GLASILO KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ 1960-5 VSEBINA • Dan vstaje — Razdrh Stane # Strokovno izobraževanje v Savi — Dolinšek Drago 0 Obisk v naši tovarni — Govc Janez # Stanovanjski problem bo kmalu rešen — Pintar Ivan 5 Naši gasilci so marljivi — Petrič Ivan @ Izvršitev plana v I. polletju letošnjega leta — Prislan Franci • Decembra nas bo že 1185 — Bajde Janko ® Perspektivni razvoj tovarne »Sava« — Gruber Stefan ® Praznovanje 4. julija — Oman Franc 6 Nekaj o racionalizatorjih — Solar Slavko ® Učni uspeh v tehniški gumarski šoli — Kocjan Jože ® Spominska plošča v Bašeljskcm sedlu — Jeraj Jože ® Kaj mislite ...?! — Govc Janez ® Zanimivosti — Govc Janez $ Jubilant Rogelj Vinko $ Tudi Pogačnik Marija ® Dvajset let marljivega dela ® Pomen posameznih hranilnih snovi v hrani — Marija Sušnik ® Upokojenci ® Naši strelci — Košnik Stane 6 Personalne spremembe — Bajde Janko ® Pionirji RK »Save« neporaženi — Zalar Lojze ® Za smeh in razvedrilo — Govc Janez STANE RAZDRH Ob tako pomembnem jubileju, kakor je 15. obletnica osvoboditve, ne obujamo spominov samo na leta, ki smo jih preživeli v svobodi, pač pa na celotno obdobje, ki je povezano z borbo za narodno, kakor tudi nacionalno osvoboditev našega delovnega človeka. Začetek te borbe sega več desetletij nazaj, ko so v industrijskih središčilT Gorenjske začele tleti prve iskre revolucionarnega boja, ki je začel vedno bolj oblikovati razredno zavest, ko je delavski razred pod vodstvom Komunistične partije stopil na čelo tega boja. Delavske organizacije so vedno bolj začele povezovati najnaprednejši del proletariata, širile so svoj krog in se borile za enotnost pogledov na obstoječi družbeni red, na družbeno ekonomske odnose. Ta dela in ta prizadevanja so kaj kmalu rodila rezultate, na katere je postal pozoren tudi razredni sovražnik. Delavski razred se ni zadovoljil samo z obljubami. V svojih zahtevah se je posluževal raznih oblik boja, kot so protesti, mezdna gibanja, razne politič- ne manifestacije, stavke i. pd. V tem boju je vedno bolj spoznaval pravi obraz razrednega sovražnika, to pa je boj neprestano zaostrovalo. V našem podjetju sega ta boj že desetletja nazaj, ko so delavci - gumarji že leta 1930 izbojevali pomembno zmago in dosegli kolektivno pogodbo s tedanjim delodajalcem »Vulkanom«. Večina delavstva v tej tovarni je bila že v tisti dobi organizirana v rdečem sindikatu. Po vsej tej borbi in uspehih smo za mnenje vprašali takratnega delavskega voditelja tov. Toplak Stanka, direktorja podjetja »Oven« v Kranju. On pravi med drugim, da je Komunistična partija v tej tovarni bila ena najmočnejših v Kranju in ji je uspelo organizirati večinoma delavstvo v borbeni sindikat. Ta sindikat je bil v stalni borbi z delodajalci in je vsako leto redno obnavljal in izpopolnjeval kolektivno pogodbo. Delodajalec je kaj hitro spoznal nevarnost teh akcij delavskega razreda in mobiliziral vse elemente malomeščanskih struj, da bi s pomočjo teh razbil enotnost Rdečega sindikata, To mu ni uspelo prav zaradi tega, ker je Komunistična partija s pra-vilm> in vsestransko borbo onemogočila te struje in iz vsake borbe izšla kot zmagovalka. Pozneje je vendar prišlo do nekaterih organizacij, ki so jih organizirali reakcionarni elementi za protiutež Rdečemu sindikatu. Tako so prišli do izraza tako imenovani Plavi sindikati in pozneje tudi Zeleni sindikat, kateri pa seveda niso želi zaželenega uspeha spričo nenehne rasti in krepitve Rdečega sindikata, ki se je boril z delodajalci za koristi delavcev, od katerih je bil vedno deležen popolnega zaupanja in podpore. Zato se je ob tem močnem zidu organizacije delavskega razreda razbila vsaka frakcija, ki ni dosledna zastopnica delavskega razreda. Pobudnik vseh teh akcij delavskega razreda pa je bila partijska organizacija, ki je skušala vsklajati vse napredne struje delavskega razreda. Komunisti so v tej borbi vedno dajali politično pobudo vsemu temu gibanju in naraščanju razredne zavesti delavskega razreda. Da je bila nadvse pomembna akcija delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije je dokaz to, da so neprestano preganjali in zasledovali člane Komunistične partije. Ob volitvah leta 1940, ko je začel prodirati v našo deželo fašizem, je prišlo do ostre borbe med sindikalno organizacijo in kul-turbundovskimi elementi, ki so bili poslani iz Nemčije, da bi pripravili teren nacistični vojski. Tudi iz te borbe je izšel sindikat pod vodstvom Komunistične partije kot zmagovalec in razkrinkal to organizacijo kot neljudsko. V 1. 1941 pa so moraili voditelji v popolno ilegalo oziroma v partizane. Da so bile te akcije v predaprilski Jugoslaviji pravilne in ideološko zasnovane na principu znanstvenega socializma, je dokaz v tem, da je večina članov kolektiva odšla v borbo med partizane, da so bili zelo redki primeri izdajalstva ali sodelovanja z Gestapom. Tako lahko smelo trdimo, da je Komunistična partija v tej tovarni bila kovačnica kadrov za delavsko enotnost, sama tovarna pa kot celota nepremagljiv bunker enotnosti delavskega razreda. Ko se ob tem jubileju spominjamo vseh teh dogodkov, moramo izhajati iz dejstva, da so se temeljito pripravljala tla v vsem tem obdobju za uspešno dokončanje ljudske revolucije in zmage socializma. Iz vseh teh dejstev je tudi nastalo vse to, kar danes imamo, da je iskra revolucionarnega zanosa tlela že v vsem tem obdobju im je tudi predhodnik našega družbeno političnega sistema in delavskega samoupravljanja. „ . . ' ' ".sms: M 7BE^-ra^eS32a33ES^3B3^SSE2Sa5SESKSS8 Gumiranje blaga za dežne plašče 1DHAGO DOLINŠEK Delavski svet je na svojem julijskem zasedanju sprejel vrsto sklepov, ki urejujejo strokovno izobraževanje v našem podjetju. S tem smo k že unesmi-čenim ukrepom strokovnega izobraževanja dodali še nove mere in tako ustvarili, lahko rečemo, zaokroženi celoviti sistem izobraževanja, ki se sklada z načeli zvezne resolucije. Za maše podjetje ni prav nič slučajno, če se je tako hitro odzvalo zahtevam omenjene resolucije, saj staji v prihodnjih petih letih pred mogočnim razvojem. Povečali bomo proizvodnjo za več kot enkrat ter dosegli velikansko vrednost celotne proizvodnje preko 15 milijard dinarjev. Pri tem se bo v mnogo manjšem razmerju večalo število zaposlenih. Predvidevamo, da jih bo Ob koncu rekonstrukcije potrebnih okoli 1600, odnosno za približno 400 več, kakor nas je danes. Ce k temu prištejemo še najmanj 100 ljudi, kolikor jih letno gre iz podjetja, ter še nadaljnjih petdeset, kolikor jih menja delovno mesto odnosno gre z manj odgovornega na Ibolj odgovorno ali težje delo, potem si šele lahko ustvarimo pravo sliko o potrebah po strokovnih kadrih v našem podjetju. Skozi vse oblike strokovnega izobraževanja bo moralo iti v teku pet let najmanj tisoč ljudi ali dvesto na leto. Iz tega lahko sklepamo, kakšen pomen ima za nas strokovno izobraževanje. Sistem strokovnega šolanja predvideva naslednje stopnje izobraževanja: 1. Dvoletna vajenska šola gumarsko stroke. V njo bodo prihajali mladinci, Še nekaj potegov in blazina bo gotova ki so končali osemletko. Trajala bC' dve leti, pri čemer bodo vajenci delali po 8 mesecev na leto v neposredni proizvodnji in trenažnih delavnicah, tri mesece pa bodo obiskovali teoretičen pouk. Po uspešno končani vajenski šoli se bodo lahko mladinci vpisali v tehnično šolo gumarske stroke za odrasle. Ves čas dobivajo vajenci mesečne prejemke po 8000 dinarjev. Tako bodo vajenci v dveh letih učenja in ob primernih prejemkih imeli možnost, da v nadaljnjih treh letih postanejo tehniki, ki se bedo prav gotovo odlikovali pred onimi, ki hodijo na redno Tehnično šolo, tako glede praktičnih in življenjskih izkušenj, kakor tudi glede specializiranega teoretičnega znanja. Ta pot učenja, sicer traja navidezno 1 leto dalj, vendar pa daje absolventu veliko več, saj je takoj polnopravno vključen v specializirano proizvodnjo ne glede na to, da je že v času učenja na vajenski in tehnični šoli prejemal polno plačo. 2. Triletna Gumarska tehnična šola za odrasle. Ta šola predstavlja višjo stopnjo strokovnega izobraževanja. V njo se vpisujejo najboljši delavci z večletno prakso in mladinci, ki so uspešno zaključili vajensko šolo. Velika prednost te šole je, da se vrši v času izven rednega dela, obiskujejo jo pa delavci, ki so redno zaposleni. Na ta način imamo dvojno korist: Delavci se v rednem delu praktično izpopolnjujejo in poglabljajo teoretično znanje, ki ga pridobivajo pri pouku v šoli. Na drugi strani pa lahko podjetje že v sami dobi šolanja uspešne obiskovalce šole razporeja na odgovornejša delovna mesta. Gospodarska organizacija ima v delavcih, ki z uspehom zaključijo šolo, najboljšo garancijo, da bodo z enakim uspehom opravljali odgovornejše delo, Saj so poleg rednega dela obiskovali štirikrat na teden po štiri ure šolo, z uspehom polagali izpite, hkrati pa si pri delu pridobili dovolj izkušenj. Prav gotovo se bodo obiskovalci gumarske tehnične šole odlikovali pred onimi, ki so z rednim šolanjem pridobili kvalifikacijo tehnika, so pa brez večjih strokovnih in življenjskih izkušenj. Tebnično gumarsko šolo smo odprli v februarju letos. Uspehi v prvem semestru dokazujejo,-da smo ji dali pravilen pomen. Jeseni bomo vpisali še en noiv razred, hkrati pa nadaljevali z drugim semestrom prvega letnika. Pouk bomo uredili tako, da ne bo zaradi izmen motil proizvodnje, hkrati pa da delovni čas ne bo prenaporen za obiskovalce šole. Učni načrt je popolnoma prilagojen potrebam gospodarske organizacije. Poudarek je dan na strokovno gumarsko in ekonomsko-organizacijske predmete, hkrati pa ne zanemarja splošne izobrazbe. Absolventi te šole bodo tvorili vodilni kader v neposredni proizvodnji (delovodje, vodje oddelkov, vodje ekonomskih enot i. pd.), zasedali ibodo mesta v obratni tehnični kontroli, biroju za norme, biroju za pripravo dela, v oddelku za plan, v oddelku za kadre (HTZ, tarifna politika, analitska ocena delovnih mest) v komerciali (tehnično-reklamna služba, analiza trga in podobno), v biroju za standarde, v laboratorijih, v tehnološkem biroju, obra-tovnem računovodstvu, analizi stroškov itd. 3. Višja gumarska šola bo šele ustanovljena za potrebe vseh gumarskih podjetij FLRJ. Verjetno se bo nahajala v Borovem. Predstavljala bo prvo stopnjo študija na fakulteti. Višji strokovni kader druge in tretje stopnje bomo' še nadalje dobivali iz rednih fakultet (tehnološke, strojne, kemične, ekonomske itd.). Vajenska in Tehnična gumarska šola tvorita šolski center naše tovarne. Razen teh oblik strokovnega izobraževanja imamo še: 4. Center za strokovno izobraževanje: Temu centru je delavski svet posvetil posebno skrb in pozornost. Skozenj bo šlo največ delavcev, in predstavlja najbolj obsežen način praktičnega in teoretičnega izobraževanja delavcev. V svoji končni obliki bo obsegal tri načine izobraževanja: a) v trenažnih delavnicah, to) na delovnem mestu, c) v uvajalnih seminarjih. V trenažnih delavnicah bomo pridobivali strokovno znanje in spretnosti za okoli 20 ključnih delovnih mest v tovarni. Med njimi so najvažnejša: sestava zmesi, delo pri mikserjih, dvo-valjčnikih in kalandrih, konfekcija av-toplaščev, vulkanizacija avtoplaščev, konfekcija veleplaščev, vulkanizacija veloplaščev, konfekcija klinastih jermen, brezganje različnih profilov, vulkanizacija v kotlih in prešah itd. Za vsa proizvodna delovna mesta, ki niso ključnega značaja, bomo organizirali trenažo na delovnem mestu samem. N. pr. za brizganje protektorjev, konfekcijo žičnih jeder, konfekcijo ogrevnih duš, konfekcijo zračnic, izdelavo lepil itd. Vsak delavec ali uslužbenec, ki pride nanovo v podjetje mora v bodoče skozi uvajalni seminar. Ta bo obsegal v glavnem naslednje: nagovor vodilnih oseb, zgodovino podjetja, organizacijsko in funkcionalno shemo podjetja, podatke o vodilnih osebah in funkcionarjih uprave, delavskega upravljanja in organizacij, delo in pristojnosti organov delavskega upravljanja, pravila in pravilnike podjetja, delovno zakonodajo, delovna razmerja, HTZ, ogled tovarne, film o tovarni, uvajanje na delovnem mestu po delovodju odnosno po šefu oddelka in kadar je potrebno, delo v trenažni delavnici. Za izobraževanje na vsakem vključ-nem delovnem mestu, pa tudi na ostalih je potrebno izdelati precizne učne načrte. To delo bo predstavljalo najtežji problem v organiziranju dela v Centru za strokovno izobraževanje. Center za strokovno izobraževanje in šolski center bosta organizacijsko vključena v kadrovsko-isoeialni oddelek (sektor), ki smo ga po organizacijski strukturi podjetja že formirali. In kako bomo izvedli finansiranje tako obsežnega programa strokovnega izobraževanja? Stroške Vajenske in Tehniške gumarske šole za odrasle bomo krili iz sklada za kadre, v katerem imamo na leto 8 milijonov dinarjev. Inštruktažni center pa se bo moral vzdrževati sam s storitvami trenaž-nih delavnic. Organiziran bo namreč kot Zavod s samostojnim finansiranjem. Podjetje mu bo prodajalo po planskih cenah surovine in ostali material, od njega pa kupovalo gotove izdelke. Razlika, ki bo ustvarjena kot čisti dohodek, bo služila za vzdrževanje centra in za nabavo opreme trenažnih delavnic. Nadalje je delavski svet tudi že odobril 3 milijone dinarjev za priprav-Ijana dela za organizacijo centra: za izdelavo učnih načrtov, za strokovno izpopolnjevanje vodje centra in inštruktorjev, za elaborate in 'konsulta-cije z Zavodom za organizacijo in izobraževanje v Kranju ter v Ljubljani. Razen tega je delavski svet sklenil, da se prenesejo na inštruktažni center zgradbe, naprave in stroji celotnega obrata I, razen tistih maloštevilnih strojev, ki jih bomo še prenesli na obrat II. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da so stroji in naprave v obratu I. že skrajno iztrošeni, saj ne predstavljajo danes nobene knjižne vrednosti več, ker so v celoti odpisani, le poslopja imajo še določeno knjižno vrednost. Začasno ostanejo uprava in nekatere pomožne dejavnosti še v poslopju obrata I, medtem ko se bo vsa redna proizvodna dejavnost opravljala le v obratu II, na Gašteju. V kolikor še proizvajamo v starem obratu, ima ta proizvodnja zgolj trenažni odnosno inštruktažni značaj. To se kaže že sedaj, saj vse na novo došle delavce zaposlujemo v starem obratu, že izučene delavce pa premeščamo v nov obrat. Prav tako služi kranjski obrat za priučeva-nje delavcev iz Vrhnike (okoli 60) 30 delavcev je prišlo na učenje iz Skopja, precejšnje število pa tudi iz drugih tovarn gumarske stroke. Le-ti se bodo pri nas učili več V takih pisarnah je delo res užitek mesecev. Zato dobiva obrat I. dejansko že značaj inštruktažnega centra, v kratkem času pa ga bomo še za ta namen dokončno usposobili. V izobraževanju bodo tudi v bodoče igrale važno vlogo delavska univerza v Kranju s svojimi strokovnimi, druž-beno- m etn elošnjeia ela Mesec Proizvod, v kg Osn. plan v kg Izvršitev V ”/0 Januar 447.856 429.361 104 Februar 461.843 453.694 101 Marec 516.536 508.495 101 April 560.898 568.069 98 Maj 525.325 479.992 109 Junij 590.741 536.343 104 Skupaj 3,103.199 2,975.954 104 radi selitve stiskalnic in težav, ki so se pojavile pri osvajanju, nove proizvodnje. Do sedaj takih strojev ni bilo, sedaj pa so! Tovariš Pušar Franc ima s svojim slončkom posebno veselje. Le poglejte ga, kako vzneseno ga upravlja Ekonomska enota % izpolnitve operativn. plana v 1. polletju 1960 januar februar marec april maj junij Skupaj Iz -pregleda je razvidno, da je bil osnovni plan presežen v vseh mesecih razen v aprilu. Vzroki za to so bili v velopnevmatikami pri osvajanju nove proizvodnje in v enoti gumenih prevlek zaradi zakasnele pošiljke bandaž. Zadovoljivo pa je, da smo kljub težavam, ki smo jih imeli v I. polletju presegli osnovni plan za 4 odstotke. Iz gornjega pregleda je razvidno, da sta valjarna in stiskama v redu izpolnjevali svoje naloge. V valjarni se upošteva pri planiranju in izvrševanju plana samo regenerat in surove zmesi, vendar bi bilo zelo koristno za odkrivanje prostih kapacitet, če bi prešli tudi za valjarno na kompleksno planiranje. To pomeni, da bi morali za plan podjetja izračunati’ količino zmesi, plošč in gumiranega tekstila. Ekonomska enota za gumiranje in lepila ni izvršila svojega plana v mesecu, marcu zaradi stagnacije hladnega lepila, o-ziroma čevljev, kljub temu pa je enota svoj plan za I. polletje presegla. Enota velopnev-matikarne je pod planom zaradi pomanjkanja delovne sile, deloma pa zaradi pomanjkanja velocorda. V brizgami, cevarni in ročni konfekciji je opaziti, da pri izvrševanju plana za I. polletje niso imeli večjih težav. Delni izpad proizvodnje pri roto-cure stiskal-cini zaradi okvare na jeklenem traku v februarju bomo- do konca leta nadomestili. V enoti gumenih prevlek niso dosegli plana zaradi zakasnitve bandaž in zaradi bolezni delavcev. Ekonomska enota avtopnevmatikama v drugi polovici polletja ni dosegla plana zaradi pomanjkanja detovne sile, za- SO DELAVCI, NA PLAN! 210 Valjarna 107 121 124 122 112 164 125 220 Stiskama 111 107 112 110 107 113 110 230 Gumiranje in lepila 110 101 79 121 103 118 102 240 Velopnevmat. 88 105 93 113 109 83 98 250 Brizgama, cevarna in roč. konfek. 101 112 107 118 117 112 111 320 Roto-cure preša 113 71 102 102 97 100 97 330 Gum. prevleke 113 88 48 71 106 128 88 340 Avtopnevmat. 100 100 103 75 95 79 89 Skupaj 104 100 101 93 101 93 98 ecčinliranasliože1185 DS je na svoji 4. redni seji dne 18. 7. 1960 razpravljal o potrebnem planu detovne sile do konca leta 1960. Predložen plan je DS v celoti sprejel. Plan detovne sile predvideva povečanje za 45 delavcev in 33 uslužbencev ali skupaj 78 ljudi. V tem planu je zato predvidevano toliko uslužbencev, ker jih v prvi polovici letošnjega leta nismo še toliko rabili, niti jih nismo mogli toliko dobiti, ker šole končajo s poukom prav v teh mesecih. Tako smo do sedaj v pretežni meri zaposlovali samo delavce. Če pogledamo stanj e zaposlenih v podjetju na dan 1. 7. 1960 vidimo, da je bilo v po-djetju zaposlenih 1107 delavcev in uslužbencev. Razdelitev po kvalifikacijah v obliki tabele pa vam da naslednji pregled: VK Delavci KV PK NK Sk. Uslužbenci VSU SSU NSU PO Sk. Skupaj stanje 1. 7. 1960 160 557 221 31 969 30 108 - - 138 1107 nove potrebe 7 26 12 - 45 3 29 1-33 78 Skupaj 167 583 233 31 1014 33 137 1 - 171 1185 Odobren plan delovne sile predvideva torej povečanje za dodatnih 78 delavcev in uslužbencev, to je, od 1107 zaposlenih na 1185 zaposlenih do konca leta 1960. Z omenjenim planom bodo krite vse potrebe po delovni sili v letošnjem le- tu, ki so nujno potrebne za nemoteno proizvodnjo. Da pa je bil plan delovne sile res realno postavljen, nam govori to, da se bo ob omenjenem povečanju števila zaposlenih povečala produktivnost za 16 odstotkov, kar je v skladu s planom podjetja. Tudi tov. Svetozarja Vukmanoviča je navdušil naš paviljon na Gospodarskem razstavišču STEFAN GRUBER Dosedanji stari obrat v mestu Kranju leži stisnjen med stanovanjskimi naselji in reko Kokro. Poleg tega je teren bregovit in strm. Vse te okoliščine so odločale pri iskanju primernega prostora za nov obrat. Ta osnovni problem podjetja je bil rešen leta 1954., ko je podjetje -pričelo z montažo novih strojev za izdelavo bandaž v prostorih bivše tovarne »Tekstilindus« na Ga-šteju. Lokacija novega obrata je primerna, saj je na ravnem terenu, v neposredni bližini glavne ceste in železniške postaje, obenem pa jo obkrožajo nezasedene površine, M dajejo obratu široko perspektivo razširitve. Z rekonstrukcijo v letih 1959. in 1960. se je novi obrat povečal z dograditvijo zveznega trakta, skladišča, deponije za premog in povečavo kotlarne, obenem pa so rekonstruirali in povečali predvsem valjamo in avtopnevmatikamo. Na ta način je 'bil postavljen nov obrat s sodobnimi proizvodnimi stroji in tehnološkimi postopki za valjamo, avtopnevmatikamo, prevleke valjev in izdelavo transportnih trakov. Razen neprimerne lokacije je velika hiba starega obrata tudi iztrošen strojni park in energetske naprave. Proizvodni stroji, ki so montirani v starem obratu, so še iz leta 1920—1930. Večina teh strojev pa je bila dobavljena iz Avstrije v že amortiziranem stanju. Praktično je njihova ekonomska vrednost samo še vrednost starega železa ter se remont teh strojev več ne izplača. Isti primer je z energetskimi napravami. Translormatorska in stikalna postaja že zdavno več ne ustreza predpisom in podjetje ima nalog od okrajnega inšpektorata za delo, da se postavi nova transformatorska postaja. Z ozirom na lokacijo starega obrata in na zahteve urbanistične ureditve mesta je težko zanjo najti primemo lokacijo. V kotlarni starega obrata sta montirana dva parna kotla, od katerih je eden iz leta 1908, drugi pa iz leta 1911. Za oba kotla je bil obratovalni tlak od inšpekcije parnih kotlov že reduciran na minimum, ki je potreben za tehnološki proces tovarne. Poleg tega je obrato- vanje obeh kotlov zelo neekonomično, posledica tega je velika poraba surovin in močno dimljenje, kar povzroča močno sajanje okolice tovarne. Zaradi bregovitega terena je stari obrat grajen v etažah in še to ne-nenačrtno. Pri obstoječi razporeditvi obratovalnih prostorov je nemogoče urediti interni artaspcrt tako, da bi ustrezal sedanjim potrebam ekonomike. Poleg internega transporta pa predstavlja transport surovin, polizdelkov in izdelkov med starim in novim obratom stalen problem; stroški transporta znatno dražijo izdelke. Iz zgoraj navedenega zaključujemo, da proizvodnja v starem obratu nima perspektive, temveč da je potreba. opustiti stari obrat ter povečati in rekonstruirati obrat na Gašteju. II. POTREBA POVEČANJA PROIZVODNJE GUMENIH IZDELKOV Skoraj ni gospodarske panoge, ki ne uporablja gumenih izdelkov, bodisi kot reprodukcijski ali pa kot potrošni ma- terial. Zaradi tega sodi gumarska in du-strija med ključno industrijo ter bi se morala razvijati vzporedno z ostalo industrijo, kajti v nasprotnem primeru je nujno, da pomanjkanje kapacitet v gumarski industriji, posebno v proizvodnji tehničnih predmetov, zavira tehnični napredek ostale industrije. Pri tem so mišljeni tisoči raznih gumenih predmetov, ki so sestavni del vseh vrst strojev, strojnih naprav in raznih proizvodov. V svetovnem merilu je asortiment gumenih izdelkov približno 30 tisoč; za primerjavo navajamo samo tcvomi avto TAM — 4500, ki ima 215 raznih gumenih delov. V naslednjem navajamo potrošnjo gumenih izdelkov v letu 1959 v tonah. domača prcdzv. UVOZ skupaj pnevmatika 4.559 13.304 17.863 tehnični izdelki 21.871 3.063 24.834 skupaj 26.430 16.367 42.797 54 Sava - leto i - Številka s Nič več napornesa dviganja Pri tem pripominjamo, da je uvoz v letu 1959. v primerjavi z letom 1958. narastek v pnevmatiki za 87% v tehničnem iblagu za 67 % kar kaže, da je treba v bodoče predvidevati tudi določen odstotek povečanja potreb po gumenih izdelkih. Ne glede na ta predvideni porast pa je razvidno iz zgornjega pregleda, da krije domača proizvodnja v letu 1959. komaj 61% potreb in je zato povečanje domače proizvodnje gumenih izdelkov nujno. III. ASORTIMENT PROIZVODNJE 1. Pnevmatika V velopnevmaitiki predvidevamo postavitev novih naprav za izdelavo ve-loplaščev z žičnim jedrom, poleg tega pa povečanje obstoječe kapacitete proizvodnje veloplaščev z žmulo. Predviden nov proizvod je tudi pnevmatika za moped za tovarno motornih vozil »Tomos« Koper. V avtopnevmatiki je predvideno povečanje obstoječih dimenzij plaščev in zračnic za potniške in tovorne avtomobile, poleg tega pa proizvodnja novih dimenzij za potrebe domače industrije avtomobilov. 2. Tehnični izdelki Pri določanju asortimenta tehničnih izdelkov je podjetje upoštevalo naslednja načela: a) serijska proizvodnja b) standardizacija izdelkov, c) potrebe industrije (transporterji, avtomobilska industrija, industrija obutve). Za zadovoljitev posebnih potreb industrije in široke potrošnje predvideva podjetje ustanovitev samostojnih obratov, enega na Vrhniki za izdelavo gumiranega blaga in konfekcije iz tega, drugega pa v bližini Kranja za prevleko valjev in koles ter za ebonitiziranje posod. Grupe izdelkov po perspektivnem planu so naslednji: kos. ton velopnevmatika 1,000.006 1.130 moped pnevmatika 150.000 240 avtopnevmatika 298,500 8.260 1. skupaj pnevmatika 9.630 specialne visokotlačne cevi 60 specialne opletene cevi 330 brizgalne cevi 60 plošče za pod 830 tesnilne plošče 100 podplatne plošče 800 podplati in podpetnikl 200 specialna lepila 400 termolorji 150 klinasti jermeni 150 profilm trakovi 200 rezana tesnila 100 preš. izdelki za avto-ind. 500 transportni trakovi 1.100 surove zmesi za protektor 450 gumirano blago 250 konfekcija iz gumiranega blaga 70 prevleke valjev in koles 240 ebonitiziranje 10 2. Tehnični izdelki skupaj 6.000 Skupaj 1+2 15.630 IV. DELOVNA SILA V letu 1965. je 'predvideno, da bo zaposlenih v podjetju skupno 1730 ljudi. Od tega matični obrat v Kranju 1580 ljudi obrat na Vrhniki 110 ljudi obrat izven Kranja 40 ljudi od maksimalnega planiranega števila za leto 1960. 1161 ljudi znaša povečanje za matični obrat 419 ljudi ali 36 %, skupno povečanje pa 569 ljudi ali 49%. Tudi mi smo v sodobnih, svetlih, zračnih prostorih V. Investicijska izgradnja (v 1000 din) Tek. _ . št. °PIS Skupaj Domača Uvožena oprema zapad vzhod 1. Velopnevmatika 56.524 20.500 36.024 2. Avtopnevmatika 278.584 20.000 254.064 4.500 3. Tehnično blago: a) roto — cure 200.090 46.000 94.800 59.290 b) klinasti jermeni 144.512 20.700 57.512 66.300 c) stiskama 280.924 171.100 83.424 26.400 č) cevama 122.590 51.200 56.690 14.700 d) lepila 28.200 21.000 7.200 4. Valjarna 549.196 54,500 444.296 50.400 5. Gradbena dela: a) stavbe tehničnega blaga 308.000 308.000 b) remontne delavnice 105.000 105.000 c garaže 12.000 12.000 6. Energetske naprave 409.480 400.000 9.480 7. Montaža 102.380 102.380 8. Ostalo 10.000 10.000 Skupaj 2,607.460 1,342.380 1,036.290 228.790 50 % carina od uvoza 632,540 518.145 114.395 I. Skupaj stavbe in oprema 3,240.000 1,342.380 1,554.435 343.185 II. Skupaj obratna sredstva 1,710.000 Skupaj investicijska izgradnja 4,950.000 GIBANJE FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Grupa proizvodov Enota 1960 1961 1962 1963 1964 1965 mere B. Grupa Avto-moto in aviomski t 3.836 3.840 3.840 4.110 7.520 7.520 plašči kom. 150.000 150.000 150.000 180.000 298.500 298.500 Avto-moto in aviomslke t 395 400 400 420 740 740 zračnice kom. 150.000 150.000 150.000 173.000 298.500 298.500 Gum. cevi t 200 200 200 200 450 450 Ostalo g. teh. bi. t 905 1.150 1.930 2.500 2.850 2.850 Gumirano platno t 275 250 250 250 250 250 G. proiz. za obutev t 390 400 400 400 1.000 1.000 Regenerat t 150 150 150 150 - - Gum. lepilo t 285 300 300 400 400 400 Skupaj t 6.436 6.710 7.470 8.430 13.210 13.210 C. Grupa Plašči za kolesa t 358 860 860 860 1.080 1.007 kom. 400.000 920.000 920.000 920.000 1150.000 1150.000 Zračnice za kolesa t 86 230 230 230 290 290 kom. 330.000 910.000 910.000 910.000 1150.000 1150.000 Gum. san. predm. stiskani t 50 150 150 150 150 150 Gum. gal. in zašč. predmeti t 570 570 570 700 900 900 Skupaj t 1.064 1.810 1.810 1.940 2.420 2.420 SKUPAJ (B in C) t 7.500 8.500 9.280 10.370 15.630 15.630 VI. Rentabilnost Iz priloženega obrazca »Gibanje družbenega proizvoda« je razvidno, da se celotni dohodek poveča od 7596 milijonov na 16.177 milijonov, kar znaša 213 %. Iz delitve celotnega dohodka je razvidna višina amortizacije in ostam-čistega dohodka. Upoštevanje na eni strani potrebna sredstva za investicije in anuitete, na drugi strani pa razpoložljiva sredstva, dobimo naslednje stanje: 1. Potrebna sredstva (od 1961. do 1970. leta) v 1000 din a) osnovna sredstva 3,240.000 b) obratna sredstva 1,710.000 c) obstoječe anuitete 1,534.000 č) stanov, izgradnja 600.000 Skupaj 7,084.000 2. Razpoložljiva sredstva (od 1961. do 1970. leta) amortizacija 2,300.740 ostanek čistega dohodka 6,430.021 Skupaj 8,730.761 Delitev celotnega dohodka je pri tem računana po obstoječih predpisih, medtem ko je amortizacija upoštevana v celotnem znesku. Iz gornjega sledi, da bo podjetje lahko do leta 1970 odplačalo celotno posojilo za nove investicije, poleg tega bo lahko vložilo 600 milijonov za izgradnjo stanovanj, ostanek 1646 milijonov pa bo lahko porabilo za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. ... in še govor predsednika ZB, Silva Vidica GIBANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA Obrazec 2 (v 1000 din) Naziv 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 Celotni dohodek 5,523.832 7,596.725 8,628.910 9,471.310 10,627.340 16,177.410 16,177.410 Materialni stroški 3,179.179 4,452.152 5,188.218 5,753.116 6,312.958 9,817.274 9,817.274 Družbeni proizvod 2,344.653 3,144.553 3,440.692 3,718.194 4,314.382 6,360.136 6,360.136 Amortizacija 71.229 94.429 111.529 111.529 183.279 270.629 270.629 Narodni dohodek 2,273.424 3,050.124 3,329.163 3,606.665 4,131.103 6,089.507 6,089.507 Osebni dohodek neto 225.814 332.800 361.385 391.793 423.9,55 539.760 539.760 Presežek dela 2,047.610 2,717.324 2,967.778 3,214.872 3,707.148 5,549.747 5,549.747 Ostanek čistega dohodka za sklade: —' rezervni sklad 31.885 40.000 — sklad obratnih sredstev — — sklad osnov, sredstev 193.372 279.397 — sklad skupne porabe 100.000 100.000 od tega za investicije 80.000 80.000 Skupaj 325.257 419.397 45.161 49.373 54.860 82.903 82.903 299.534 100.000 80.000 320.706 100.000 80.000 361.374 100.000 80.000 694.835 100.000 80.000 694.835 100.000 80.000 444.695 470.079 516.234 877.738 877.738 Odstopljen prispevek iz dohodka: od tega za obratna sredstva za osnovna sredstva Sklad za kadre (60%) 2.580 5.967 6.353 6.888 7.453 8.892 8.892 PREDLOG ZA INVESTICIJSKO IZGRADNJO Obrazec 3 Objekt Predračunska vrednost, investicij v osnovna sredstva (v 1000 din) skupaj gradbena oprema dela domača uvožena ostalo Obratna sredstva v 1000 din Začetek gradnje mesec in leto Predvideni rok dovršitve Rekonstrukcije in preselitev v novi obrat Rekonstrukcij a in razširitev velo in moped pnevmatike Rekomstruk. avtopnevmatike Rekonstrukcija in preselitev tehnične robe Priprava polizdelkov Gradbena dela Energetske naprave Montaža Ostalo 243.024 20.500 1,090.064 20.000 310.000 1,488.316 549.196 54.500 425.000 425.000 409.480 400.000 102.380 102.380 10.000 36.024 186,500 258.564 811.500 466.316 494.696 712.000 9.480 10.000 Skupaj 4,317.460 425.000 907.380 1,265.080 10.000 1,710.000 50 % carine od uvoza 632.540 632.540 Skupaj 4,950.000 425.000 907.380 1,897.620 10.000 1,710.000 1. 1. 61 — 30. 6. 63 INVESTICIJSKA VLAGANJA V OSNOVNA SREDSTVA PO VIRIH SREDSTEV IN LETIH Obrazec 4 Leto Skupaj letno vlaganje brez družbenega standarda Splošni investicijski sklad Republiški Okrajni Občinski investicijski investicijski investicijski sklad sklad sklad Zad. sredstva Amorti- zacija Lastni skladi gospodarskih organizacij Bančna sredstva Ostalo 1957 43.677 , — — - 15.018 28.659 1958 134.728 52.706 756 — — — 24.408 53.858 — — 1959 603.699 291.372 92.325 — — — 64.086 111.270 44.646 — 1960 238.668 24.535 15.761 — 5.000 — — 193.372 — — 1961 640.000 79.008 49.666 200.000 200.000 — — 111.326 — — 1962 1,000.000 148.140 340.397 — — — — 111.463 — 400.000 1963 1,000.000 148.140 232.145 — — — — 219.715 400.000 1964 600.000 24.712 77.792 — — — — 27.233 470.263 — 1965 — — — — — — — — — — ZAČETEK INVESTICIJE, KI SE FINANSIRAJO IZ LASTNIH Obrazec 5 SREDSTEV OKRAJNEGA IN OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, KI NE BODO DOVRŠENE DO 31. DECEMBRA 1980 v 1000 din Potrošnja sredstev do 31. 12. 1960 Zv a p. . . jrre-urac unsKa v, ^ Objekt , st. vrednost amorti- zacija denar. sred. sklada osnov sredstev ok. inv. skl. obč. inv. skl. ob. st. skl. zad. sred. Skupaj 1. Rekonstrukcija velo- a ’ pnevmatikama 2. Rekonstrukcija transportnih 74.391 30.511 ~ 30.511 trakov in plošč za pod 61.393 — — — — — — Skupaj 135.784 — 30.511 — — — — 30511 OBVEZNOSTI DO KREDITNIH SKLADOV Obrazec 6 v 1000 din Znesek posojil Letni znesek anuitet Viri posojil 1961 1962 1963 1964 1965 po letu 1965 1. Po obstoječih posojilih skupaj Splošni investicijski sklad 939.860 209.696 209.696 209.696 209.696 108.240 6.780 Republiški investicijski sklad 108.220 24.574 24.574 24.574 24.574 12.290 — Okrajni investicijski sklad — — — — — — Občinski investicijski sklad — — — — — — —* Bančna sredstva 457.000 30.000 ,50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 Republiški stanovanjski sklad — — — — — — Občinski stanovanjski sklad — — — — — Ostalo (inoz. kred.) 28.920 15.330 15.330 — — — — Skupaj 1,534.000 279.600 299.600 284.270 284.270 170,530 56.780 2. Za predvidena nova posojila a) Za osnovna sredstva Splošni investicijski sklad 400.000 20.000' 40.000 40.000 Republiški investicijski sklad 700.003 — — — 35.000 70.000 70.000 Okrajni investicijski sklad 200.000 — — — 10.000 20.000 20.000 Občinski investicijski sklad 200.000 — — — 10.000 20.000 20.000 - Bančna sredstva 470.263 — — — — 313.934 156.329 Ostalo (inoz. kred.) 5 let 800.000 — — — 160.000 160.000 160.000 b) Za obratna sredstva Splošni investicijski sklad 1,710,000 85.500 171.000 171.000 Skupaj 4,480.263 — — — 320.500 794.934 637.329 SKUPAJ (1 + 2) 6,014.263 — — — 604.770 965.464 694.109 Pripomba: V prednjem prikazu niso zajete anui-tete od posojil iz občinskega /stanovanj-skega sklada za stanovanjsko izgradnjo. GIBANJE ZAPOSLENIH Obrazec 7 Opis 1959 1960 1965 I. Skupno, število zaposlenih (a + b) 1.009 1.161 1.730 a) delavci skupaj 901 1.031 1.570 od tega: kvalificirani in visokokval. ' 342 362 420 nekvalificirani in priučeni 559 669 1.150 b) uslužbenci skupaj 108 130 160 od tega: srednje- in visokošol. izobr. 67 70 90 nižja izobrazba 41 60 70 FRANC OMAN Kakor vsako leto na dan Borca, 4. julija, smo' tudi letos praznovali ta dan po vsej Jugoslaviji. Minilo je 15 let, odkar je bil fašizem premagan in sovražnik pregnan iz naše lepe domovine. Letos smo praznovali 15. obletnico osvo-b oj en ja in 10-Ietinico delavskega samoupravljanja. Organizacije ZB so za ta dan pripravile velika presenečenja. — Tako je organizacija ZB Kokrica na dan borca razvila prapor ZB, odkrila ploščoi padlemu tovarišu, članu VOS, Francu Pestotniku »Aljošu«, ter postavila skupno grobišče s spomenikom na pokopališču. Čeprav vreme ni bilo takšno, kot smo si ga želeli, se je zbralo na Kokrici čez tisoč ljudi. S tem so dokazali, da niso pozabili tistih, ki so dali svoja življenja. Prvi je spregovori predsednik ZB, tovariš Alojz Snedic ter orisal delo OF na terenu Kokrica, Spomnil je vaščane, kako je okupator z domačimi izdajalci rušil domovino, streljal može in žene, preganjal družine v taborišča itd. Ker pa so bili naši državljani odločni, grožnjam niso podlegli, temveč so bolj množično odhajali v partizane. Tako je Kokrica dala 22 žrtev za svobodo; šestim od teh so na dan borca odkrili skupno grobišče s spomenikom. Naše podjetje je tudi prispevalo skromen delež za spomenik, ki bo spo- Hvaležni smo Vam, hvaležni zato, ker ste nam priborili svobodo... je poudaril predsednik ZB našega kolektiva Predsednik ZB Kokrica, Alojz Snedic, med govorom minjal pozne rodove, kako težka je bila borba za svobodo. Prav ti padli borci so bili včasih tudi člani našega kolektiva, kot n. pr. tovariš Franc Mrak, komunist od leta 1937. Bil je eden prvih organizatorjev trojk na Kokrici in v njeni okolici, bil je tudi komandir prve kranjske čete. S tem je bila opravljena velika naloga. Člani kolektiva pa smo dolžni, da bodo na terenu podobne akcije še izvedene, kajti kulturne prireditve vzgajajo delovnega človeka. Mogoče ne bo preveč, če rečem, da ,se takih prireditev premalo udeležujejo mladi člani kolektiva. Res je, da avtomobilska dirka bolj privlači, toda tudi na proslavo kaže priti enkrat ali dvakrat na leto, ker lepa proslava da včasih več, kot pa katera koli tekma. V imenu delovnega kolektiva je ploščo odkril tovariš Silvo Vidic ter jo izročil v varstvo tamkajšnji šoli. Po končani proslavi so priredili v Zadružnem domu na Kokrici zakusko za vse predstavnike organizacij, ki so na kateri koli način pomagali, da so lahko tako lepo praznovali dan borca. SLAVKO ŠOLAR n j n n 7 n u n — J n — u — L — HJ Pomebno mesto v borbi za kar največjo storilnost v podjetju zavzemajo tudi naši racionalizatorji. S svojimi izboljšavami so do sedaj prihranili podjetju že precejšnje vsote, sdbi pa ustvarili večje dohodke. Kljub precejšnjemu številu sprejetih predlogov v zadnjem letu še ne moremo biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Če primerjamo racionalizatorsko dejavnost v našem podjetju z nekaterimi inozemskimi podjetji, lahko, vidimo, da še ni dosegla tistega razmaha, kot bi ga lahko. Za ilustracijo bi navedel neko večje industrij-sko podjetje v Angliji, kjer je racionalizatorska dejavnost razširjena predvsem med delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji. Samo v preteklem letu je vsak tretji delavec tega podjetja priglasil posebnemu odboru za racionalizacije svoj predlog. Od tega jih je bilo tretjina nagrajenih. Če pomislimo, da se to dogaja v kapitalističnem podjetju, kjer lastnik gotovo ne razmetava denarja iz same darežljivosti, je gotovo to tem bolj koristno pri nas, kjer se vsaka taka pridobitev ponovno vrne kolektivu in družbeni skupnosti. V zadnjem času je naša komisija za racionalizacij e sprejela spet nekaj predlogov. Tovariš Ladislav BRNEČ je predlagal zamenjavo protektorja 5.23.16 za 5.00.16 pri izdelavi avtoplaščev 5.00.15, s čimer bi se zmanjšal iztis in bi odpadlo tudi striženje. Pri preizkusni uvedbi tega predloga se je ugotovilo, da je bil predlagani protektor še vedno prevelik. Vodstvo oddelka ga je nato še zmanjšalo in dobilo zaželeni rezultat. Za to idejo je komisija nagradila racionalizatorja s 3000 din. Tovariš Matija BOROVNICA je pri- glasil kar dva predloga. V prvem izboljšavo na stroju za dubliranje korda. Na ta stroj naj bi namestili štiri osi različnih premerov, s čimer bi bila omogočena izdelava štirih kosov hkrati, izboljšala bi se pa tudi 'kvaliteta. Prav tako je komisija sprejela tudi drugi njegov predlog »Vlečenje plošč različnih dimenzij in čiščenje z bencinom ter ščetko«. Z namestitvijo več nožev bi lahko rezali vlečne plošče različnih širin. Ročno ščetkanje bi nado- mestili z vrtečo se ščetko v posebni komori, kamor bi dotekal bencin. Komisija je predlog sprejela, ker je ugotovila, da se bo z uvedbo te izboljšave pridobilo na času, boljše pa bo tudi delo. Oba predloga je komisija nagradila po 2250 din, kar prejme nagrajenec takoj, ostalo pa ob letnem obračunu prihranka. Obema racionalizatorj ema čestitamo k uspehu! JOŽA KOCJAN Ni dolgo, kar je delavski svet tovarne ustanovil tehniško gumarsko šolo za vzgojo tehniškega kadra, ki ga tovarni danes še primanjkuje. Pred vpisom v šolo so kandidati opravljali sprejemne izpite iz slovenskega jezika, strokovnega računstva, kemije in fizike in takoj zatem nadaljevali študij na tehniški šoli. Kljub temu, da so bili pogoji dela in Studim precej težavni, kandidati niso obupali, ampak so vztrajno, prizadevno, zavedajoč se, da bodo s tem pripomogli k razvoju podjetja, kakor tudi k izobrazbi samega sebe, vzdržali do konca in prav vsi opravljali predpisane kolokvije za prvi semester. Bilo je res precej strahu in nervoze, ki se je kazala pri grizenju nohtov in podobnih dejanjih, vendar so kandidati v glavnem uspeli in opravičili vse dosedanje izdatke, saj je od 29 kandidatov: prav dobrih 5 srednja ocena 17,24 % 3,96 dobrih 17 58,62 3,21 zadosten 1 3,45 2,20 nezadostnih 6 20,69 2,43 29 100,00 2,95 Najboljša srednja ocena kandidata je 4,40, naj slabša pa 1,60. Ti rezultati nam kažejo, da je delo v šoli resno, da se od kandidata zahteva precejšnje znanje, s katerim bo lahko opravičil svojo usposobljenost na delovnem mestu, saj današnji družbeni in tehnični razvoj zahteva res popolnega, to je strokovno in družbeno razgledanega delavca-upravljavca. Zato ne zamudimo priložnosti in skrbimo za svoje izpopolnjevanje vsak dan in na vsakem delovnem mestu! Nestrpno smo se Dominik, Jože, Andrej in jaz v četrtek, 21. julija ozirali na urine kazalce In čakali, da bo ura dve in dovolili vratarju, da signalizira kurjaču, naj spusti paro v tovarniško sireno. Oglušujoči zvok sirene je razgibal delavce v tovarni In pogled na dvorišče je spominjal na mravljišče, ki ga je poredni paglavec pravkar razdražil. Zlasti mi štirje smo hiteli iz podjetja, kajti pred nami je bila še dolga pot na Kališ če. Avtobus, ki vozi v Preddvor ni dolgo čakal. Vsi potniki so že vstopili, zabrnel je motor in že je hitel po mokrem asfaltu. V avtobusu se nas je lotevala rahla zaskrbljenost, kajti nebo je bilo pokrito s črnimi deževnimi oblaki, iz katerih je v složnem ritmu deževalo. Dominik je sicer res tolažil in bodril, da se bo kmalu zlilo, vendar njegovim besedam nismo mnogo verjeli. Ko smo v Preddvoru izstopali iz avtobusa, se nam je po obrazu razlezel rahel nasmeh, kajti prepričali smo se, da nič več ne dežuje In da se vreme izboljšuje. Dominik je imel prav. Ura je bila pet popoldne. Družba je krenila skozi vas Mače na pobočja Kališča. Pred odhodom smo se seveda v Križnarjev! gostilni za dobro kondicijo dobro podprli, niti pol ure nismo hodili po serpentinah in že se nam je sonce nasmejalo izza razpršenih oblakov. Naj hitrejši je bil Jože, kateremu smo zaupali težki nahrbtnik. Kljub velikemu bremenu je Dominika in mene puščal na koncu kolone. Sredi poti smo se pa še srečali z ing. Pavletom, ki nam je prišel nasproti in tako je naša druščina, številčno močnejša, hitela proti Domu na Kališču. Ura je bila 6.45 in že smo bili na cilju. Normirani čas za razdaljo Preddvor—Kališče, ki znaša 2 uri in 30 minut, smo presegli za 45 minut. V Domu smo malo kramljali, kmalu večerjali in šli v mehke postelje, kajti vsi smo si želeli počitka od naporne hoje. Kljub dolgi noči je spanje kmalu minilo. Ob 6. uri zjutraj smo se z nahrbtnikom, v katerem je bil cement, bakrena plošča, kladivo in dleto s krampom, lopato, peskam in posodo z vodo, napotili v skalnato pobočje Bašeljskega sedla. Vsi se še spominjamo lepe sončne, izredno mrzle in vetrovne pomladanske nedelje, 7. februarja letos. Prekrasna 60 sava - leto i - Številka 5 JANEZ GOVC KAJ MISLITE...!? Naš uredniški odbor teži za tem, da bi vsi člani delovnega kolektiva kar najbolj sodelovali z revijo Savo. Želi izvedeti, kaj mislijo naši delavci in uslužbenci o glasilu in kaj predlagajo, da bi se to glasilo s svojo obliko in vsebino njim še 'bolj približalo. Torej želimo, da bi naši bralci predlagali, svetovali... Marsikateri predlog bi mogoče bil vreden pozornosti in bi ga uredniški odbor v prihodnje upošteval. Splošna želja je, da bi razen člankov o zasedanju DS in UO, našem planu, o izboljšavah pri delu, športu in podobnem glasilo vsebovalo še članke s sestavki o drobnih zanimivostih, o izletih itd. Vsekakor bi bilo koristno in prav, če bi naše glasilo v prihodnje objavilo več takih sestavkov. S tem bi glasilo samo pridobilo na svoji vsebinski vrednosti in se še bolj približalo širokemu krogu bralcev. Toda kako to doseči? Precej poti vodi k temu cilju, toda vsaka zahteva precejšnjo mero dobre volje in prizadevnosti, ne samo od članov uredniškega odbora, temveč tudi od naših bralcev. SKUPNA ŽELJA MORA Z NAŠO PRIZADEVNOSTJO OBLIKOVATI SKUPNI INTERES, DA NAŠE GLASILO POSTANE TO, KAR VSI ŽELIMO - OGLEDALO NAŠEGA KOLEKTIVNEGA ŽIVLJENJA, DELA IN NAŠIH LJUDI. Za uresničevanje te naloge pa je potrebno tesno sodelovanje uredniškega odbora s člani kolektiva in obratno. Že taka pristna in neposredna vez lahko zagotovi izpolnitev vseh naših pričakovanj. Brez očitkov lahko ugotovimo, da je sodelovanje članov našega kolektiva pri glasilu vse premajhno. — Deloma zaradi tega, ker nekateri menijo, da niso vešči pisanja, drugi ne najdejo časa za pisanje, a nekaterim se celo zdi, da je naše glasilo vse premalo pomembna publikacija za njihovo sodelovanje. nedelja je speljala našega uslužbenca Marjana v strma, zasnežena in poledenela pobočja Storžiča, ki iso bila zanj usodna. Goreča ljubezen do' lepot naših gora, katerim je posvetil toliko ur uživanja, ga je gnala dne 7. februarja ob 9. uri v Bašeljsko sedlo, kjer je bil njegov zadnji korak. Samo en spo- Na tem mestu je tragično preminul naš Marijan Uredniški odbor želi dobiti kar največ tehtnih in zanimivih sestavkov iz različnih področij našega dela in življenja v podjetju. Zato si želimo pridobiti kar največji krog sodelavcev, ki jim sodelovanje v reviji ne bo samo dolžnost, temveč tudi želja. V našem podjetju je gotovo precej ljudi, ki imajo veselje do pisanja, morda jim manjka samo dobre volje. Toda, če želimo doseči to, da bo naše glasilo postalo vsebinsko bogatejše, pestrejše in zanimivejše. JANEZ GOVC Radarsko polnjene zavore pri avtomobilih bo uvedla neka zelo poznana ameriška tovarna avtomobilov, verjetno že pri najnovejših modelih. Podrobnosti o tem drži tovarna avtomobilov še v veliki tajnosti, po skopih poročilih pa delujejo avtomatične zavore tako: radarska antena, ki je montirana na sprednji strani avtomobila, takoj povzroči zaviranje, ko se pred njim pojavi kakšna ovira. Če se bo ta novost obnesla in s časom še izpopolnila, bo povzročila oibčutno zmanjšanje prometnih nesreč. Tovarni Bosch je uspelo izdelati univerzalno vžigalno svečko tipa P 11 S, ki je uporabna za tako področje toplotnih vrednosti, kot ustreza območje dosedanjih treh toplotnih vrednosti. S tem tipom svečke so rešili problem, posebno pri motorjih z zelo različnimi drsljaj je bil usoden in zdrvel je po strmem, ledenem jašku smrti nasproti. Na koncu 400 metrov dolgega žleba je prenehalo biti Marijanovo plemenito srce. Dne 22. julija smo mu planinci vzidali v močno skalo bakreno ploščo z vgraviranim posvetilom: Tod je v iblestečem se viharnem jutru zdrsel v prerano smrt 7. 2.1960. Marijan Beravs, kemik, rojen 7. 4.1932. V ljubljenih planinah si našel svoj večni sen. S tem smo postavili našemu zvestemu planincu trajen spomin. Okrog pa raste krvavordeč rododendron, temnomodri encijan, zeleno ruševje in bele planike, ki še vedno vabijo ljubitelje prirodnih lepot v svoje okrilje. Bakrena plošča z napisom naj bo njemu v spomin, toda ostalim planincem pa v živ opomin: Nikdar ne hodite v planine z nezadostno opremo! potem mora vsakdo tudi nekaj žrtvovati. Pred nami so še velike naloge, pogostejše izdajanje revije, morda celo uvedba časopisa štirinajstdnevnika itd., toda vsega tega ne bo moč napraviti, če se za to ne bomo potrudili vsi — ves kolektiv. Želimo torej, da bi na straneh našega glasila bralci našli to, kar želijo. Pričakujemo novih pobud in novih sodelavcev. obratovalnimi pogoji, predvsem pa problem svečk pri dvotaktnih strojih z velikim številom obratov. Nova svečka se pri zelo počasnih vožnjah ne zamaže. Prav gotovo veste, da danes trgovina prodaja tudi pakirano zmrznjeno hrano, kot n. pr. meso, ribe itd. Za tiste, ki si še ne morejo nabaviti električnega hladilnika, da bi take zmrznjene zavoje ohranili pri zadostni nizki temperaturi, je pripravil neki Američan svojevrsten patent. V paket je na vidnem mestu nameščen indikator, ki pokaže znak, če se je paket in njegova vsebina nahajala predolgo na toplem in da je nevarnost, da se je živilo pokvarilo. Ta indikator je zelo preprost. V gumijasti cevki ali pa cevki iz plastične snovi se nahaja na dnu zamrznjen rdeč batek. Ko se temperatura zviša, se led v cevki stopi in batek splava navzgor in s tem da znak, da je temperatura v zavoju previsoka. Angleška tovarna Marston Excelsior Ltd, Wolverhampton izdeluje zložljive posode, ki so se zelo dobro obnesle pri transportu olja in drugih tekočin. Sama posoda ima obliko vreče iz sintetičnega kavčuka, ki je ojačan z nylonskimi umetnimi vlakni. Ta vreča se nahaja v ohišju iz lahke kovine kot harmonika. Vreča lahko vzdrži pritisk 4,5 kg na kvadratni centimeter. Tovarna B. Jaspel Co v Mannheimu izdeluje limlejske preproge, ki obenem služijo kot grelne peči za segrevanje prostorov. Med plastjo filca in linoleja je montiran grelec iz uporovne žice, ki zavzema skoraj vso površino preproge. Celotna debelina preproge znaša le 4 do 6 milimetrov. Grelci so napajani z nizko napetostjo in to je zelo ugodno zato, da mi potrebna izdatnejša električna izolacija. Linolej se segreje največ na 30 stopinj Celzija. Ta temperatura popolnoma zadošča za temperiranje prostorov. Grelec ima vgrajen tudi temperaturni regulator. 'JuUtcmt l/tM&O' 11. avgusta 1960 bo Vinko Rogelj praznoval 50-letnico. Rodil se je v Ve-lesovem. V družini je bilo četvero otrok. Osnovno šolo je dokončal v Velesovem, nato se je šel učit za čevljarja, Ker pa mu delo' sede ni godilo, se je po treh letih zaposlil pri Bidovcu v gradbeni stroki. Tukaj je delal do 1937. leta. Med vojno je bil oskrbnik vile v Oliševku do odhoda v partizane 1944. leta. Minilo je že 13 let od prvega dne zaposlitve v tovarni. V začetku je delal pri vulkanizaciji podplatnih plošč na veliki stiskalnici. Ker je bilo to delo zanj prenaporno, je bil prestavljen v sestavljalnico k sejanju kemikalij. Delo je vestno opravljal kljub težkim pogojem — saj je bilo treba večkrat delati z respiratorjem. 23. junija 1958 je bil zaradi težkih pogojev prestavljen v oddelek cevame na delovno mesto. opletanj e cevi, kjer je še danes. Na tem delovnem mestu je marljiv kot povsod, delo pa točno opravlja. Ob njegovem jubileju mu vsi želimo, da bi še dolgo ostal med nami. OmAo MoaHO/ f/MjUČlufo Tovarišica Marija Pogačnik se je rodila dne 5. avgusta 1910. leta. 50 let je minilo', odkar se je Marija morala spoprijeti z življenjem. Kmalu se je morala osamosvojiti in poskrbeti za lasten obstoj. Življenje ni vedno potekalo tako gladko, kakor si je ona sicer želela, vendar naj ji bo v uteho to, da ni nikogar med nami, ki hodi po poti, posuti samo' z rožicami. 6. marca 1950. leta se je vključila v življenje našega kolektiva in praznuje poleg 50-letnice življenja tudi desetletnico dela v naši tovarni. Delala je na najrazličnejših delovnih mestih v avto in velopnevma-tikarni, in to pri obrezovanju in pakiranju avtozračnic, obrezovanju in pakiranju veloplaščev itd., skratka, na najrazličnejših polkvalificiranih delovnih mestih. Za njen svečan jubilej ji celotni kolektiv našega podjetja želi še mnogo srečnih, veselih, zdravja in zadovolj- Marija Pogačnik je pri svojem delu vedno resna stva polnih let življenja, zlasti ji prisrčno vzklikajo in želijo' vse najboljše njeni najbližji sodelavci in sodelavke: »Se na mnoga leta!« Dvajset let marljivega dela Dne 17. julija 1960 je praznovala 20-letnico službovanja pri našem podjetju delavka Ivanka Drole. Naša jubilantka izhaja iz delavske družine. Ker je oče s svojim skromnim zaslužkom 6-člansko družino težko preživljal, se je morala v zgodnji mladosti zaposliti, da razbremeni očeta in pomaga ostali družini. Ko je izpolnila 17 let, se je zaposlila v tovarni »Jugo-češka« Kranj, leta 1940 pa v našem podjetju, in sicer pri vulkanizaciji vetozračnic. Pri tem delu je imenovana zaposlena že 20 let. Med tem časom je opravila tudi strokovni izpit za kvalifikacijo. V letih 1947 do 1950 je bila naša jubilantka na tem delovnem mestu tudi večkrat udarnica pri preseganju norme. Lahko trdimo, da je bila Ivanka vsa leta službovanja pri nais vestna in marljiva delavka, da svoje dete' opravlja vestno in ,s čutom odgovornosti, kljub temu, da so pogoji dela težki, saj dela stalno v prahu in vročini. V težkih in hudih dneh za časa NOB se Ivanka ni odrekla takratnim težkim nategam NOB in je pomagala našim partizanom kolikor je največ mogla. Vinko Rogelj — petdesetletnik in še ena jubilantka Langerholc Katarina, ki že dvajset let neumorno dela na svojem delovnem mestu Raznašala je partizansko pošto, zbirala material in podobno, s tem pa tvegala svoje življenje. Naši jubilantki želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let na delovnem mestu, kakor tudi v njenem privatnem življenju. moBumiiaijh TroSam Nerjaveče tečaje izdelujejo sedaj tudi že iz plastične mase — polyamida. Ta tečaj ni treba mazati, pa vseeno ne škriplje. Tak tečaj je posebno pripraven za vrata, v katera zaradi majhne debeline ni mogoče z vijaki priviti kovinskih tečajev (na primer vrata iz vezanih plošč). Pri takih so tečaji iz plastične snovi posebno pripravni, ker jih na vrata enostavno nalepimo. MARIJA SUŠNIK Pomen posameznih hranilnih snovi v hrani prehrana bolj priporoča. Najvažnejši ogljikov hidrat je škrcib. Je v krompirju, stročnicah, žitu in v vseh rastlinskih živilih. Pri prebavi se spremeni v sladkor. Zanimivo je to, da telo lahko Vsfu&oieMcl Pred dnevi je našo tovarno zapustilo 6 članov kolektiva: tovariš Janez Maček — invalidsko upokojen; tovarišica Ivana Baloh — starostno upokojena; tovariš Franc Namestnik — invalidsko upokojen; tovariš Janez Sajovic — invalidsko upokojen; tovariš Mihael Jereb — starostno upokojen; tovariš Gabrijel Lužan — starostno upokojen. tudi iz ogljikovih hidratov naredi maščobo. Tega naj se posebno pazijo tisti, ki so debeli in naj ne uživajo preveč sladkih in močnatih jedi. (Nadaljevanje sledi!) 6 zaslužnih ljudi, ki jim mora dati naš kolektiv vse priznanje. Različna so njihova življenja, različna so bila njihova mesta v tovarni, vendar so vsi stremeli za istim ciljem - za izboljšanje standarda delovnega človeka. Ko smo se zbrali na zaključni slovesnosti, smo videli, da je vsem prijetno. -Nam zato, ker smo videli, kako so se naši upokojenci navezali na podjetje, kjer so prebili toliko lepih, pa tudi težkih dni, njim pa, ker so občutili, da nanje nismo pozabili. V-sem upokojencem želimo, da res zasluženo pokojnino uživajo v zdravju v zadovoljstvu! V zadnji številki našega glasila smo obravnavali prehrano na splošno. Več o pomenu posameznih hranilnih, snovi v človekovi vsakdanji- prehrani pa bomo zvedeli v tem sestavku. Menim, da ne bo odveč, če ponovimo, katere hranilne snovi so potrebne vsak dan človeku. To so beljakovine, ogljikovi hidrati ali sladkorji, maščobe, rudninske -snovi in vitamini. Beljakovine potrebuje telo kot gradbeni material. Tvorijo 20 °/o celotne človekove teže. -Pri otroku pospešujejo rast in razvoj, pri- odraslem človeku pa nadomeščajo in obnavljajo stalno razpadajoče celice v telesu. Telo, ki dobiva s hrano premalo beljakovin, uporablja svoje telesne beljakovine, zaradi- česar se mu zmanjša zmožnost za delo in izgublja odpornost proti boleznim. Poznamo popolne in nepopolne beljakovine. Popolne so v mleku, mesu, jajcu, -siru in krompirju. Beljakovine v moki, fižolu in graliu pa niso popolne. To dejstvo je za pripravljanje hrane zelo važno. Preudarno' moramo zbirati in sestavljati živila, da hranilom, ki vsebujejo nepopolne beljakovine dodajamo redno še hranila, ki vsebujejo popolne beljakovine. Tretjina beljakovin v hrani mora biti popolna, da lahko govorimo o pravilno sestavljeni beljakovinski hrani-. Maščobe in ogljikovi hidrati ali sladkorji skrbe za toploto človekovega telesa in so vir energije za delo. Cim več toplote telo o-dda in čim težje delo opravlja, tem večja je njegova potreba po hrani, ki proizvaja toploto. Maščobe so tudi nosilci nekaterih vitaminov (maslo, ribje olje) in služijo tudi kot zaloga v času gladovanja ali bolezni. Znano nam je že, da imamo rastlinske in živalske maščobe. Laže prebavljive so rastlinske in zato jih tudi so-dobna V času od 20. maja pa do 18. julija je zaposlovanje novih delavcev potekalo v nezmanjšanem obsegu, tako da smo na novo sprejeli 70 delavcev in uslužbencev, podjetje pa jih je zapustilo 14. Ti sc-: Franc Mali, Franc Drešar, Valentin Žakelj, Stanislav Novak, Branko Vuko, Frančišek Presekar, Pavlina Pušavec, Marija Zaplotnik, Stanislav Vovk, Franc Lipar, Angela Udovič, Ferdinand Perko, Alojz Robič, Andrej Perčič, Martin Jenko, Slavko Borojevič, Aleš Stanislav, Terezija Treven, Franc Grilc, Marjan Zupanc, Marija Štempihar, Janko Pintar, Rozika Basaj, Marta Hvala, Franc Zorec, Franc Kalan, Vincenc Gričar, Marija Kodrič, Jože Zalokar, Ignac Zajc, Feliks Begelj, Jakob Bačar, Jože Debeljak, Francka Fajfar, Terezija Kocjan, Stanislav Markovič, V času, ki je minil, odkar smo se zadnjič oglasili v našem vestniku, so se vršila vsa tekmovanja razen državnega. Tekmovalni red je bil letos spre- Anton Kos, Ferdinand Šubic, Vinko Šubic, Ludvik Kopač, Marija Tomičič, Peter Trfi-la, Štefanija Dobnikar, Vinko Traven, Albert Mali, Andrej Ropotar, Dragotin Kreševac, Vinko Bogataj, Janez Rogelj, Janko Burnik, Jože Potrebuješ, Marija Andrelič, Cvetka Kern, Valentin Rupar, Francka Fajfar, Jože Mohorko-, Vera Kert, Slavka Osredkar, Jožica Torkar, Albert Možina, Marjan Igličar, Jožica Pravst, Jože Cvek, Franc Sluga, Bogomir Munda, Francka Zorman, Franc Povšner, Ludvik Porenta, Milan Knez, Vera Zorman. V tem času so podjetje zapustili: Franc Celar, Vinko Žagar, Miha Jereb, Vinko Koželj, Janko Pintar, Gabrijel Lužan, Jožica Jagodic, Božena Grbičič, Vinko Antunovič, Marjan Bajželj, Rozika Basaj, Stanislav Markovič, Ignac Zajc, Franc Zorec, menjen in smo kot družina lahko tekmovali samo še na občinskem prvenstvu. Naprej pa so nastopale le še reprezentance, tako na primer na okrajnem prvenstvu občinske, na republiškem okrajne in na državnem republiške. Pri tem sistemu smo lahko prodrli kot družina samo do občinskega strelskega tekmovanja. Vendar pa se bomo -prebili s svojimi strelci prav do državnega prvenstva. To ni majhen uspeh, ker se bodo rekrutirali letos strelci za republiško reprezentanco le iz ljubljanskih družin, iz Celja in na Gorenjskem poleg strelske družine našega kolektiva še iz SD Javornik. Vse drugo v republiki je bilo na -vmesnih tekmovanjih izločeno. Iz navedenega j-e razvidno, kako trdo delo je za nami in da smo lahko z našimi uspehi popolnoma zadovoljni, -čeprav se ni posrečilo vsem našim strelcem, da bi se pretolkli do konca. Trenutno sta na treningu v -strelskih taboriščih dva naša člana, ki sta kandidata za republiško reprezentanco. To sta brata Franc hi Vinko Peternelj. Oba sta se letos zelo lepo razvila, čeprav sta že prej veljala za dobra strelca. Franci se je letos specializiral na pištole in ga je republiška zveza štipendirala z municijo. Da hi pridobil na (Nadaljevanje na str. 64) Tržič 14 14 0 361:190 28 Storžič 14 11 0 244:151 22 SAVA 14 8 1 245:216 17 Iskra 14 7 1 141:227 15 Duplje 14 7 1 141:227 15 Mladost n 14 3 1 185:226 7 Mladost hi 14 2 0 104:155 4 Križe 14 1 2 178:317 4 ZALAR LOJZE Pionirji RK »Save« neporaženi Pred kratkim je bilo končano prvenstvo Gorenjske v rokometu. Razveseljivo dejstvo je, da je bilo letošnje prvenstvo najmočnejše in najkvalitetnejše. To nam daje tudi upanje, da bomo dobili tudi dobre rokometaše za nadaljnja tekmovanja našega kluba. Težave pa so predvsem zaradi pomanjkanja igrišč kot tudi rokometašev, poleg vsega tega pa še pomanjkanje prostora. Večina igrajo tudi dijaki sami, ki pa ne morejo igrati drugače kot ob nedeljah. Z ustanovitvijo naše srednje tehniške šole pa bodo morali pustiti še tisti, ki so bili do sedaj aktivni ne samo pri rokometu, ampak tudi v drugih panogah športa. Nemogoče bo gojiti šport po osemurnem delu in štiriurnem pouku. To pa se bo pri športu tovarne zelo poznalo. Vidi pa se, da vse panoge športa zastopajo vedno eni in isti. Tako pride večkrat do problema, da je treba igrati na dveh krajih, pa nimamo članov. Poleg tega pa so nekateri vključeni v druge klube, kar je razumljivo, saj jim nudijo mnogo več kot mi. Na Gorenjskem žal nimamo dobrih rokometnih (Nadaljevanje s str. 63) tekmovalni rutini, so ga uvrstili v republiško reprezentanco na mednarodnem tekmovanju Ljubljana —< Karlsruhe (Zah. Nemčija) — Sarajevo.Vse je nadvse prijetno presenetil, ko je zasedel prvo mesto. Da ta uspeh ni slučajen, je dokazal na republiškem prvenstvu, kjer je zopet osvojil prvo mesto in s svojim rezultatom izboljšal republiški rekord. Neverjeten je tudi vzpon Vinka. Nikdar še ni streljal s precizno malokalibrsko puško. To orožje je silno drago in ga je zaradi tega malo. Vsi strelci, ki ga imajo, so ga dobili od republiške zveze, ter ga ljubosumno čuvajo in ga ne dajo iz rok. No, Vinku se je posrečilo na republiškem prvenstvu v Ljubljani, da je preprosil nekega srečnega posestnika take puške, ki mu ni padlo, kot se po strelsko reče, in se je izgovarjal na puško. Serija je dolga, posebnosti puške neznane, tri ure je streljal in se sproti učil. Rezultat ni bil slab. Slabši je bil videti, ko mu je odtrgala ocenjevalna komisija nekaj krogov. Zahtevali smo revizijo in odkrili eeštevalno napako. Tako se je pomaknil v vmtnem redu za dve mesti naprej in bil pozvan v strelsko taborišče. Toliko za danes, o republiškem prvenstvu pa vam bomo poročali prihodnjič. sodnikov. To smo opazili pri reševanju protestov, ki so. se -nanašali pretežno na slabo sojenje. Člani naše tovarne so. zasedli tretje mesto od sedem registriranih moštev. Ce bi vedno igrali v popolni postavi bi prav gotovo imeli Tržičani polne roke dela. Tako pa smo morali prepustiti tri tekme v korist nasiprotnika. Prav gotovo pa je vzrok tudi v tem, ker ni časa za treninge. Lestvica moške lige je naslednja: Povsem drugače pa so pokazali naši pionirji, ki so večina dijaki osemletke »Stane Žagar« in so ostali neporaženi. Vse vodstvo nad njimi smo prepustili tov. Čuhalev Mihaelu, ki je s svojo dolgoletno prakso pripeljal do tako lepih uspehov. Naši pionirji so tokrat prvič sodelovali v ligi. Ker pa so osvojili prvo mesto, so zastopali Gorenjsko tudi na republiškem prvenstvu v Ljubljani, ki pa zaradi preslabe organizacije ni bilo končano. Stanje pionirske lige pa je takole: SAVA 4400 65:41 8 Duplje 4 2 1 1 52:29 5 Mladost I 4 2 1 1 43:29 5 Storžič 4103 22:42 2 Mladost II 4 0 0 4 14:25 0 Upajmo, da bomo z njimi dobili dobre rokometaše, ki bodo lahko zastopali tudi nekatere člane v klubu. /? (D h ! 0] i'j ! I Ut ut/zmdMlfr KRIŽANKA f n p i< h i7™"HF*"™ i1 i* i* i'1 r* r m' / ■"TT-------™---g7--H f ' e/P' H11 HI Ifll IttFi Vodoravno: 1. popularni ameriški filmski igralec (Stevvart), 8. planinska cvetlica, 15. točka iz katere izhaja žar-čenje ali sevanje, 16. godec iz Finžgar-jevega romana »Pod svobodnim soncem«, 17. premoženje, lastnina, 18. pregovor, 19. prekrasen otok vzhodno od Jave, 20. računski znak (minus), 21. mariborska tovarna avtomobilov, 22. naj-višja točka na nebu, 23. prebivalec severnih pokrajin, 26. južni sad, 27. kemični znak za mazurij, 29. zajedalec. prisklednik, 31. osefbni zaimek, 32. pogansko sredstvo, M se pridobiva iz nafte, 37. eden izmed treh Dumasovih mušketirjev, 38. jadranski otok, na katerem je bilo med vojno zloglasno fašistično taborišče, 39. glavno mesto skandinavske države, 42. moško ime, 43. industrijska rastlina, 44. tržaški pisatelj (Aiamut), 46. slovenska ilustrirana revija, 48. primerjava, 49. pokrito norčevanje, posmeh, 50. kolibar, kočar. Navpično: 1. priimek dveh nemških pisateljev — bratov, ki sta zaslovela po vsem svetu po svojih pravljicah, 2. del telesa, 3. britansko oporišče na Arabskem polotoku, 4. skupina niti, 5. gozdiček, 6. nekatere, 7. skrajni konec polotoka, 8. rojstna vas pesnika Ketteja na Notranjskem, 9. loščilo, 10. latinski predlog, 11. švedski kemik, izumitelj dinamita (Alfred), 12. sovjetski selekcionist, predstavnik mičurinske smeri v biologiji (Mihail Fjodorovič), 13. vrsta ptičev, 14. ime filmske igralke Ekberg, 18. židovski post, 21. tračnica, 22. reka Črni' gori, 24. razprava, akt, 25. tatarski poglavar, 26. pokoj, tišina, 27. zvezdni utrinek, 28. industrijski kraj v srednji Soški dolini, 30. del ust, 32. baltiška jezikovna skupina, 33. ime angleškega pisca kriminalnih romanov Doylea, 35. Bellinijeva opera, 36. ameriška denarna enota, 38. reka v Istri, 40. zlitje, 41. tuje žensko ime, 43. lijak, 44. mesto v Piemondu južno od Torina, 45. gorovje v Sahari, 47. japonska dolžinska mera, 48. začetnici velikega (sodobnega francoskega sli- m- m m nm KMŠM Brez besed Glasilo delovnega kolektiva tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj — Izdaja uprava podjetja — Ureja redakcijski odbor — Glavni in odgovorni urednik Marko Štuhec — Tehnični urednik Govc Janez — Uredniki rubrik: ing. Drago Smodiš, Slavko Šolar, Štefan Gruber, Franci Prislan ml., Stane Razdrh, Marijan Feneš in Ivan Pintar — Glasilo izhaja vsak drugi mesec — Tiska ČP »Gorenjski tisk« v Kranju — Naklada 1450 izvodov