerni dekaden-'	rane in rngi.
cc. ravnotako kakor prerafaeliti in njih potomci v Angliji, ao iskali rpojilve s socializmom. A vsem so ni tako posrečilo kakor Mor-risu. Socializem Arno Holza. Schlafa. Hcnkla in drugih je kmalu minil, niti Hanptmannovi "Tkalci" nimajo globljega pomena za socializem.
,tako deluje
Sploh se lahko bos v najnovejši dobi opazuje v v?eh literaturah in v umetnosti v občp. kako .mrz-I lično se iščejo hova pota — po
,se nwmtm.to socmlna. N.ti je me-1niti ljudska poezija na	socialni poti pa n^ hodi
na vsebma. h,t,njeAaoblika Do.l&kem (Herder),
slej je se preveč ar.stokr<,tska. Ruskem. D.dcrot je dramo na-j.^^ ^ v Zolovih delih videli R rcnesanco m Teformocijo M pra\il meKan^ko, da. i Vohairl;,,.^;^^^^ socializma, nit: v "Cer-
začenja v umetQcst. povsod nor ^ se je uklonil novi smeri, fu ljud-I	manj v "Nani". Zo-
v Italiji umetnost sicer slu-[ska poezija — tam človeške pva-j]j
vice.
duh
ži cerkvi in papestvu, ali človeka se pojmuje po starodavnih vzorih — humstnizem — in to je no-\'o premotrivanjc in ocenjivanje človeške lepote, človeškei,a tele-
ipolnoma odstranil afketični in skrivnostni ideal srednje v. umet-
I galle je imel zelo prav, če )' , o ncmikih klasikih, da s" tucrr.lich (Ijudfki) le zato. ''' , lii-dsivo k s'."cči slabo ' Vsled često pretiravanc , nosti se do neke mere ka^'
In kakor tovarna dandan^. arhit«ktt|^.-počen, in	brez _
htro velja m tu Pogled na name ^^avec m kmet imata kr4
lahko vsakega o
zlato" Prago tnm pouči.
Proletarizacija velikih ma
jenjujft pri delavstvu, kajti j ako
. . , y	,	I nsjsj, mogočnejši
mnogo jr izobraženegr^	, masivncjši.
riata in specialno i umetniškega
zivce, nego meščan m bur^*"
.	"5
prispodobe in slog, ki hoC' t I vati na mase. postaja zato pa tu^
bohematvo v novi obliki s svo-vsestranskim.
Te izpicrnembe .se jdi v gledališču, ki, že
?o delavci nekako tisto, kar so valeč!
Jim vsestranskim, plitvim anar- i
1 • __II- 1 v 1 I cam, vidiš jih v slikan
hizmom preplavlja ne le ziunale , ,, . , , ;().
•	_	...	. . i v karikaturi (anarhisticn' in revije 3 svojimi pesmimi, : o- | ,	• . i	^
mani in ilustracijami, temveč služi ,	tajiti, a	.
(udi modernemu kapitali,ti&icmu
arhitektu zazidaf.kegadekorateT. "T/'..'], Pravz.apr^
•	m v	IVI	inajzadnji delavec. Tu ja. Kakšen razloček napram sta I	_
rej« okraševalni mnetno.til	""'"T"
je: bil Michelangelo tudi okrase J ^ ."T''	''''''
; oociahzcm umetnosti ne
I Revoluciji sami in njenemu nadaljevanju povsod služi literatura. Sam Byron je gotovo več storil za politično samostojnost narodov nca;o sto in sto tajnih društev. Vse 1 obče navdušenje proti Napoleonu, se pojavlja seveda zopet v literaturi, ravnotako kakor je leto
(Djiljc na n. Ptrani.)
RAZPRODAJA POHIŠTVA!
ie m v m
y
nosti. in preprosto mehansko Živ'	najizdatnejo pripravljalo
literaturo.
Ijcnje postaja umetniški predmet,
tako kakor je preprosto ljudska V literaturi in novi umetnosti
Pridite in oiž:leite si naše izrednosti.
Star Furnitur<
5824 St, Clair A#l
O ooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO^
! l^epi striček:
^	_ Guy dc Maupasant. —
Oooooc>ooooooooooooooooooo<^ooo<
Duvoy ni ostal dr.lgo, ker se mu je zdela zabava dolgočasna. Na stopnicah je do šel Norberta de Varenne, se je bil tudi pravkar poslovil. Stari pe.<snik ga je prijel pod paziiho. Sedaj se mu ni bilo več bati njegovega tekmovanja pri listu, ker sta delovala na bistveno različnih poljih, i« kazal je mlademu možu nasproti nekako očetovsko naklonjenost.	•
' Saj me^nekaj časa pospremite, kaj ne?"
Duroy je odgovoril: "Z veseljem, mojster dragi."
In zlagoma sta krenila po bulvarju Malesherbes.
Pariz jo bil tisto noč skoraj zapuščen: bila je mrzla noč, ena tistih noči, I<i bi dejal, da so šimejše od drugih, ko dO zvezde bolj visoko, ko je zrak, kakor bi prinašiil s svojimi ledenimi dihi nekaj, kar je prišlo še izza zved.
Moža nista prve trsnotke ničesar govorila Potem je Ouvcy spregovoril, da bi sploh kaj rekel:
"Ta gospod Laroche-Mathieu je videti zelo razumen in ličen človek."
,Ste.ri poet je zamomljal: "Sevam zdi?"
Mladi m of je ostrme! ,in po kratkem premolku: ''Meni že; sploh pa ga štejejo med najzmožnejše može v zbornici."
"Ze mogoče. Med slepci kraljuje škileč. Vsi ti-lc ljudje, poglejte, so poprečne glfive, ker so se zarili s svojim duhom med dvo je zidov — med denar in politiko. .— To so suhoparniki, s katerimi je nemogoče govoriti o čemerkoli, o čemerkoli, kar ljubimo mi. Um jim je zakopan, eli mar zblačen, kakor Sena v Asnieresu.
O, kako težko je najti človeika s širokimi mi.slimi, o katerih čutite oni veliki dih daljav, ki ga sopete kraj morja. Nekaj takih sem poznal, pomrli so."
Norbert de Varenne je govoril z jasnim, vendar nekoliko podmokiim glasom, ki bi bil vse bolj zvenel v nočni tišini, da se mu je dal čisto razprostreti. Bi! je videti vznemirjen in otožen, kakoršni smo, kadar nam p^de v srce ona turoba, od katere nam duša trepcče, kakor zemlja pod zmrzlino.
Povzel je: "Kaj je n^iposled malo več ali malo manj
duha, ko bo pa vendarle vsega konec!"
Untihnil je. Duroy, ki mu je bilo tisti večer dobro pri srcu, je nasmehoma dejal: ''Danes imate črne oči, dragi mojster."
Pesnik je odgovoril: Vedno jih imani, otrok moj, in še pai let, pa jih boste imeli tudi vi. Življenje je pot na gos o. Dokler hodimo navkreber, gledamo vthunec in »rečni smo; ko pa dospeš na vrh, zapaziš nenadoma podolico in konec — smrt. Navkreber gre počasi, navzdol gre jadrno. V vaših letih je človek radosten. Nadeja se toliko reči, ki jih sicer nikdar ne doseže. V mojih ne pričakuje človek ničesar več. . . samo smrti,"
Duroy se je zasmejal: ''Presneto, saj me kar zona po hrbtu zgrinja."
Norbert de Varenue je povzel: "Ne, vi me nocoj ne razumete, toda spomnili se boste pozneje, kar vam pravim to uro.
Dari pride, vidite, in marsftomu pride zgodaj tisti dan, ko nam ni do Smeha, kakor pravimo, zakaj za vsem kar gledaš, zapaziš smrt.
O. vi niti ne razumete te besede, smrt, vi ne. V vaših letih ne pomeni to ničesar. V mojih je to nekaj strašnega.
Da, kar naenkrat pa jo razumeš, sam ne veš kako in zakaj, ih potem »premini vse v življenju svoje lice. Jaz jo čutim že petnajst let, kako me zdeUije, kakor da nosim v sebi žival, ki me glojc. Čutim jo po malem, mesec za mesecem: grudi me kakor hišo ki ie ruši. Preobrazila me je tako, da se več ne spoznam. Ničesar mene prejšnjega ni več v mecii, tistega iskrega, svežega, krepkega fanta, kakršen sem bil s tridesetimi leti. Videl sem, kako mi beli črne lase, in s kakšno premišljeno in zlobno počastnostjol Vzela mi je napeto kožo, mišice, zobe, vse moje nekdanje telo, in pustila mi je zgolj to obupano dušo, ki mi jo tudi skoro ugrabi.
Da, zmrvila me je, ciganka, polagoma in strahovito je izvršila, minuto za minuto, počasno razdejanje mojcg i bitja. In sedaj čutim svoje umiranje v vsem, kar delam. S slehernim korakom se 'ji bližam, vsa!k moj pregib, vsak dih pospešuje nje zlohotno početje. Dihaš, spiš, piješ, ješ, delaš, sanjaš — in v vsem svojem dejanju in nehanju umiraš, In sploh življenje •— je umirajeI
O, razumeli boste to! Ako premišljate samo četrt ure, pa jo zagledale.
Česa pričakujete? Ljubezni? Še ^jar poljubov in onemogli boste.
!n potem, za tem? Denarja? Čemu? Da bi plačevali ženske? Lepe-li sreče! Da bi obilo jedli, se zredili in javkali po cele noči. ker bi vas grizla putika?
In še potem? Slave? Čemu ti neki bo, ko je ne moreš več trgati v obliki ljubezni?
In p6tem, za tem? Vedno smrt na koncu.
Jaz jo vidim zadnje čase tako blizu, da se mi hoče pogostoma prožiti roko, da bi jo pahnil od sebe. Zemljo pokriva, polni vesoljni prostof. Povsod jo vidim. Žuželke, na cesti pogažene, padajoče listje, bela nitka, ki jo vzrem v prijateljevi bradi, vse mi ratjeda sfce in mi kliče: "Lej jo!"
Greni mi vse, kar delam, vse kar vidim, kar jem in kar pijem, vae kar ljubim, mesečino, solnčne Vzhode, veliko morje, lepe reke. rnili zrak poletnih včerov!"
Počasi je hodil, malo zasopel, na glaa smnjaje, ker je skoraj pozabil, da ga kdo posluša.
Nadaljeval je: "In nikdar se ne vrne nobeno bitje, nikdar. . Hranijo se kalupi za kipe, odltski, ponavlja* joči taiste slike; a moje hrepenenje ne vzniknejo nikoli več. In vendar sc bo rodilo na milijone ,na milijarde bitij, ki bodo nosila na svojem mestu rios, oči, čelo, lica in usta kakor jaz, in tudi dušo kakor jaz, mene pa. ne bo nikoli nazaj, njene, in nikdar nikoli sfe ne prikaže nič, kar bi nosilo moj sled na sebi, med vsemi temi stvori, neStcvilnimi in različnimi, neskončno fAzličnimi, čeprav približno podobnimi.
Česa se oprtmi? H kom« vpij v svoji stiski? V kaj naj bi verovali?
Vse vere go bedaste, s svojo otročjo moralo in svojimi samoljubnimi> str^ovito tteumnitni obljubami.
Samo smrf je gotova."
Ustavil sc je, prijel Duroya za zavihke od ovratnika pri svršaiku, pa z zateglim glasom:
"Mielite na vse to, mladi mož,-mislite na to dneve, mesece in lela, in z drugimi očmi boste gledali življenje.
Poskusite se oprostiti veega, kar vas uklepa, nap^ nito V8C mori za tisti nadčloveški napor, da stopite za živa iz svojega telesa .svoje sebičnosti, svojih misli in iz vsega voljnega človeštva, da s« vam obrne pogled drugam, in razumeli boste, kako malenkostno je pričkanje med romantiki in naturalisti, ali prepir radi budge ta."
Začel je hitreje korakati.
A občutili boste tudi grozno bridkost obi"! Borili ae boste, izgubljeni, potopljeni v negotoVC^' boste na pomaganje na vse strani, in od niko<l^'^i odziva. Iztezali boste roke, klicali, naj vam naj vas ljubijo, tolažijo, rešijo; žive duše ne bo H Zakaj tako trpimo? Ker smo brez dvoma
v*t
to, da živimo bolj v zmislii materije in 'manj duha; a sila naših misli je ustvarila nesoglasje razširjenim spoznanjem in med nepremičnimi šega življenja.
Oglejte si poprečnike: ako ne navale ra^"";, nezgode nanje, so zadovoljni,, vseobče bede Tudi živali je ne čutijo."
Zopet je postal, premišljeval par sekund, / z utrujenim in udanim glasom:
Jaz sem izgubljeno bitje. Nimam ni oče'®', Vere, ni brata, ni sestre, ni žene, ni dec o, ni
Pokratkem premolku je pristavil: "Saifl"* imam."	5
Potem je dvignil glavo proti nebesu, kj«' ''. bledo obličje polne lune, in je deklamiral:
"V mraku praznino zrem, kjer plava zvez<i^ I kjeza pražanja ta je pisana beseda?"
Dospela sta do konkordskega mostu, ga koracila tet šla potom mimo bourbonske P f bert de Varenne je začel zopet: "Oženile »«• ''( ne vBstte, kako je ramcmu živeti v mojih me navdaja danes z grozno tesnobo; samota ^A nju, zvečer pri kaminu __ tako mi je pri srcU> ^ sem sam samcat na svetu, strašno sam, a obk" veš kakimi nevarnostmi, z neznanimi in straho'"'"! mi; in stena riicd menoj in mojim sosedom. I znam, me loči od njega, da i je bolj daleč ki jih gledam skozi okno. Neke vrste zona \'<i, zonp. bolečine m stfahu ,in groza rhe j*- *
tisi"
i



stenami. Tako globoka in žalostna jc kjer ži^iš sam. To ni samo tišina okoli telcf^ ^
okoli duše, i kadar poči pohitvo, se zdrkne* kaj najmanjšega zvoka nc pričakuješ v teiw ^ domu."
(Daljo prill.)
rf
jANllARY 20th, 1922.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN M.

...............
UVOD
rttniittiiiiiwMiiaiii
deset let v peklu.
Izveren socijalcn roman.
Spisal Dr. RADOVAN PAVEL.
— in grofica Holm je tajinstvene oči v niu pogledala v ® več čfste duše ter .ga v,pra 7loma:
® Vi veren katoličan, doktor?"
"Ogovori Radovan, ne I ' z očmi, ne da bi obr-"n.?^ Pf^gled od njenega. '"O- Verujete li vse, kar u-i .vera ?"
losti- a grofica."
Vo^ni A . _ iic«fxjga. Stvarni ;3 '!ize.- i...
- ®^"jeie v .1 ,mrtno oi'-.cila jv.v.u'."
Veruj, Y
,4"' 'liioiivi ■, ' Vice'>"
2=' wi.'..:'
1 %lo?"
P^klo? ,— j,je^ — dovolite,
- ra!" nebesa?"
99
sa He
"In
verujem."
¥ "Ne,
■rf 1 vo..„ , "	'UJ
^ "t , hliriite...
n	pravite, da ste ve-
..^toliean?"
laditega, milostiva!" Vi ste 'brezverec, —
i ih
Kalco
'tam
"Cit "
vam v hudobnih o-
^ Moj p _ v.
jofva?" — hudobne, milds-
i ai(o ; ® Zdajle se mi zdito - iia^	se boji palice in
fconbonov,-'.	milostiva!
■.ii
ne morem verjeti v
fklo i,,
Taka
In to primero sem
vendarle veren ka-
i	Veren katoličan mo-
ako ^ v peklo — osobi-
odvetnik."
"Pip, .
de'h- Ta pa je že do-grofica! No,—
; 3:'/daj
raditega, lepi gos-
i
II« ti* r*kA If	■(■■••tati iitiimvtiiai •••>■!>
toličan ne mo-rem verjeti v peklo!"
"Definirajte!"
"Kot v«ren katoličan verujem v Boga pravičnega, kot Stvarnika vseh kreatur na zenilji in mor da še kod drugod; verujem, da je Bog neskončno dober in ne želi pogube svojim kreaturam— ne na zemlji in ne drugod..
"Dobro — do tu, — dalje?"
"Ker je torej vsevečni Bog vsevečna in nesikonžna dobrota, no morem verjeti, da 'bi zamogel pripraviti svojim kreaturam nekaj, kar je večno in neskončno hudo..."
"Tudi ne, ako ''kreature^ to hudo ,zaslužijo?'
"Kreatura je kreatura, milostiva gospa grofica! In kot taka si ne more kaj, da ni usposoblje-na %a popolnost--"
"Izborno, gospod — odvetnik.'
"Da ni usposobljena uteči posledicam slabega dejanja —"
"Dobro! — Dalje?"
"A posledica slabega dejanja za absolutno dobro neusposobljenim kreaturam pač ne more in ne sme biti večno hudo, z drugimi besedami: peklo ali "večno pogubljenje"!"
"Vi hočete reči: peklo je večja kazen nego je bil greh..."
"Tako menim jaz, milostiva!"
"A Bog je dal ipriliko "kreaturam', da vtečejo naravnim posledicam greha — v/svojih zakonih; zakaj kreature ne izpolnjujejo teh zakonov?"
"Enostavno, ker so v to nespo sobne."
"Bolja torej usposobljenost nego zakon in kazen?"
"Popolnoma moj nazor, milostiva !"
"In to bodi nazor — odvetni-ka?"
"Oprostite, milostiva, kaj 11 ima s peklom opraviti odvetniški stan?"
: "odvetnikih". Vprašam ponovno, grofica: Kaj ima opraviti s peklom odvetniški stan?"
"Ker sta si Bog in odvetnik v nečem podobna!"
"Ha, ha! Vi ste originalna, mi lastiva!"
"Ka\ko to? Originalen ste vi, go?:t)od doiktor!"
"Jaz?''
"Da. Ker hočete utajiti soln-ce in zvezde z neba, a po drugi strani kujete v zvezde svoje zares originalne nazore. Čakajte, prosim, iprijatelj, ne prekinite me> zdaj imam ja^ be^?do." "Prosim!"
"To bodete 'kot advokat vendar ipriiznali in iste že priznali, da je Bog stvarnik vseh kreatur, torej tiidi advokata — še več: da je Bog advokat vseh advokatov. Bog je torej s 'teorijo o peklu' vtemeljil zakone, katere izvršujete odvetniki, — izaikone, kateri v bistvu niso nič druzega neko povračilo slaibega. Pravi izvrševalec zakonov torej ne opravičuje kreature zaradi njene nespo 3obnos.ti, marveč se drži tega, kar je postavil Vtsevečni s teorijo o peklu in mora kot tak biti zvesti pristaš božji in veren katoličan. Kak neamiisel, biti odvetnik in 'brezverec hkratu! Ako kreatura odvetnik obsodi krea-tu-ro hwdodclca v doijmrtno ječo ali v ismrtno kazen, t. j. v izgubo zlate svobode, življenja — ako po istih zakonih Bog-odvetnik obsodi kreaturo v večno kazen, v peklo — ni-li to v principu eno in isto! Vendar je Bog še neakon čno boljši od odvetnika! Poglej-va! Na smrt obsojenega hudodelca pomilosti Bog-odvetnik, a-ko obžaluje isvoje dejanje in zadosti zahtevam katoliške vere •— i kaj hasne kreaturi obžalovanje pred začasnim sodnikom? Nič — viseti mora! — In vprašate: Kaj-li ima oipraviti s peklom odvetniški stan? Sto,pite na mesto na smrt ali v dosmrtno ječo obsojenega hudodelca? Kakor je njegov .dušni .položaj? Vzemimo, da ima nesrečnik so-
1 i ryi ,•	tt ,	1 /rcdnlike, premoženje. Ni-li hje-
Ha, ha! Zdaj	Vals mam, lepiC , ;
gofipod doktor!"	17® .
"Dobro, zdaj sva torej pri
^' si prihraniva za ka-Hloi	dovolite deCinicI-
.,^^___^i'ditve, da kot dober
; Main 2063	O. S. Cent. 1G90
iJoHxx 1^. IVIiKelicK
SLOVENSKI ODVETNIK
Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
1
eg
ii M
BS
Cj
the
lake shore banking & trust company.
Cleveland, 0.
^5th St. & St. Clair Ave,
na razpolago svoje t'-idesetlctre skušnje svojega poslovanja v Ameriki ali v domovini.
»Bilja denar potom bančnih incnJc (For. Draft)
Otoni poštnih denarnih nakar.nic (postal Money Orders) ^''zojavno (Cable)
ftskrbJ^ da dobite svoje rojake iz domovine.
''pravi j a potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih
N
^cn ^ 'I'ozke plača po štiri odstotke obrtisti od dneva, ko ste ^aložili pa do dneva, ko ga dvignete. .
530,000.000.00 ogromno imetje je najbolje'jamstvo za


p	točno in zanesljivo poslovanje te banke.
^odno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite
Vašo STARO LAKE SHORE BANKO.
ali »-v	biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno
pišite na
The lake shore banking
p . & trust company.
• 55lh St. & St. Clair Ave.	Cleveland, 0.
Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Str.

■ položaj pod vislicami alf v ječi že podoiben — peklu?
In kaj 11 še, a'ko je bil olteojen po nedolžnem! Ni li v takem slu čaju oidvetnik kfutejši od Boga, kateremu prefd'bacivate peklo?
In koliko je Slučajev obao<Jibe valed nevednosti, zlobe in lenobe aH sebičnosti odvetnikov! Vsi taki slučaji v stvar j a jo nedvomno v človeški družbi položaj, ki vsaj meji na peklo, ako ni po nazorih nals ''kreatur', kakor blagovolite nazivati človeka, že pravcato peklo samo!
Le eno primero, gospod doktor !
Rodbina v mestu prejme ocl odvetniika ta-le poziv: 'Poživljam Vas, da plačate v osmih dneh terjatev gospoda Pristova v zneisku sto kron pod izoigilbdni tožbe.' — No, 'i^bdibina' teh sto kron ni mogla plalčati, zaradi-toga sledi tožba in odvetnik piše sodnji: 'Kei' vkljub opominu ne plača, prisiljen sem tožiti in prosim ..."
V teku nekaterih teclnov sledi rulbežen. Vse prošnje in obljube ne h as ne jo — odvetnik kot 'iz-vršitol zakona' ostane neizprosen. Dan rubežni, nasilne razprodaje nasotpi. Grozen prizor! Vsit rodbina bolna! Oče bolan, otroci bolni, žena na smrtni postelji! A 'pravici* hoČe biti zadoščeno — 'funt meiia' %ahteva Šheylok-Pri-istov po sVpjem odvetniku od telesa bolne rodbine in ako na tej 'operaciji' rod'bina — poginis! In 'operacija' prične. Naj dražijo na ikar vežo rodibino življenje, %go-
dovina njenc morda zlate pretek
Razprodaja pohištvai
IE SEDAJ V TEKU
Star Furniture
in oglejte si naše izrednosti. | 58M St, Clair Ave.
SOCIJALIZEM IN UMEtNOST.
(Dalje Iz 2. strani.)
V ižključno delavski snovi niti v tem, če se izbirajo nevsakdanji prizOti.
Kiparstvo si tudi že rado izbira šrtovi iz ljudskega in del:ws-kega življenja — sploh jc moderni kipar popustil starih bogov oblike z njihovo mftilotonski izdelano zunanjostjo. Moderni ikipar ee drzne izražati dušo.
Arhitektura bi bila socialna, ko bi ne služilo tako enostransko kapitalistom. Krasnega ne vidimo
nič na naših činžakih_tembalje
se jih lahko presoja po tem, kako ne pobrigajo za prostore, kjer se največ dela in živi — za kuhi,njo in poselsko sobo. Če pomislimo, da v teh prostorih večinoma precej časa prebije "'rni-io-tljiva" in otroci, imamo tako-rekoč gmotno merilo za pamet in. površnost naših tkz. boljših krogov.
In kaj šele saloni v teh činžakih! O "umetnosti v domačem | krcgu" naši boljši sloji nimajo ni duha ni sluha.
V godbi so že izražene moderne politične in socialne težnje. ČrSki Smetana je vzor ljudskega komponista in pri Berli.ozri v Ben-veiiutu Celliniju, če se ne m.olim, im". pasem delavcev istinito nove socialne akcente.
Pomen umetnosti za socializem. Am %tra za j ako velik. Socialisti pri nas sicer nič drugače nego
icsti, izgine pod rokami neizprosno 'pravice'! Si-li zamorete mis'iti položaj rodbine v trenotku, ko jej je vzeto — vse, ko obleži — gola. na kolih tleh? Ni-li to ■jeklo, pravcat,Q peklo, gospod ■lektor?"
"Dovolj, milostiva, dovolj! Vi ats grozna, Vi ®te straSna!" vpije doktor Radovan in se grabi za gkvo.
'Oprostite," nadaljuje grofica, do'cim jej siplje iz oči plamen skritega eovraštva do odvetniškega stanu, — "oprostite, gospod doktor, niisva še pri kraju..."
' Ne mučite me!" prosi Rado-va.:i "saj mene ne zadene krivda na vsem kar moitla zagreši odvetniki stan..."
"Nisva še pri kraju, gospod doktor I Za v prvo hotela sem j Vam samo podati sliko o prime-1 ri r,Svetniškega stanu a —• pek-} lom, v katerem se de facto nahaja moderna družba. Hočete li ve- • rje t i, da ima vaš stan dobro polovico te družbe — proti isebi? |
Hočete li verjeti, da strup, ki j izvira iz postopanja odvetnika I kot izvrševalca zakonov proti Čla j noni človeške družbe, razliva svo j je črno zlo v vse in prav v vse sloje te družbe in hočete li ver je ti, da v temnih iglobočinah te družbe besni vulkan sovraštva proti izvrševalcem ^akonov, vulkan, ki mbra roditi, ko bruhne j na dan, grozne posledice na vse strani?"	j
"In zakaj, milostiva — za-1 kaj ?"	j
■'Zakaj ? Bdinole vsled nemile-, ga postopanja izvraevalcev gako na! Mnoigo je razlike v tem kako se izvi\šUjejo zakoni in da li je c.lvetnilk ali ni — človekoljub . . , ,(?ol& mašina!"
"CloveikoljUlb! Oprostite milostiva, ali kam bi prišel odvetnik-človGtkoljub?! Moral bi zapreti pisnrno, stradati in poginiti gladu s svojo rfwlbino vred!"
"Aha, izborno! In žrtve njego vega poklica smejo stradali, sme jo poginit] ig'ladu? Vprašajte zdravnika! Sme li biti zdravnik golii mašina, sme li le mehanično izvajati svoj poklix;? Le zdrav nik-človekoljub doseza usipehe za l^atcrc mu stavi človeštvo s po- j mcnik hvivležnoati v svojem sr- j cu ! Zdravnika-nečloveka črti vse | in so ga boji. Tako je z odvetni-1 kom. Koliko «la jc že'rodile sovraštvo do odvetniškega wtanu, no da se ižračnniti, a g'otovo je, | da družba danes ni boljša, mar-1 več slalbša in to morda nemalo j po krivdi nekaterih izvrševalcev | zakona!	j
(Dalje prih.)
buržoazija ^ enostransko hrepene* le po znanstveni izobrazbi; toda umetnost ne vzgaja nič manj, ncs'o veda. Morda še bolj. Seveda romanov se mnogo čita in nv dvoma, da večina ljudi črpa pri nas svojo izvenšolsko izobrazbo iz lepe literature, a to je zopet napačno, če pomislim, kaj se čita. ■
Ne gre pa le za berilo; godba in upodabljajoča umetnost imata enako krepak vzg.ijalni in izobraževalni vpliv. To je sicer Plato žo vedel, a Se doslej se ne ravnamo po tem.
Socializem, zahtevajoč, da postanejo cenejša vsa izobraževalna sredstva, daje tudi umetnosti, ne le knjigotratvu nove in lepe naloge.
Socialna, da naravnost socialistična estetika (nauk o lepem) se razvija v Angliji. Puškinov vpliv se čuti v angleški umetnosti, in njegovi socialifttični učenci so šli še dalje. Od Morisa in Baxa imamo že celo zgodovino in teorijo umetnosti s socialnega stališča. Vsaj par besed si zapomnimo od tega
Umetnost se mora socializo-va!i, umetnost se prerodi s socia-, lizmom. Umetnost in delo se mora združiti, kajti umetnost ni nič dru-ccrrn kakor cvet dela, dela samo. Gcrlo lart pour lart (umetnost za umetnost) je grob umetnosti. Morris in Rax sta.si stvorila svojo terminologijo, umetnost, ki ise razlikuje od dela, je .,sub@tantiv-na , tista pa, ki je % delom ozko in organično spojena, je "adjek-tivna".
V začetku civilizacij«, kakor vidimo na mnogih poskusih, okra-f.it: ci orožje itd., je bila umetnost adiektivr.a. Šele pri Grkih je postala substantivna.
Pri Rimljanih v doibi cesarjev postaja umetnost naravnost aka-dpmična (visokošolska) v naj-rlacševn pomenu besede. IC sreči pa S3 prišli barbari in nekako do polovice XIII. stoletja vstvarili jakf) močno adjektivno umetnost.
j Toda odtlej se zopet začenja substantivna umetnost, dokler končno ni prišel današnji popoln propad. Samo socializem lahko pomore.
V prvi vrsti s tem, ker bo vse gnusno, grdo delo opravljal stroj, delavstvo, človeštvo pa bo — ko se bo več "melo gnlisnega in Škodljivega dela našlo v koristnem delu svoj pra\i cjlj in svojo radost. Umetnost in delo se razsteta zopet popolnoma. Slikarstvo, kultura, arhiteJitura se spojijo v eno — po srednjeveškem način bo arhitektura umetnost, ki je najbolj odvisna od vtisov, vodilna za slikarstvo in kiparstvo. Arhiteiktura in godba sta prava umetnost bodočnosti.
Zato pa propade roman; ne-d ostajal o mu bo baje snovi.
Razven Morrisa nam je znani slikar Crane, njegov tovariš in sodelavec podal svoje nazore, ka-t'lrc so vredne ,da jih uposte^'a-mo.
Umetniki v socialistični ditižbi bodo zopet Duererji in Holbeini, mojstri rokodelskega in hkrati u-metniškega dela in poleg tega spretni v kar največ umetnostih -— lahko rečemo: celotni nazor na svet, spominjajcc se podobnih AVaornerjcvih iden'ov.
Po besedah Crajwja umetnik eo ipso mora priti k socializmu, zato, ker vse to, kar zna, hoče kazati ljudem. Umetnost hoče, da se pokaže drugim in to je socializem. Prava umetnost je tudi vzrastla iz ljudstva, iz ljudske u-motnosti, ohranjene Še v nekaterih srečnih pokrajinah; pravi li-metnik mora iti med narod.
Kot že Ruskin, tako sta i Morris i Crane za življenje na deždi, pričakujoč kakor Esigels, da Sc socializem, razvija in razširi tudi na deželi,
! Najnovejšo socialno estetiko nam podaja Tolstoj. Umetnost — pravi Tolstoj — je delovanje, s j katerim umetnik vedoma potom j v nanj ih znakov drugim podaja i svoja čustva, ki jih je sam doži-
vel, in ta čustva prešinejo druge in ti drugi jih preživljajo tudi. Vkljub temu pa umetnost ni izraz čustev, temneč sredtsvo spajajoče ljudi v istih čustvih. Prava umetnost Tolstemu n« more biti brez vere — zato se moderna u-metnost od renesanse dalje vedno bolj in bolj kazi.
Toda — skoro bi se bil izpoza-bil in bi zabredel V estetiko, in vendar nimamo drugega namena kakor dokazati, da jfe socializem v svojih najboljših predstavi^e-Ijih poskus celotnega in torej tudi umetniškega nazora za človeštvo. Marxisticni materializerh se v estetiki dobro dopolnjuje z anglešlcim socializmom, ki ne sloni, na zgodovinskem materializmu. Marx je delo pojmoval preveč materiali-stičro in on, filozof in specialist, ni cenil duševnega, dela. S svojim pretiranim pozitivizmom je zapadel modroslovnemu materializmu. Tako se prenapetim neduševnin? čustvom — nimam pravega izraza — pridružuje nesocialna pozab-Ijix-ost umetnost.
--o--
— Še pod Barkerjevo administracijo j.e dobil tuikajšnji kiipar Herman Mat<zen naročilo, da pri čne z delom na kipih, ki oi krasili novo mestno hi.šo. Ma-tzen je pričel takoj z delom ter ima sedaj zgotovljene načrte ali modele za dve različni grupi kipov, a sedanja administracija pravi, da nima na razpolago dovolj denarja, da bi se kipi dali izvršiti. Naj prvo ae je celo hotelo naročilo jweklicati, češ da pogodba ni pravbmočna ter da se mora za kaj takega razipisati ponudba, toda ko je šel Matzen na 8 od ni j o, je ta po daljšem boju odločila v prid kiparja. Kdaj bo dala Kohlerjeva administracija Matzenu naročilo, da prične klesati kipe iz kamenja, se še ne ve. Matzen je pripravljen dati stvar na Iju'datko glasovanje,
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST^-

1 r


ZAKAJ?
'7 A Tn^^» Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in	S
^ vv« ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —	|
•	0
^7 A ' I ^ ker pomeni vsak oglas v vaSem listu več dohod-	|
\ A * kov za vaš list —	'	i
ZATO:
ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od ras nrknke žrtve a istočasno pfrnftagate vašemu liscu finančno —
3 §
I	*7 A	ker ako omenile trgovcu, da kupujete pri njem
I	L^r~\ i V_y«	zato, ker oglasa v Enakopravnosti, bo dal čim
g	več oglasov —
i
I	7 A •	Upoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo *
Š	i ^ •	dnevniku
ENAKOPRAVNOST
In nazočajte se nanj.
Vedno najnovejša vesti, povesti itd.
Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba
Princoton 551
6418 ST. CLAIR AVE.
iliiiiilliiMiMifiiiiiTliiiffi
=3
SITRAN 4.

"ENAKOPRAVNOST'
JANU-AJIY 20th, 1921
- lllll8lieiBllllBllllHtl!itlIIIIB.'(lTftiicl«llliB>Ellail1iliilitUIIIiilIlllVI(IIKIIlUII|}lt'
iti
M
1
Vabilo na
VESELICO
ob priliki desetletnice dobro znanega društva CARNIOLA TENT 1288, The Maccabbees,
katera se bo vršila v soboto, dne 21. Januarja t. 1.
v Slov. Nar. Domu.
Na to slavnostno veselico se vabijo vsi člani društva in cenjeno občinstvo iz Clevelanda in o-kolice. Vabijo se radi bogatega programa. Nastopilo bode več govornikov kateri bo'dejo pojasnili | obstanek društva od začetka, za ljubitelje plesa pa p bo preskrbljena primerna godba, kakor tudi za | lačne in žejne bode vsega v obilici.
Torej Vsi v S. N. Dom 21. Januarja!
K obilni vdeležbi vabi
>	ODBOR,
===: Clevelandske novice.!!;
ih plač V štrajkovni sklad. Ko so teljca S pajčolanorn. Voziček naj ^Iclclavci Landes-Hirscheimer druž- se ne rabi kot posteljca, ker Ae
he v Clevelandu, zastavkali.
— Če bodo Ea,( Cleveland-.niso hoteli podpisati cam zadovoljni, bo imel East Cle-1	pogodbe za leto 1922.
je dala družba vse svoja naročila

gp:i»liil«liil»liil»liilBliil«iiilBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii»iiiiBiiiimiii!iiiiiiBiii!iiii>ii.iiifini«iiiiniiiininii»iiii«'iii«iii,- 5
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnOi in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
JI

Frank J. Lausche slovenski odvetn«
Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1039 GUARDIAN OI_DG.
Cent. 710.
Zvečer ofl 0:30 do 8. ure pa na domu. 0121 ST. CLAIR AVE.
Main 2327
BOLNI LJUDJE PRIDTEKMENI

Čc trnif.e ali vas zadržuie kaka bolezen, po-svetuite se z zdravnikom, ki ima že mno-iroletno skiišnie v zdravlieniu zastarelih in novih bolezni in ki vam bo povedal po natančni in skrbni preiskavi .ki vam bo dala poini o vaSem fizičnem slaniu. vas mu ie li že mogoče ozdraviti ali ne in vas napoti k zdraviu.
Če trpite radi kaka kronične, nervozne, kožne, krvne ali. kom-ulicirane bolezni ali ako vas nadletfuie želodčna, črevesna ali iftrna nadloga, ali ako imate revmatizem. bolečine v hrbtu ali sklepih glavobol, zabarfanost. nervoznost. izpahke. katarh v davi. nosu a!i Krlii. posvetuito se z menoi .sedal. Odlašanie ie lahko nevarno
URADNE URE: |%|| l/rMrMI W Ob nedeliah od 9. dopoldne H K llrlirMl I	dopoldne
do 8. zvečer.	I do 1 pop
647 Euclid Ave.
wrSURoptiWi. Bui,ding
Drugo nadstropje Cleveland, 0.
Vrata zapndnu od
DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEIJE O
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt eel dan ob nedeljah, sredah postavnih praznikih.
za zabavo in pouk
— čitajte —
močvirju velemesta
Roman iz življenja prišel j enlcfe v Ameriki
cena 50$.
Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
<fi> <illi
W
Ravnokar je izšla knjiga
11
Razkrinkani Habsburžani
i
I
i
katero je izdala Anit-riško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče bababursJce klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa.
Knjiga je jako iiiteresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
t
=« veland kmalu poleg moških poH-
»in I	I- o	^ I-
čajev tudi ženske. Policijski načelnik Krauss in mestna komisar-ka, Mrs. W. A. .Siddall, sta mnenja, da bi bila ženska policistki-nja v gotovih ozirih boljša kot moški, posebno kar se tiče morale, gemblanja, tatvin, itd. Šla bi lahko po kegljiščih in po lokalih « I kjer se igra za denar ter poiskala moške, ki so bili naznanjeni, nadzorovala naj bi plesne dvorane, igrišča, parke in druga javna za-bavališča ob kasnih urah naj bi služila kot spremljevalka dekletom, ki morajo iti, same po osamljenih temnih krajih, ter naj bi v splošnem vedno gledala na red in blagostanje ljudi v njenem o-kraju. Ženski policistinji bi po mnenju Mrs. Siddall ne bilo treba nositi policajske uniforme.
—	"Kje je moj otrok? Kje je?" Tako je klicala Mris. Mary Tuchman ko je zvedela, da je bil njen sin Alfred Krantz zaboden v prepiru s svojim sošolcem Edwardom Hegeduisom. "On je že četrti otrdk, katerega sem zgu bila!" je tarnala ženiska. "To je preveč — sedaj ne maram več živeti! Nesreča me neprestano zalezuje!" Prijatelji so jo peljali v okrajno mrtvašnico, kjer je mati videla svojega isina mrtvega. Družina ni živela skupaj, kajti zaidnjih sedem let sta bila mati in oče raziporocena. Mati jb videla svojega sina zadnjič živega pred enajstimi meseci. I-mela je vsega skupaj pet otrok; najstarejši bi bil sedaj star že 21 let, a je umrl za ošpice ko je
I bil star eno leto. Nadalje sta ji I umrla še en deček in ena dekli-I ca. Za časa njih smrti sta se nahajala z možem še v Londonu na, Anlglešikem. Ko sta prišla v Ame riko, sta imela le še Alfreda in Esther. Npkaj časa so živeli zadovoljno, toda sedem let nazaj se je nj'ih družinsko življenje raz drlo. Odkar sta se oče in mati razlporočila, sta bila otroka pri tuji'h ljudeh.
—	Najinteligentnejši deček v
Clevelandu je sedemletni Rolf Haab, učenec drugega razreda Dennison šole. Njegov um je e^ nak visakemu llletnemu otroku. On zapopade z lahkoto vse, kar se učijo otroci v šestem razredu. Citati je znal že dobro, ko je bil Vipi'san v otročji vrtec. Učiteljica se mu ni mogla dovolj načuditi, ko je opazila, da razume vse kaj je naipisano na raznih napisih po poslopju. Mislila si je, da le ponavlja za drugimi, kar je slišal toda, ko ga je preiakusila in mu prinesla knjigo, je spoznala, da z (popolno lahokto čita iz iberil prvega, drugega in tretjega razreda. Deček bo spuščen prihdonji junij že v šesti razred. Njegova mati Mrs. Carl Haab, 5423 Dover Ave., ga je pričela učiti abecedo, ko je bil šele tri leta star in še predno je videl šolo znbtraj je znal boljše čitati, kot večina o-trok v dvanajstem letu. Toda Rolf ne tiči samo v knjigah ter je čviist dečiko, se rad dnsa in san ka in sicer celo rajši kalkor bere. Pravi, da bo zdravnik. Povesti čita iiz knjig z istim efektom kot njegova učiteljica, vsaj tako se je ona sama izrazila.
—	Kar se, tiče trajne sodne prepovedi, katero zahtevajo lastniki John Meyer & Son krojačnice, v Painesville, da bi unijski krojači in šivilje ne smele piketirati, tovarne kjer so uposljeni škebje, se ni ničesar odločenega. Člani unije, ki delajo so sklenili, da bodo prispevali po 5 odstotkov od svo-
John Meyer & Son Co. v Painesville. Toda tukajšnji stavkar ji so vplivali na uslužbence Meyer .Son krojačnice in tako so odšli tudi oni na štrajk.
—	Vremenski opazovalec E. H. Emery nam napoveduje mrz-lejše vreme, za katerim pride tudi nekoliko snega.
—	Jutri praznuje društvo Car-niola Tent, 1288 od Makabejoe^ desetletnico svojega obstoja. Člani so torej ob tej priliki, sklenili prirediti zabavno veselico. Vrši la se bo jutri zvečer v S. N. Domu, Najeli so dobro godbo, pripravili so vse najboljše za želodec in sedaj vabijo cenjeno občinstvo, da jih v obilnem številu poseli.
----o--—
ker; pelje ž njim otrok samo na sprehod. V njem mora ležali otrok na strani, kadar se vozi. In ne vanak in ne sme nikdar gledati v luč in solnce. Otroška soba naj je solnčna, Obrnjena torej na jug zahod, ali jugozahod. Biti mora pobeljena in brez tapet radi pro-dirnosti. Na tleh položen linolej brez špranj, nobenih slik, preprog ali zastorov, vse čisto, brez prahu in vse tkanine pralne! V
sobi naj je 19 do 20 C. Vsak dan j John Turk, Claridge, Pa. se mora soba dobro prezračiti, p^ank Baznik, St. Mary, Pa. med tem pa otroka pokriti. Ne Anton.Kovačič, Irvin, Pa. kadi po sofbah! Ne pometaj in ne
Max Kragelj, 1819 E. Lorain, 0.
33rcl St.
DOJENČEK
NJEGA NEGOVANJE PREHRANA.
IN
Dr.
Bogdan Derč.
(DiUjp.)
Otrok ne sme izguhivati preveč toplote, vendar pa mu mora koža dihati. Ideahio je otrok o-blečen takrat, če se more popolnoma prosto gibati, pa vendar ne razgaliti. Ker leži otrok v postelje! tako kot v materinem telesu, ne povijajte ga, saj je šele povoj vzrdk, da se skrive noži-ce, ročice ter izboči hrbtenica. Našteli smo bfolačilca, srajčka, jopico, plenice, flanelo že preje.
Za Pennsylvanijo:
Louis Hribar, Bessemer, Pa, Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa.
Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa.
Anton .lerich, Lloydell, Pa.
John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa.
praši po sdbi ob navzočnosti dojenčkov! Otroka pestovati je škodljivo! Ce pa ga nosiš, nosi ga na obeh rokah menjaje, da se mu hilbtenica ne skrivi. Ne pes-tuj otroilca tako, da mu visi glava navzdol! Ne muči otroka z dolgim 'sedenjem v stoličku, posebno takrat ne, kadar ima sto-liček popolnoma po neumnem m nepotrdbmen-^ aia seidalu luknjo za posodico. Posledica teiga je dostikrat, da iapade otrdltu debelo črevo, ker težko sedi. Ako začne otročiček po Vseh štirih kobacati, poldži na tla odejo, ki se da prati, da se otrok s prahom ne inficira. Vise igrače morajo biti higijenične, morajo se umivati, ne smejo oddajati barve, ne smejo biti oglate. Gumibi, igle, grah, fižol i. t. d. niso igrače. Učiti otroka hoditi je ndsmi'selno, o-trok se že sam nauči. Kadar o-troka vzdiguješ ig pdsteljce, ne primi ga za ročice, amipak pod ramo in za prsni koš. Z otrokom moreš že po 14 dneh na »prehod.
Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa.
Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon. Pa.
Louis Lindich, P. O. Box 554,
Greensburg, Pa.
Jakolb Mihevec, Box 28, Vand-ling. Pa.
Druge države:
Ottb Majerle, Eveleth, Minn.
Louis Vesel, Gilbert, Minn. Krall Joseph, Pueblo, Colo. John Vira, Salida, Colo. John Paulin, E. Worcester, Herman Perehlin, Little N. Y.
Math LipovAek, Blanford, Joseph Lustek, Pursglove, Thomas Beven, Volby Gr'
W. Va.
j Frank Novak, Dodson, Md-j Jakob Predikaka, Stanton, ® 1 Frank Francelli, Brooks, ! Martin Jurkas, Aurora, lH- _ Frank Strmšek, Detroit, Stanley Pahor, Milwaukee,^ Frank Polanc, Box 108, P'' N. Da.	j
Vsi gornji zastopniki so w. vičeni nabirati nove naročoi^'} pobirati zaostalo naročnino dnevnik "Enakopravnost". kom po naselbinah jih toplo ^ poročamo in želimo, ko vas > če j o, da se boste gotovo ns^^. ali pa plačali zaostalo naroč"':
BE T

Naselbine kjer še nimamo
t zast
stopnikov in bi kdo želel i ti zastopstvo ga naS list, naj h na spodnji naslov in mi mu Zab, poslali potrebne listine ter je jj podatke.	i
Uprava "Enakopravfl'^ 6418 St. Clair Av«'' '' Cleveland, O.


omenili bi še, da mora meriti . „
plenica 90 cm, Vae mora biti brez	^udi zima rn mraz, itT
črnk in brffl -nentpli in f, mAiiTcpIPa smeš samo na solnce in ne v
mdkroto in mejglo. Poprej e
čipk in brez pentelj in iz mehke tkanine. Vse perilo se mora med! pranjem prekuhavati in zlikati, ker šele potem je re^snično čisto.
Znana stvar je, da v poletnem času zboli in umre največ otrok Doligo so si zdravniki o vzrokih belili glave. Šele v zadnjem času se je dognalo, da vzrok te velike poletne umrljivosti ni samo črevesni katar, ampak predvsem visdka temperatura. Kakor se o-trOk lahko hitro prehladi, tako se tudi hitro lahko pregreje, ker v prvem slučaju oddaja svoji o-'kolitei preveč, v drugem pa premalo toi^lote. Bolj kot hlad, je nevarna otroka vročina. Zato pusti poleti ytroka pogosto razvitega, položi ga na trebušček, podpri mu glavo, da more brcati in se igrati.
Brž ko se more držati malček Po konci, napi'avimo ga v drugo obleko: Krilce, no:gaviičike, hlači-ce in kvačikane čeveljčke. Čeveljčke iz uisnja naj nosi otroček šele, kadar začnja hoditi. Kapice ne potrebuje otrok nObene, raze,n po zimi zunaj hiše.
POstelj,ca. Najboljša je velika oglata košara, ki je na notranji strani zoper mraz in prepih ob-šita z belo pralno tkanino, ne sme pa biti obšita z usnjem ali gumijevo tkanino, ker je ta za zrak:
i
i i
i i
§.........................
oglašujte v enakopravnosti
m meigio. fopreje ga navadiš <na zrak s tem, da ga po malem, po par minut, pozneje par ur položiš k odprtemu oknu. Po leti gre^š % otrokom od9 do 11, po zimi 11 db 3. ure na sprehod. Vselej ga dobro zaviješ, da se ne prehladi, dokler se sam ne giblje in leži. Otroka navadi, da po noči ne dolbiva hrame, navadi ga na red in od petega meseca že tudi polagoma na snago. Otrok prav dobro poana razliko med pohvalo in očitkom, bodi pa vedno pravičen ž nj'im, svojelglavnosti ga je treba odvaditi. Otroka ne utr-jaj v prvem letu. Vse procedure z mrzlimi obkladki, mrzlimi ko-pelmi, polivanje z mrzlo vodo i. t. d. so škodljive. Edino kar smeš storiti je to, da otroka pustiš razvitega ležati na zraku in solncu.
(Dalje prih.)
MALI OGLASI
SLOVENSKO DEKLE, staro 19 let, išče službo. Ponudbe je oddati na 21407 E. Mliler St., Euclid, Ohio.	(17)
ŠIVILJA
z ameriškimi izkušnjami in iz starega kraja, sprejema vsa fina in priprosta dela na dom.
in priprosta ^la na 776 LONDON RD.
(16)
NAŠI ZASTOPNIKI.
Potovalni zastopnik John Ja-klich.
Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland:
John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek,
neprodirna. Otrok naj ne leži ne Kari Kotnik, J. F. Bohinc. Za v vozu ,ne v zibelki, kjer mora } West Side: Andy Kljun. Za Iraati mirno in trdno. Pozneje, INewburg: Josip Blatnik. — Za kadar je otrok nekoliko dorasel, Nothingham, Euclid, Nobel: Vin je najboljša železna posteljca z j c^nt Koller.
železnimi ograjami, katerih po- Caspar Logar, Niles, O
samezne žice v ograji so k večjemu 10 cm. Vsaksebi, da ne more otrok glavice vtikati skozi špranje. V sobi mora posteljca stati oibrnjena od luči, pa ne v kotu. V kdšari naj bode mesto žim-nice debela, večkrat zložena odeja, v polsteljci pa žimnica. Pokrit naj je otrdk z odejo, po zimi pa še s pernico.
iProti muham se zaigrne pos-
Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O. Tony Ogrin, Conneaut, O.
Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O.
Košir Frank, Akron, O.
Vincent Jereb, Kenmore, O.
Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O.
RADI BOLEZNI
se proda najstarejša in edina slovenska trgovina v Nottingha-mu in Euclid, O.
z čevlji in modnim blagom
(SHOES & DRY GOODS)
Proda se samo trgovina ali pa skupno s posestvom. Več se izve pri lastniku,
ANTON KOSS,
689 E. 200 St., Cleveland, O. Shore Line kara, stop 126.
(24)
PREMOG
Pvo gini
»leii
jeti Sel
Po izrednih cenah. ,
Pristen Bergholz lump 1 Pripeljemo ga kamorkoli j Va vshodnem dehi mesta- j
Zglasite se na Collinwood Yardu ali pokličite po tek^ Ken 260 ali Wood 429. . nas uposljujemo edinole Si"! ^ ske delavce. f _])0
Pazite naše
Vsak teden bomo imeli štiri lične stvari po isti ceni ko* ] * p mi plačamo. Cene so vidne ^ ; ga nu.	hal
John ZakraiŠefci/^^^
Slovenski grocerist j ,
6422 St. Clair Ave. — NaSF ^ Slov. Nar, Doma. ^

ŠPANSKA INFLUENCA se lahko to zimo zopet vrne. — Najboljši način pregnati to strašno lK>lezen.
Oče in mati v vsgXI družini morata gledati, da imajo vsi otroci dobro močno kri. Gledati morajo nato. da delujejo črevesje narahlo; da je želodec zdrav in da so ledvice trdne. Ne pustite, da se vkrca niti najmanjši prehlad na vaša pljuča ter v prša. _
Zavžijte več Bolgarski krvni čaj ko greste k počitku; pomaga vam zne- tvom
i
Cevljarna NAPRODA^' ko
Radi odhoda iz mesta se ^ Df da prav poceni popravljalni'^^ vljev, v sredini slovenske ko ne ter na iglavni cesti. , stroji za popravljanje. Kd"'' hiotel kupi lahko precejšnjo go novih čevljev. Zglasiti s® pri Stephen Berko, 6735 St^ ^ Ave.
A
\ ^
BBBBBBBBBBBBBBBBBBB:^
PRODA SE POCENI!
Trgovina z železnino in P®, Sg
dobrim
'"koj ter po cen.
prometom, ^
(• Tir* pan i ^ v.

zabasanost. neprebavo, jetra, ledvice, želodec in za krvne nadloge.
Pojdite takoj k vašemu lekarnarju in si ga dobite eno škatljo — jutri ga že lahko silno potrebujete — ali vam ga pa pošljem mojo veliko družinsko škatljo za $1.25 ali 3 škatlje za $3.15 ali šest škatelj za $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick. President, 433 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.	_
DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil v novem uradu v sobi št. 600 Schofield Bldg. vogal E. 9th St. in Euclid.
Uradne ure od 1 do 3 pop. Njegova posebnost — ZDRAVLJENJE MOŠKIH BOLEZNI. (x)
DEBELI PRASICI Naravnost iz kmetov
RAZPRODAJA POHIŠTVA!
^ IE SEDAJ V TEKU
Star Furniture

Pridite in oglejte si naše izrednosti. i 5824 St. Clair Ave.
Vseh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali I .četrtkih in si izberite vaše prašiče.. I	H. F. HEINZ
'stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L.
prilika za Slovenca, Za n#
obrnite'^?!
nejša pojasnila se
FRANK GREGORiC, 15402 Calcutta Ave.
St
f
Id:
Z
t.
III
Dnevnik Enakopravnost
je
Z I C A
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v I našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.
H