Državno prvenstvo posameznikov in posameznic v atletiki
Dobra udeležba in
Jugova je s skokom 150 cm osvojila letošnje državno atletsko prvenstvo v skoku v višino
solidni rezultati
n
i
CENA IZVODA 20 DIN
izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne »r-tamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« e Ljubljani — Uredništvo tn -.prava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 - Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) - Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.
Poštnina plačana v gotovini
Leto XIII. — Št. 29	V Ljubljani, 21. julija 195?
Lorger postavil nov državni rekord s 14.2 - Slabo vreme skazilo prireditev - Izredna borbenost atletov
Ljubljana, 21. jul. S prvenstvi Jugoslavije res nimamo sreče. V prejšnjih letih smo imeli vedno težave s premajhno udeležim in podobnim, tokrat pa, ko so se na XIII. povojnem prvenstvu zbrali v Ljubljani prav vsi najboljši, je pričakovano odlično tekmovanje pokvarilo vreme. Tekališče in naprave na Odre-dovem stadionu pa so še presenetljivo dobro prestale naliv za nalivom in tako smo kljub tako slabim pogojem videli vrsto odličnih rezultatov in novih rekordov.
/Več kot 350 atletov im atletinj je bilo prijavljenih itn dejansko štie-V|Mo nastopajočih je bilo potem nkioli 500, in to članov 26 športnik *h partizanskih društev iz vse Jugoslavije. Mnogi so prišli le za en tek na 100 m ali za 3 mete, potem Da so odpadli, iker so morali organizatorji prirediti vsak dan dopoil-dfn'e še predtekmovanja im kvalifikacije.
Končno — 14.2
Posameznih disciplin ne moremo 'opisovali v podrobnosti, iker pač Dima m o prostora, z at to se ustavimo le pri najpomiemimejšiih.
Stanko Lorgietr že več ilet zaporedoma doseže svoj juigoelovamiski re-vvr,!. na visokih oviraih s 14.3. Uipra-V|če>uo smo pričalkoivaili. da se bo Enkrat spustili poti to znamko. V P juh' jan.i smo včeira j res imeli ere-c» videti rekordlnd tetk. ki mu je hriinesell v letošnji sezoni 2.—3. Dtcsto v Evropi. Potem ko je z -n&j-/'ečjo lahkoto tekel v pred toku 14.7 bil oeilo za desetinko sekunde slabši od Perušioa, ki je netnedii z'°Pet iiep fcoralk naprej, smo od fii-Daia mnogo pričakovali. Tekači nas
I3<an oslf<aje
Na današnji dan, 22. julija, se I® pred 16 leti pričela oborože-5a vstaja slovenskega naroda.
uške prvih slovenskih partiza-a,<>v so se sprožile in začele na lov ruski zemlji uničevati itali-|a6skega in nemškega okupator-
. Zgodovina slovenskega naroda *?. sama veriga zatiranj, na-ilstva in hlapčevanja. Več kot «°c let je slovensko ljudstvo i i'e,o pod najrazličnejšimi ob-j,j?Jn*ki tujega rodu, ki so izko-seaij brezpravnega slovenske-in j 'e*a- Nemški knezi, grofi leti- U®° pIemstvo je dolga sto-i v'a tiraniziralo slovenske pod-nič niso zalegli kmečki L| ki so bili krvavo zatrti. „ “ je to obdobje narodnostne-c i"'1 socialnega nasilstva. Fran-revoliifim v IS. stole-
&
/' zasejala seme odpora po vsej kof°P1’ *0<^a treba je bilo še več z,,/; .Poldrugo stoletje, preden je , jala svoboda tudi slovenske-ljudstvu.
oha f. Pll° je leto 1941, mračno thtv- -Je’ kakršnih je malo v zgo-šiJ/v" človeštva. Hitlarjeve fa-Vse; r? korde so divjale po j0 1 Evropi in grozile, da uničite,. is°cletne evropske kulture izpremene svet v nekdanji imperij, v dobo suženj-
rimski
žlvei	je peščica »izvoljenih«
Žic lf na račun milijonskih umorov p-Y^)rftvn‘k sužnjev, barba-jev’	5° 1° težki časi. Hitler-
skora^OJa*ki škorenj je zavzel Se vso Evropo, ruska vojska Zave, Pražena umikala, zapadai Z -J«* so se še komaj rešili Prav vP!\e 5elinc v Anglijo. In tež;: . časih, ki so bili najti« 111 najbolj kritični, ko je a<lalievanj.e na 2. strani)
res niso razočarali. Po hitrem teku, ki so jie končal z zmago Lorgerja, je vse nestrpno pričakovalo vesli s-oiilija. Že prva n-euradin-a vest, da je padleil državni reikorcF — 14.2 — je navdušila vse iprisofm/e. ikii, so biti seveda še bdi} veselili oib dokončni potrditvi.
»črni biser« iz Kalifornije
Ko se je po Ljubljani razširita vest, da bo nia državnem prvenstvu nastopili tudi svetovni rielkonder v desete robo ju, Ameiriikanec Rafer Johnson, je bito zaniman je za to prireditev v trenutku seveda še mnogo večje. Mnio-go svetovnih rekorder jev pne pri nas še nismo videli, zalo se nie smemo čuditi zlasti inilaidiiini, ki je simpatičnega črnega fam-tia že ob prihodu na stadion začeta ctdiegaito. Črni rekorder iz daljne Kalifornije se je odločil, da bo nastopil v metu krogle in kopja in tekel rna 100 m. 7 kg im .nekaj več težko kroglo je suval dllje od vseh naših specialistov. 15.81 m jie bila njegova znamka iin šele dia-ites je izvedel, da je pravzaprav dosegel svoj osebni rekord, kajti precejšna© težave ilmia z metrskim
sistemom, ki v ZDA mi običajen. V kopju ni bil tako nevaren, zato pa jie na 1® m gledali ceni lepo prikazali, kako so rna številnih, naj večjih tekmovanjih na svetu zmagovali Ovvens, Metoailfe, Dililard, Wiillliams; Murchiiison in ostali veliki črni spiriniterjii. Po prepričljivi zmagi nad Lorger jem, ki je na 100 m le redkokdaj gledali koga tako od daleč v hrbet, so sodniki objavili fantastične čase. Johnson 10.3, Lorger 10.5 in Millier 10,9, Rezultati so predobri, da bi jim lahlko ver jeli, saj so tudi mnogi neuradni časoma rilci iiz-
(Nadal je vanje na 8. strani)
Svetovni rekorder v deseteroboju, ameriški črnec Rafer Johnson, ki je nastopil na današnjem državnem atletskem prvenstvu kot gost, je seveda vzbujal med gledalci veliko pozornost
Svetovno žensko prvenstvo v malem rokometu
V

Beograd, 21. julija. Včeraj so bile pred 12.000 gledalci odigrane finalne tekme prvega svetovnega prvenstva v malem rokometu za ženske. Zanimanje beograjskega občinstva, ki je od otvoritve vse bolj naraščalo, je včeraj doseglo svoj višek. Mnogo je k temu pripomogla odlična igra naše reprezentance, ki ;e doživela samo en poraz v srečanju z Madžarsko. Lahko rečemo, da je rokomet v Beogradu popolnoma osvojil gledalce, saj se te dni govori samo o njem.
CSR : Madžarska 7:1 (3:1) Jugoslavija : Nemčija 9:6 (4:4)
Ze v predtekmovanju se je češkoslovaška reprezentanca pokazala v nekoliko boljši luči, zato smo pričakovali veliko borbo za prvo mesto. Toda Čehinje so v finalu zaigrale ve-č kot v vrhunski formi in dobesedno pregazile Madžarke. To je bila resnično velika igra najboljše ekipe na svetu in Madžarke kljub prizadevanju niso mogle doseči več kot častni gol. Pri zmagovalkah smo videli naravnost ’ dovršeno tehniko.
Nogometno tekmovanje za srednjeevropski pokal
C.zvezdo m je častno poslovila
Po zmagi naših igralk nad Zah. Nemčijo v predtekmovanju in po odlični igri proti Danski smo z optimizmom pričakovali to tekmo. Toda tudi Nemke so se hotele oddolžiti za prejšnji poraz in so se pred tekmo zaklele, da hočejo zmagati. Začele so ostro in že v 2. minuti so dosegle prvi gol, ki pa je le še bolj podžgal naše igralke. V 4. minuti je Nada Vučkovič izenačila. Sledili so obojestranski napadi, hitro menjavanje prodorov, od teh pa so bili naši mnogo bolj nevarni, ter je nasprotna vratarka morala
(Nadaljevanje na 2. strani)
Budimpešta, 21. jul. Beograjčani si res niso mnogo obetali v ponovni tekmi z Vasasom v Budimpešti. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in čeprav je lilo kot iz škafa, se je zbralo včeraj popoldne na Nep stadionu več kot 50.000 gledalcev. Vsi so bili prepričani v lahko zmago domačega Vas as a, saj je že v Beogradu dokazal, da je boljši nasprotnik kot Crvena zvezda. Toda dogodki na iigrišču so pokazali čisto nekaj drugega.
Vasas : C. zvezda 3:2 (1:1)
Crvena zvezda je nastopila v naslednji postavi: KHvokuča, Tomič. Zekpvič, Mitič, Spajič, V. Popovič, Durkovič, Tasič, I. Popovič, Kostič, Rudinskt.
Takšne igre Budimpešta že dolgo ni videla. Obe moštvi sta zaigrali
neverjetno požrtvovalno, duhovito in borbeno. Takoj v začetku so imeli domačini pobudo v svojih rokah in že v 10. minuti so imeli najlep-šo priložnost doseči vodstvo, toda žoga je zadela samo prečko. Crve-ua zvezda je zbrala -svoje vrste in po tem nevarnem strelu Berendija, začela nevarno napadati Vasas-ova vrata. 2e v 15. minuti je imel Kostič izredno priložnost, da doseže vodstvo, saj je bil sam pred golom, vendar je streljal vratarju v roke. Kmalu za tem so imeli napadalci Vas as a idealno šanso za dosego gola, toda Siladji je z glavo poslal žogo mimo praznih vrat. Šele v 25. minuti je padel prvi gol. Dosegli so ga gostje. Rajko Mitič in Tasič sta kot za zabavo preigrala vso Obrambo Vasas a in Rajko je izvrstno -oddal žogo Kostiču, ki je z 29 metrov
Svetovni rekorder in naš diržavni prvak: Rafer Johnson in Igor Penko
daljine ostro streljal in dosegel vodstvo. Domačini so ugotovili, da jim lahko Crvena zvezda prav ne-všečno zagode. Zato so začeli znova napadati. Pet minut pred koncem prvega polčasa je Siladji z glavo dosegel prvi go;l za svoje barve, in sicer po streljanem kotu. Tudi Crvena zvezda je imela lepo priložnost, da doseže še več golov, toda Rudinski in Kostič sta sicer dobro streljala, vendar je še bolje branil domači vratar.
V drugem polčasu je Crvena zvezda nadaljevala s svojimi napadi, gol pa so dosegli domačini. Po nenadnem strelu Telekija so prišli domači v vodstvo z 2:1. Krivokuča je imel žogo že v rokah, toda ker je bila spolzka, se mu je izmuznila iz rok - v mrežo. Po tem golu Crvena zvezda ni klonila, nasprotno, zaigrala ie še lepše in mirneje. V 55. minuti je Kostič izvrstno oddal žogo Tasiču, ki jo je plasiral mimo vratarja v gol — 2:2. Tretji in zmagoviti gol za Vasas je spet dosegel Telek-i. Skupaj s Siladji jem sta preigrala vso obrambo Crvene zvezde in ko se je Tele-k-i znašel pred Krivokuco, ni imel več težkega dela in tako je tudi dosegel končni rezultat tekme 3:2. Rezultat se do konca igre ni spremenil, čeprav so imeli gostje še zrele priložnosti rezultat izenačiti. Ce govorimo o kvaliteti igre, je bila prav gotovo boljša o prvem polčasu kot v drugem. To je tudi povsem razumljivo, saj so imeli nogometaši obeli moštev v začetku veliko več moči, morale in telesne vzdržljivosti kot v drugem delu igre, ko jih je slabo in deževno vreme skorajda vse po vrsti spravilo na noge. Tekmo je odlično sodil češk-o-slova-škii sodnik Maček.
Pred soncem, dežjem in vetrom najuspešneje čuva Vašo kožo kvalitetna
NARTA
SpM
KREMA
Odločala bo freffa tekma
Novi Sad, 21. julij. Okrog 20.000 gledalcev je prisostvovalo danes povratni nogometni tekmi za srednjeevropski pokal. V tej tekmi je slavila Vojvodina zasluženo zmago. Ker pa je zmagala 4:1, prej pa Rapid s 3:0, bo v sredo odigrana tretja tekma v Beogradu, ki bo odločala o končnem finalistu.
Vojvodina : Rapid 4:1 (2:1)
Na današnji tekmi je Vojvodina povsem dominirala in goste takorekoč »povozila«, pri čemer je zlasti zaslužen izredno razpoloženi napad, ki je dosegel kar štiri gole. Ves čas igre so domači prevladovali, v prvem delu pa so igrali skoraj popolnoma pred vrati go-,
r (Nadaljevanje na 8. strani)
Mii isl: [$t iilarsla, illJ
Pred letošnjimi motornimi dirkami na Ljubelj
(Nadaljevanje s 1. strani)
večkrat posredovati. Naše so ie vodile * 4:2, ko je Nemkam uspelo razliko najprej zmanj-šaiti, v zadnji sekundi polčasa pa izenačiti na 4:4.
Prvih pet minut drugega polčasa pa je bilo
Dan ost a je
(Nadaljevanje s 1. strani)
bilo težko .verjeti v poraz vsemogočnega pruskega »nadčloveka«, se je slovensko ljudstvo kot en mož oklenilo Komunistične partije, ki je bila edina ne. omadeževana stranka in ki je edina lahko povedla slovensko ljudstvo skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi do končne zmage, do nacionalne in socialne osvoboditve.
Dne 16. julija 1941 je Glavni štab slovenskih partizanskih čet sprejel zgodovjnski sklep, da je treba pričeti z oboroženo vstajo po vsej Sloveniji. Takrat je bilo v slovenskih gozdovih, na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem že okoli 25 partizanskih čet, ki so že čez nekaj mesecdv tvorile jedro bodočih odredov in brigad.
Več kot polovica tistih hrabrih sinov slovenskega naroda, ki so se prvi dvignili proti okupator, j n, je dalo svoja življenja za svobodo. Toda na njihova mesta so stopali novi in novi borci, kri prvih partizanov je vzklila bogato seme. Iz prvih partizanskih čet je čez tri leta zrasla mogočna in hrabra Jugoslovanska armada, ki je zadala jKupatorju smrtni udarec in prinesla vsem jugoslovanskim narodom težko pričakovano svobodo.
odločilnih za izid tekme. Naše igralke so z odlično taktiko dosegle tri zaporedne gole in s tem tudi zmago. Proti koncu polčasa so Nemke prešle na individualno obrambo, ki našim igralkam ni najbolj ustrezala, vendar naše zmage to ni moglo več ogroziti. Najboljša strelka in igralka v našem moštvu je bila Vučkovičeva, ki je dosegla 4 gole, poleg nje pa sta se odlikovali še Tičičeva in Jenčičeva. Pri nasprotnicah pa sta bili najnevarnejši Warens in Rtickrietmova. S to zmago Je Jugoslavija osvojila tretje mesto in bronasto medaljo.
Danska j Avstrija 10:6 (3:3) Lestvica najboljših strelk
Na pivem svetovnem prvenstvu ▼ malem rokometu za ženske eo bile najboljše strelke: Vučkovič (J) 18 golov, Bartakova (ČSR) li, Hoffer (Avstr) 10, Jona (M), Warens, Riick-riem in Burmeister (Z. H.) 8, Kučerova (ČSR), Hanzmas (Mad), Tičič, Toth (J), Nielson, Jen »sen (Dan) 7 Itd.
Končni vrstni red: 1. CSR, 2. Madžarska, 3. Jugoslavija, 4. Zah. NemČilja, 5. Damska, 6. Avstrija, 7. Poljska, 8. Švedska, 9. Romunija.
Naročajte se
NA POLET
PRVE D1RKALISCNE KOLESARSKE DIRKE V KRANJU
Ob 70-Ietnici slovenskega kolesarskega Športa bodo 28. t. m. ob 16. uri na dirkališču v StražiSču pri Kranju velike dirkališčne kolesarske dirke z udeležbo najboljših slovenskih kolesarjev. Nastopili bodj tudi turisti. Dirke bo organizirala »Mladost« iz Kranja skupno e KZS in bodo prve tovrstne dirke v Kranju.
Odbojka — moški: RADOVLJICA : KAMNIK 3:0
Ljubelj, ing. Bloudek in njegov Ford
Upajmo, da je irim dobro pripravljen
KRIM : NAPRIJED 4:1 (1:0)
Ljubljana, 21. julija. Okoli 50 gledalcev Je kljub močnemu dežju prisostvovalo nogometnemu srečanju med domgčim Krimom in Naprijedom z Reke. Ze po prvih udarcih so domačini prešli v napad in močno ogrožali vra*a gostov. Toda slabo streljane žoge so šle ali v ©ut, ali pa jih je ujel vratar gostov, ki je Imel pri tem izredno srečo. Gosti so poskušali igrati s kratkimi podajanji. Ta sistem pa se jim ni obnesel zaradi močno razmočenega terena. Ze smo mislili,
da bo minil prvi polčas brez gola, ko je domačin Slapničar iz bližine streljal na gol, vratar gostov pa je žogo zbil v kot. Dobro streljano žogo e kota je nato Slapničar z glavo poslal v mrežo.
V drugem polčasu je kazalo, da so se gostje nekoliko bolj znašli na terenu. V prvih minutah so močno ogrožali vrata domačinov; pato pa so zopet prevzeli pobudo domačini in prevladovali na igrišču do konca. Potek tekme je močno oviral močan naliv, ki je spremenil Igrišče v »plavalni bazen«.	P. A.
Se borih 14 dni nas loči od velike mednarodne prireditve, ki »1 je v svetovnem športnem koledarju priborila le dostojno mesto. To je ljubelska dirka, vsako leto obiskana od desettisočev gledalcev in seveda od mnogih najboljših inozemskih ter domačih »asov« na motorjih in avtomobilih.
Ljubelj bo letos 4. avgusta spet oživel ... Številne zastave različnih držav bodo zaplapolale ob znani progi, ki je dolga 5100 m, množice ljudi pa bodo občudovale drzno vožnjo mojstrov na jeklenih motornih konjih. Letošnja dirka Je pomembna še zato, ker Je to V. mednarodna dirka in ker bodo letos prvič organizirali tudi ekipno tekmovanje' za »Nagrado Ljubelja«.
Organizatorji, marljivi Tržičanl in Avto-moto zveza Slovenije so že doslej prejeli številne prijave inozemcev, med katerimi bo seveda najbolj »vlekel« ...
. . . SVETOVNI MOJSTER HILLEBRANDT
Letos smo ga srečali v Opatiji. Ko je zvedel, da je bil njegov rekord ljubel-ske proge porušen, Je samo pogledal v svoj koledarček, nekoliko pomislil in tržičkim funkcionarjem obljubil svoj nastop z besedami: »Ne bo težko, spet bomo rušili rekord!« Ker pa bo na tej dirki sodeloval tudi lanski zmagovalec in rekorder, Avstrijec Orsario, bo borba med njima za novi rekord brez dvoma najprlvlačnejša točka. Vrh tega se obeta še mnogo zanimivih borb v posameznih kategorijah, zato bomo na ljubeljski pro- . gl znova doživljali vse tisto, kar se že leta in leta ponavlja.
POGLEJM ONEKOLIKO ZGODOVINO
Ko smo bokali po spominih v zgodovini ljubeljske dirke, smo se morali »spodtaknitl« ob nlalega vsestranskega Športnega delavca Inženirja Stanka Bloudka, da bi nam nekoliko povedal o tem, kako je tudi on pred 31 leti nastopil kot tekmovalec na prvi ljubeljski dirki.
Inž. Bloudka je težko najti, vendar emo ga staknili v njegovi pisarni, v Projektivnem biroju SZS. V rokah je imel načrt za ljubljanski hipodrom — spet v prid dirkačev, to pot na konjih .. .
»Veste, mudi se mi, hiteti moram! No,
dve prestavi. To je bil mali turni avtomobil in z njim sem poizkusil voziti na Ljubelj. Pa ml je pri večkratnih poskusih zavrela voda v hladilniku. Kaj bi storil? Pogruntal sem takorekoč svoj izum. Podal sem k hladilniku še rezervoar za vodo in potem je šlo brez težav. Zmagal sem v svoji kategoriji, medtem ko so mnogi drugi avtomobilisti odstopili,« nam Je pripovedoval.
»Pa je bilo tudi že tedaj tako živahno na Ljubelju?«
pa naj bo . ..« Je hitel zatrjevati, pa je obenem že pokazal bronasto plaketo, ki Jo je tedaj prejel za svojo zmago v kategoriji malih turnih avtomobilov. Na piaketi je pisalo: »Inž. Stanku Bloudku za doseženo prvo mesto — avtomobili kategorija I-B.«
STARI FORD
»Veselje sem imel tedaj s tem športom in sem ge odločil, da bi tekmoval. Seveda ne z »Micko«, kot ste nekoč napačno napisali. Imel sem starega Forda na
Zaključena je etapna kolesarska dirka »Tour de France«
Anqueiil končni zmagovalec
Pireneji so izrekli svojo sodbo. Vsakomur, kdor je spremljal dogodke na letošnji kolesarski dirki po Franciji, je bilo jasno, da bo končni zmagovalec te velike dirke oni kolesar, ki bo v vodstvi po težkih gorskih etapah v Pirenejih. Niso se zmotili. Kajti prav malo je verjetnosti, da bi v zadnjih dveh etapah mogel še kdo ogrožati prvo mesto mlademu francoskemu dirkaču Jacque-su Anquetilu, ki je svojo prednost uspešno ohranil tudi preko Pirenejev. Nekaj časa je kazalo, da bo v Pirenejih res prišlo do dramatičnega preobrata. Francosko moštvo je namreč kot celota preživljalo hudo krizo in tako je bil nosilec rumene majice Anquetil nazadnje odvisen le od svojih sil. Ni mu bilo lahko. V najtežji etapi, ki je vodile preko visokih prelazov Tourmaleta in Aubisgueja, je bil že v hudi krizi in le 1 največjim naporom jo je premagal Ki je malo izgubil v primeri z nekateri-
mi najnevarnejšimi zasledovalci. Junak Pirenejev je bil Italijan Gastone Nenci-ni, zmagovalec letošnje dirke po Italiji, ki je zmagal v najtežji etapi, čeprav 'je dan preje nerodno padel ln zaradi neprijetnih poškodb celo noč prebedel. Pireneji so zadali »smrtni udarec« tudi lanskoletnemu zmagovalcu dirke po Franciji Walkowiaku, ki je moral zaradi izčrpanosti odstopiti.
Za Pireneji je prišla še etapa na kronometer, kjer Je 23-letnl Anquetil ponovno dokazal, da v tej vrsti tekmovanja nima konkurence. Z lahkoto je opravil z vsemi svojimi nasprotniki in tako zopet povečal svoje vodstvo v skupni oceni.
Rezultati: XVII. etapa Aix les Ther-mes—St. Gaudens (236 km): 1. Defilipis (It) 7:00:06, 2. Forestier (Fr), 3. Baffi (It), 4. Bergaud (Fr), 5. Scheilenberg (Svi), 6. Keteleer (Belg) isti čas, XVIII. etapa St. Gaudens—Pau (207 km):	1. Nen cini
Jans-
Dotto
»Ah, seveda, kajti te dirke so že takrat vzbudile veliko zanimanje. Organizirala jih je Ilirija, glavni organizator pa je bil pokojni Jaka Gorjanc. Brez njega si sploh te dirke nismo mogli predstavljati. Povedati moram če, da so se domačini že tedaj pri organizaciji dobro izkazsli, saj je bila proga, ki je bila približno tako .olga kot sedaj, zelo dobra. Zato ni nič čudnega, da so ljubeljske dirke doživele taka močno tradicijo.«	T. B.
Neopani smučarji sredi poletja
Jezersko, 21. jul. Pod mogočnim Grin tavcem in Kočno so se danes zbrali sredi poletja neugnani smučarji, da se še enkrat pomerijo na „	.	.	.... ..
prostranih smučiščih nad Češko ko- pa med vsemi kranjskimi tekmo-čo. Današnji meddruštveni slalom valci dosegla najboljši čas. laksne
so zasedli vsa tri članicah spet ni sprotnice Slavice je prepričevalno
prva mesta, imela resne
Pri na-
Zupančičeve, ki zmagala, obenem
čo. Današnji je organiziral kranjski Triglav in sicer za pokal ObLO Kranj. Na 350 m dolgi progi, ki je imela 50 m višinske razlike in 4-6 vratič, sc je pomerilo 26 smučarjev iz Tržiča, Kranja in Jezerskega. Žal se tega tekmovanja niso udeležili smučarji iz Ljubljane, Jesenic in Škofje Loke. Prehodni pokal so osvojili Kranjčani, med moškimi, posamezniki pa so triumfirald Tržičani, ki
LETO Sili.
Sle v. 29
Stran 2
nadarjene smučarke še ni imel jugoslovanski šport. Tudi 15-1 e t na mladinka Rutarjeva je danes odlično vozila in med mladinci zasedla drugo mesto. Snežne razmere so bile odlične. Progo so tekmovalci prevozili dvakrat.
Rezultati — člani (13): Krmelj 1:16.9, Perko 1:18.0, Primožič (vsi Ljubelj) 1:19.1, Jerman 1:36.3, Tušek .1:45.7 (oba Triglav), mladinci (7): Medja (T) 1:41.9, Hladnik (Ljub) 1:45.5, Rol ih (T) 1:50.1. članice (3): Zupančič (T) 1:25.9, Koder (Ljub) 2:4.0, mladinke (4): Rutar 1:43.3, Jamnik 1:56.7, Ankele (v.se T) 1:59.9.
Javornik
Ibhotson 3:57.2 na 1 miljo
V petek, je na mednarodnem tekmovanju v Londonu dosegel angleški tekač Derek Ibhotson nov svetovni rekord v teku na 1 miljo s časom 3:57.2. Novi rekord je za 8 desetink sekunde boljši od dosedanjega, ki ga je imel Avstralec Landy. V rekordnem teku v Londonu so tekli še Delany (Ir) 3:58.8, Jungwirt (CSR) 5:59.1, Wood (VB) 3:59.3 in Lewandowski (Polj) 4:00.6. Po teku v Londonu je lestvica najboljših tekačev na 1 miljo vseh časov naslednja: 3:57.2 Ibhotson (VB), 3:58.0 Landy (Avstral), 3:58.6 Bailey (Avstral), 3:58.8 Bannister (VB), Bowden (ZDA), Delany (Ir), 3:59.0 Tabori (Madž), Roszavolgyi (Madž), Lincoln (Avstral), 3:59.2 Nielsen (Dan).
POSTOJNA OSVOJILA POKAL
Vrhnika, 21. jul. Danes ie vrhniški Usnjar organiziral nogometni turnir v plačaš titev -narodnega heroja Ignaca Vo-ljča. Na turnirju eo sodelovala naslednja moštva: Javor-
(It) 6:37:31, 2. Gay (Jugovzhod), 3. sons (Belg), 4. Lorono (Špan), 5. (Jugovzhod) Isti Cas, 6. Adriaenssens (Belg), zaostanek 5 sekund, XIX. etapa Pau-Bordeaux (194 km):	1. Baffi (It)
5:04:22, 2. Darrigade (Fr) zaostanek 21.48, 3. Padovan (It), 4. Baron (It), 5. Lampre (jugovzhod), 6. D upre (jugovzhod) Isti čas, XX. etapa Bordeaux-Libourne (66 km na kronometer); 1. Anque‘il (Fr) 1:32:17, 2. Defilippis (It) zaostanek 2:11, 3. Van Es* (Niz) 2:56, 4. Lorono (Spa) 3:14, 5. Forestier (Fr) 4:03, 6. Planckaert (Belg) 4:07, 7. Hoby (NEC) 4:13, 8. Jans-sens (Belg) 4:42, 9. Mahe (Fr) 4:58, 10. Keteller (Belg) 5:55.
Kot je bilo pričakovati, zadnji dve etapi kolesarske dirke po Franciji nista prinesli nobenih večjih sprememb in presenečenj več. Končni zmag. je Jaques Anquetil, ki sc je letos prvič podal na to težko dirko. V si so vedeli, da je mladi Francoz zelo močan v ravnini, zlasti še na kronometer, vprašanje je bilo samo, kako se bo obnesel v gorah. Odlično jc prestal veliko preizkušnjo, saj je bil tudi v gorah med najboljšimi in je zato povsem zasluženo prinesel rumeno majico v Pariz. Njegova prednost je ob koncu znatna, saj je drugoplasirancga kolesarja prehitel skoraj za četrt prc in o kaki slučajni zmagi ne more' biti govora. Francozi so slavili premočno zmago tudi v ekipnem tekmovanju, gorsko nagrado je osvojil Italijan Nencini, v posebnem tekmovanju po točkah pa je prvi Francoz Forestier.
Rezultati XII. etapa — Libourne—Tours Cit? km): 1. Darrigade (Fr) 9:56.53, 2. Padovan (It), 3. Keteleer (Belg), 4. Kerstcin (Niz), 5. De Jongh (Niz), 6. Bergaud (Fr) isti čas; XXII. etapa — Tours—Pariz (22? kmI:
1.	Darrigade (Fr) 5:58.31, 2. Padovan (It), 3. Forestier (Fr), 4. Van Est (Niz), 5. Lampre (Jugozah), 6. Sigucnza (Jugozahod) isti čas. Končni prstni red: 1. Anquctil (Fr) 135:44.42,
2.	Jansscns (Belg) zaostanek 14:56, 3. Chri-
stian (švi) 17:20, 4. Forestier (Fr) 18:02, 5. Lorono (Spa) 20:17, 6. Nencini (It) 26:08, 7. Defilippis (It) 27:57, 8. Van Est (Niz) 28:10, 9. Adrianssens (Belg) 34:07, 10. Dotto (Jugovzh) 36:31,	56. Milliou (Ile) 4:41.01.
Ocena moštev: 1. Francija, 2. Italija, 3. Belgija, 4. Nizozemska, 5. Zahod.

@ — Mirna peč. Na dolenjskem okrajnem t-trelskem prvenstvu je med 6 ekipami zmagala SD Vinko Padeišič iz Novega mesta, slede SD Trebnje, ŠD Mirna peč, SD Novo-teks itd.
gg — Vrhnika. Vrhniški kolesarji, ki nimajo urejenega igrišča, si bodo pomagali kar sami. Nedavno so navozili poleg igrišča nekaj kamionov ugaskov, med počitnicami pa bodo igrišče uredili.
V počastitev 16. julija — Dneva tankistov — je bila pretekli teden nogometna tekma. Enajsterica domače garnizije JLA je z 2:1 (0:1) premagala garnizijo iz Borovnice.
gl — Kranj. Na okrajnem strelskem prvenstvu je sodelovalo 52 strelcev in 10 družin. Zmagali so Jeseničani, med posamezniki pa Kranjčan Peternelj.
Predsednik Obč. LO Kranj, tov. Vinko Hafner, bo prihodnjo nedeljo ob občinskem prazniku (1. avgusta) sprejel 50 najboljših športnih in telesnovzgojnih delavcev iz Kranja.
NK Mladost bo tudi letos organiziral v počastitev občinskega praznika mladinski nogometni turnir, na katerem bo sodelovalo 6 nogometnih moštev: Lokomotiva (Zgb), Odred, Ljubljana, Kriifo, Rudar, Triglav, Jesenice in Mladost. Turnir bo 3. in 4. avgusta na stadionu Mladosti.
gg — Šenčur. V okviru krajevnega praznika (16. julija) je bilo tu več športnih tekem. Na nogometnem turnirju je zmagalo moštvo Šenčurja pred Predosljami in Cerkljami. Tudi v odbojki so zmagali domačini.
gg — Radovljica. V plavalni tekmi med domačim Prešernom in prvakom BiH Veležem, so zmagali gostje 120:81. V vaterpolu so zmagali domačini 7:1.
W A T
P, ^.i- m o ■
Kdo bo lelošuji prvek:
Triglav ali... ?
Konec prihodnjega tedna se bo v Novi Gorici začelo prvo kolo republiškega prvenstva v vvhterpplu. Letošnje prvenstvo je po obliki nekoliko drugačno od prejšnjega. Razdeljeno je sicer prav tako kot lani v dve koli, vendar pa s to razliko, da je prvo kolo nekakšna kvalifikacija za finalno drugo kolo. V prvem, kolu prijave niso omejene in lahko sodelujejo vsa slovenska moštva. Sest najboljših iz prvega kola pa bo nastopilo 14 dni kasneje v finalu v Kranju.
Za j rvo kolo se je doslej prijavilo 7 moštev in če prijave ne bodo izpopolnjene, bo tako izpadel samo en klub, k ine bo imel pravice nastopa v finalu. Prijavljeni so 2PK Ljubljana, Triglav-Kranj, Ilirija — Ljubljana, Branik — Maribor, Kamnik, Rudar — Trbovlje, Neptun — Celje in Bled. Zanimivo je, da se v prvem kolu ne bosta srečala glavna rivala /r letošnje prvenstvo, lanskoletni prvak ZPK Ljubljana in drugo-plasirani Triglav. Propozicije namreč predvidevajo, da se pryo kolo odigra v dve. skupinah, tako da v prvi skupini igrajo prvi, tretji in peti z lanskega prvenstva, v drugi skupini pa drugi, četrti in šesti. S tem bo prvo kolo prav
Branika
e»
•pri'
,čnčJ6
to na lanskem Pr.
izstopala kot je bilo venstvu. Zato pa borba na »repu«, kjer družbi najboljših ^vaterpolistov
nitk iz- Rakeka, Postojna, Duplica in Usn jar. Srečanja so se končala takole — Javornik : Duplica 2:1 (0:0), Postojna : Usnjar 2:2 (v podaljšku 3:2). Usnjar : Duplica 0:2 (0:1), V Kmalu je Postojna premagala Javornik 6 4:3 (1:1) in osvojila že dirugiič pokal ObLO Vrhnika. Krašovec
Državno mladinsko prvenstvo v nogometu
Partizan prvak
Split, 21, julija. V d-r-ugi tekmi za naslov državnega m ladinske ga prvaka v nogometu je beograjski Partizan ponovno premagal splitskega Hajduka, im sicer z 1:0. S to zmago' je Partizan osvojil letošnje mladinsko državno prvenstvo v nogometu.
Zmaga Olimpije
V okviru za pa d ne zvezne teniške lige ie ljubljanska Olimpija v Zagrebu med tednom porazila moštvo ZTK iiz Zagreba z rezultatom 5:2. S • to zmago so si Ljubljančani pridobili precej možnosti, da zasedelo v svoji ligi 2. mesto za Montažnim iz Zagreba.
NOV STADION
potrebujejo
Kranj, 21. jul. V petek zvečer SO zborovali športniki ŠD Triglav iz Kranja. Iz poročila predsednika tov. Miheliča je " "k> ra.zvidmv. da i® članstvo porastio za polovico in da ima društvo 1241 članov, ki eo v preteklem letu ekipno ali posairiez-no tekmovali na 485 tekmovanjih-Tudi število klubov se ie zvečal® od 6 na 9, še vedno pa v okviru društva niso osnovane sekcije, ki fo* jih članstvo žeti. Poleg tega obstaja precejšnje pomanjkanje igrišč ifl pokritih športnih prostorov. Na sedanjih igriščih mi pričakovati večjega razmaha in napredka, ker komaj zadostujejo za delo obstoječih s-eiko;j. Zato se postavlja kot skrajno nujno vprašan je gradnje novega stadiona s potrebno dvorano po ž-e pripravi jenih načrtih. Nezadostna je tudi propaganda. Kranjski športu1 delavca, ki za to odgovarjajo, bi ee morali zavedati, da za slabo propagando niso krivi samo časniki, n® katere večkrat, z s raca io vso krivdo-temveč nezainteresiranost ljudi f posameznih klubih. Na koncu izvoliti novi odbor z dosedanjih1 predsednikom Miheličem na čelu.
gotovo izgubilo nekoliko na zanimivo5 in bo večja pozornost posvečena oniU1 klubom, ki se bodo borili za obstanek finali'.
Zelo verjetno, da bodo na tekmovanj v Gorici najbolje pripravljeni Kranjčani, saj so nedavno zaključili EV°J 14-dnevni. trening , v Splitu, kjer so iti1®” K dovolj priložnosti, da v težkih 18d z ''gralci Mornarja, Jadrana in FOS izpopolnjujejo svoje znanje. Triglav ^
svoje nasprotnike medtem ko bodo rivali , prvem kolu Ilirija in Ka®1
Zfi4
imel
Neptuna,
Ljubljane - invv.m	*«*»*j- —	^
nik. Ljubljančani bodo imeli ver;e* lažje delo, saj je Ilirija letos ne koli ^ oslabljena, ker v njenih vrstah nt 'a najboljšega strelca Loosa. Tudi Mar'.b° čani bodo v svojih vrstah pogrešali 0 sotnost Kocmurja, ki pa bo ve:Jct'5 okrepil vrste svojega sedanjega k:u Triglava. Vse kaže, da
IV«
imamo letos,
ljene tri novince: Rudarja, Neptuna Bled.
Rajko Mitič
nekoč«je
Jaoes jiramo bolje, nogomet lepši"
V
Špageti „a la Meša'
Znani nemški športni časopis »Sport-Magazin« iz Niirnberga je v svoji zadnji številki pričel zanimivo anketo z naslovom »Ali so igrali nekdaj boljši nogomet kot danes?«. Na to vprašanje bodo v prihodnjih številkah tega lista izčrpno odgovarjali znani nogometaši, ki so igrali že pred vojno in nadaljevali svojo kariero tudi po njej.
Helsinkih, mi je rekel: »Če bi bil 25 let mlajši, hi imel kaj malo iskati na mladinskem prvenstvu Finske.« Nekdanji idol športnega sveta bi
la, Foni. Olivi eri so rastle pred voj-
'Zg-odba se začne takole:	znani
karikaturist beograjskega »Futba-la$, Raja Stankovič,- — čigar dve karikaturi smo v zadnjem času objavili tudi v našem listu — je nedavno sodeloval na mednarodnem natečaju športnih karikaturistov v Parizu, 'lam je dosegel v dokaj ostri konkurenci deveto mesto, prvi pa je bil sodelavec francoskega dnevnika
ke »gobe
jal: »Dajte mi kakršne hočete, samo da bodo špageti.« Seveda je pri tem govoril »mešano ita!ijauščinO«t pol srbsko, pol italijansko. Natakar ga je takoj nato vprašal: »Ali želite morda špagete >a la Moša?< Pa j a ga je seveda debelo pogledal, kasneje pa dognal, da je lastnik te male restavracije strasten navijač Torina, hkrati pa osebni »L'Equipe«, prijatelj trenerja Moše Marjanoviča. Zato je svojim špagetom nadel
no kot gobe. Sedanji nogomet pa ta- ^)ero °
umori se preden sp raz- paja Stankovič se je vračal do- ime »Špageti a la Moša«.
mo v skozi Italijo in se mimogrede Kdor ima preveč denarja ustavil tudi v lormu. Lačen in Že-
vi.i e jo.«
Zanimivo pa je, da je Paja Stankovič v zvezi z nogometom' v tem
Kot prvega so vprašali za njegovo imiaefnjie i uigoslo v a-nislce ga reprezentanta Rajka Mitiča. Vsekakor precejšnja čast za odličnega -igralca
jen se je »odplazil« v neko manj- kratkem času bivan;a v Italiji do-Tedai sem slišal v Italiji tudi to- šo expres-kavarno z imenom »Az- gnal samo to, da, prodajajo tam le: »Naši igral oi debi vato vse pr e- zurri«. Naročil je špagete iz same coca-colo s slikami J ul in ha, Schiaf-več denarja, da bi lahko dobro igra- radovednosti, da bi enkrat v živili.« To so bile besedic nekega novi- 1 jen ju pojedel kakšen kilometer te
fina in drugih. In zato ni nič čudnega, če Italijani v teh vročih dneh
C uren« zvezde, .bi se je vabilu od- danes zaostal za krog in še več za riarja iz Bologne. Izb oris til sem pri- italijanske specialitete. Ko je pri- pravijo, da se sedaj popije največ
Trnvl	i n	-i	»-V zvrj.rvo ir ,.1 n n »M-t.r o	y St t fl l’tir O.m	Q -lil	K It AHUtl	1 v	*	• I	•	“	I . . X — 1	_ i 1. .	....	1 ..	.... “ . 1	1 _ . I. X_—	T .. 1 ! — 1..-..	_ St -_- _	.....1-	__I 1 —
zvaj In izčrpno odgovoril na vpra- Zatopikom ali tvuoom. sanje, ikalko je z nekdanjim- im seda- Slavni John n y Weismu-Her. ki je n jiim mo@om e. tom. Ker se podobno bil pred 25 leti »na j večji pla val ec Vprašanj,e postavlja cesto tudi pri stoletja«, danes ti e bi prišel v ponos, bomo posredovati našim bral- štev niti na kakem šolskem prvencem izvajanja Rajka Mitič v celoti, šivu v ZDA.
lož nos t za majhno primerjavo Ju- šel natakar, ga je vprašal, kakšne »Julinha«, pri čemer seveda mislijo
»Premagal sem spomine«
»Kmalu boni slavil svoj 35. roj-shivi dain. Kot deček sienn .začel v vratih nekega majhnega beograjskega 'kluba. Mod 1938 in 19-10 sem .prišel do mladincev BSK, čigar prvo moštvo je bi lo toda j nekakšen »Wum-dertea.m« jugoslovanskega nogome-
V nogometu, pa n-iimamo takih primerjav. 'V športu, k jer odločajo goli, ne moremo tako primerjati kot drugod, kjer merilni trak in štoparica nepodkuplji vo odločala. Zalo se moramo zediniti, d,a gledamo na vrednost nekdanjega in današnjega nogometa kot na stvar okusa in io teinu primerno obravnavamo, šport je šel v zadnjih letih z.
ta..Med vojno sem se povzpel do pr- ogromnimi koraki naprej. Svetovni vega moštva, .po vojni pa sem 55- rekordi padajo v mnogih panogah 'krat oblekel majico z državnim gr- v neverjetno hitrem tempu. N,Tiče bom.	ne more zanikati, da ni tudi no-go-
V.i.del Sieni mnogo moštev, igral met napredoval. Naraven razvoj proti mnogim velikim nogometašem stvari ga vleče za seboj navzgor, z vsega sveta. Šestkrat sem preletel Pri ocenjevanju kvalitete iger od
gostova n,i. ki smo dosegli z odlično špagete želi igro rezultat 4:0, smo dobili tedaj večje premije kot običajno: približno 350 mark. Vsak italijanski .igralce (poraženi!) pa približno dvakrat toliko!
»Kdor ima dovoli denarja.« mi i'e tedaj govorit novinar, »ta se ne trudi preveč, da bi ga imel še več.
Kdor ima 40 oblek, ne misli na to, kaj bo oblekel in tri in kdor ima enega ali dva dobra avtomobila, se le redkokdaj trudi, da bi dobil še tretjega.«
V teh besedah ie mnogo resnice.
V novi razdelitvi sil v evropskem nogometu ie pričel tudi denar igrati po membno v togo.
(Konec p rihpdn i'ič)
Stankovič mu je de- na coca-colo, ki nosi njegovo ime.
Marjanovič trener italijanske reprezentance?
Ni dolgo tega, kar je prišel na uspehi Torina, ki ga Moš a trenira, dopust v Beograd popularni nogo- Ponudba italijanske nogometne fe-metni trener Marjanovič Moša. Ob deracije pa je za Mošo seveda zelo tej priložnosti je povedal, da ga je laskava in mu je dvignila »ceno« italijanska nogometna federacija na nogometnem »tržišču« v Italiji.
povabila, naj bi postal trener italijanske državne reprezentance. Iovod temu so dali seveda veliki
Po vsej verjetnosti bo Moša ponudbo »ugriznil« ...
v to
Čirič v Laziu
Atlantik, Cesto sem križaril po Evropi sem in t ;a, bil pa sem tudi na Datjimani Vzhodu, v Etiopiji im Sudanu.
Najbrž boste rekli, da m! zato res
včeraj in danes moramo upoštevali naravni razvoj nogometa. Nekdanji sistem je zahteval od -igralca- enostavne stvarni. Z izpremebo sistema pa so se morali igralci in moštva
Nogometno tekmovanje za srednjeevropski pokal
Bomo ostali brez finalistov ?
ne bo težko odgovoriti m a vpraša- preusmeriti. Prejšnji tako Imenovani nje. kdaj so igrali boljši nogomet, odprti sistem ie omogočal nagnem je Tudi jaz sem spočetka mislil tako. k lepi igri. k efektnim potezam, k Dukle.r nisem začel natančneje pne- *—rv.
in.išljati, se mi je dozdevalo, da se nolcoti ne bo ponovilo tisto, kar sem
doživel in videl v svoji mladosti. Toda hitro sem premagal take občut-*£. Seveda to, kar se človek sporni -0ja iz mladosti, ie često lepše, kot
V nedeljo in v torek ponoči sta bili v četrtfinalu odigrani usodni tekmi, ki sta menda že odločili, da Crvena zvezda in Vojvodina ne bosta sodelovali v polfinalu tekmovanja za SE pokat.
nekdanjih časov in sedanjosti.
Ni več Sindelarja,
Črve na zvezda je izgubila proti Vašasu z 1:3 (1:0) in igrala skoraj ves čas tekme zelo podrejeno v togo. Oči vidno so vsi igralci, zlasti pa napad, preigrani, kajti Zvczda-
Meazze, Zamere,
fantaziji. Današnji nogomet zahteva več sile, več rezerv, v.eč ide i im vendar ostane Igra lahko lepa. pa čeprav ie mnogo hitrejša.
Danes je mnogo teže igrali kot nekdaj. To odkrito -priznavajo tudi' zvezde od »včeraj«. To meni znani v r-e-suuloi. Zato bom poskuša! poza- strelec Wdlfl, to mi je potrdil zvez-
1«'M na spornim«, odstraniti romam- n,i kapetan Tirmauiič, ki je pred voj- ja He M	U1	______
ti ko in napraviti trezno primerjavo n,» igral mnogo tekem’ za reprezen-	pbčutno*priman j-kovaTa kon-
TW.UA-,in sodammmK	tauco. Strinjam se v tem' z Marja- ..	•» ,	- . u js„: »vozili«
uovičem. Brozovičem Kokotovičem, ^'iluli^iln'Iredl^e^aTl-Ma-tošicem... V sedanjem načinu K,. zasluženo zmago. Zvezda je si-agre bi mnogi, ta uh človek ne more	;šla v vod*tvo v prvem pol-
TO'koli pozabiti, ne mogli tako bn-	času lvi Popoviču v 17. min.,
1 j traki kot so. Današnji moderni no-	vendar w ma(ižarski igralci Baragom e t pozna le malo. zvezd, zato pa	y -7 gu,n„yak v 70	(11 min) in
tern bolj harmonično v-igramo mo- Silag-’, j v”85- min, zapečatili u-so-
v, - v	„ • do Beograjčanov.
—nos po nogomet niti tgnsctn, m	Cen poste varno se ogromen razvoj Mnogo težji položaj je imela
Več noben nogomet.	To	ie	borba,	T sur-uno, iku ga je po vomu napravi	Vojvodina, ki je igrala na Dunaju
kior vsakdo računa predvsem $	toč-	nogomet po vsem svetu, res nemo-	protj jzre<ino razpoloženemu. Rapi-
k'i"ml !,□ premijami.«	rcm(> ^niik-ab napredka Izgubil pa	i Tekma se je končala s 3:0 (2:0)
Že sto im stokrat sem dišal, da .se je mnogo na svoja 'lepoti. Danes m k fet Rapida. Vojvodinci so bili
T zadnjiiih 10 letih m rodil noben Za- vazno, kako opravi nogometaš svoje	..................
«iora. Sindekur, Mea-zza, Saram. Bi- »delo«, ampak predvsem to kakšen cain ali La iv,ton Za jugoslovanski je uounek. tega dela. Uci-nek ie w-^igomet .pa slišim, da po vojni ni podrinnl lepoto. To ie po mojem dal nobenega strelca formata Mar- mnenju osnova, današnjega nogo-Janoviča ali Wolfla. Moji adirti pa meta.
so: pred vojno jugcnslovan.skl nogo-	_	.
?l'Bt ni nikoli imel takšnih uspehov PozZOl »Bili SIMO Uporniki« to(>t sedaj. Ren je. da j-e marsikje
tevcu nogometa padla. toda, k j« Danes igrajo boljše! Nekdaj so
um-	-	■ •1	-	• •
Ljudje radii brskajo po spominih. Ce sem v dmužbi nekdan jih asov ju-ffoslovanskega nogometa, večkrat slišim takšne izj a v e: »To, kar viidi-mo danes no nogometnih igriščih, ni
Te dni se je vrnil v Beograd dosedanji trener Crvene zvezde Milovan Čirič, ki je po tekmi v Bratislavi odpotoval v lialijo. Tam je imel razgovore z nogometnim klubom Lazio, ki je v preteklem prvenstvu prve italijanske I. zvezne lige zasedel 3. mesto.
Čirič je skoraj dokončno skleni! pogodbo s tem klubom, da bi prevzel trening ligaškega moštva za dve leti, in sicer že od I. avgusta dalje. Za podpis naj bi prejel 4 milijone lir, mesečna plača pa bi bila 300.000 lir, razen tega pa še razne premije in nagrade. Zadnjo besedo bo seveda imela NZ|, ki bo Čiriču dovolila oziroma odklonila odhod v Italijo. Vprašanje tako rekoč visi v zraku še bolj zaradi 'tega, ker je doslej edino Čirič vloži! ponudbo za zveznega trenerja jugoslovanske državne reprezentance.
Še vedno »sprehodite iz kluba v klub
V zvezni nogometni ligi še vedno traja prehodni rok za igralce, ki v tem času lahko prestopijo r druge klube. Dinamo se bo okre-Krsfie II, ki je stalni član državne pil s krilcem Zagreba San tekom in
ia ,,uia ____reprezentance, na tekmi med Voj- z napadalcem Lokomotive Hmelino.
so pa močno popusti fi7ir 7e“ moštvo vodi no in Rapidom ni imel sreče. V Lokomotiva bo seveda najbolj pri-postalo v drugem polčasu prava minuti je z roko zadržal žogo, zadeta, ker jo bodo poleg doslej 1 - -	• ■	”	1	-	j) ros ti strel pa je iz daljave 25 m omenjenih igralcev zapustili še Ku-
iril v tretji gol za kec, ki namerava oditi na Reko, Rapid_____________
d-o prvega gola enakovredni, nato
__ X _ r»n rili C I I I I i 11 In mn.«' 1 \TJ\
razbita vojska. V napadu se je odlikoval edino Rajkov, vratar Vcreš pa je ubranil nekaj ostrih strelov. Nekaj časa je bila igra tudi groba, sicer pa težka zaradi dežja, ki je padal. Vojvodina je imela še to smolo, da ji pred tekmo popoldne
so si vsaj finančno precej opomogli, tako klub, kot tudi igralci. Morda bo Dinamo sedaj pri uas
Medle v Spartak, Gabrič pa v Split ali na Reko. Zanimivo pa je, da bo prevzel treninge pri Lokomotivi Madžar Fenyvesi.
^amo -merilo ki bi zanesljivo me- igrali lepše! Ko s-em igral prod dve- nl"stadtonu niso pustili trenirati, trenutno*"aa^Mf motoriziran1 ‘klub! bo^ustor Lehner^dosfdan^^tre" L!,:.:!! -il	Gole sta dosegla: Riegler v 2x ,n Medtem ko sta Koščak in Lipošu ner Antolkovič pa bo treniral dru-
benEmen.talno gledanje n>a pre- maigali »aazurre« s 4:0, sem imel po 3- ■ ^er jjappel v 74. minuti.
^	vnm	1uyaw.11 I v »'u	Jli ai^ a tll	□ **.V, on,uu ruiva
jci-cl-osit pa nam v reševanju postav- tekmi priložnost govoriti skupaj J,on,ega vprašanja 'u-n motih znan,c
Jj-pnega vprašanja nič ne pomaga, nekaterimi kolegi,, pa tudi z i-tali-
moj:ih znancev, dober pozna- jamskim .nogometnim »Napoleonom« zvezda, niti Vojvodina,
ja‘k-c tenisa, mi vztrajno zatrjuje, Vittoni-oim Pozizom. O-11 - pozna pred- „,.0.,^ uvrstiti v finale.
daoeB *ii teniškega ignaled koJt je vojni nogom.el kot nihče drugi, Cr”ena zvezda, ki igra drugo tek-
Tiilden ali čochet ali igralke, »Estetsko gledano je bilo prej res	na {ujern
:°l . ie bila Lenglcnova. Boksa,reki Tae lepše. Tedan je razmere so zah- v	’
medtem ko mora
®ttiakovnja!kii memi-jo, da stari Dernjj- tevale in-dividu-aimi raavoj posamez- koč e °p riti v ° f i n a 1 e. fv še oii miašel dostojnega n-asledni- niika. Vzijvodbujali so jiih V temu, da a- Da, sporni,m.
. ter Happel v 74. minuti.	novic imela Vespe že od prej, Re- go moštvo.
Visoka poraza obeh moštev sko- žek pa m[>tor OKW, so si Kupili e-raj »jamčita«. r da se niti C r vena ob poyratku skozi Nemčijo Vespe Nekdanji vratar
sedaj še Irovic, Sikic, Gaspert m Ferkovič. Tako so skoraj vsi igralci že motorizirani, razen Čonča in Crnkoviča. Pravijo pa, da tudi
ne bosta Zlasti
Crvene Zvezde Prvulovič, ki je bil zadnji dve leti pri Spartaku, je že podpisal -pristopno izjavo za Sarajevo in ima pravico nastopa na prijateljskih
so dajali igri liejcai svojega,- tipičnega, svojo fantazijo, originalnost
Crnkovič ne bo več dolgo zaosta- tekmah od 15. oktobra t. L, na pr-jal, ker si namerava kupiti avto- venstvenih pa od 15. januarja 1958 mobil.	dalje.
ir. .	..	---------• . - . ■■	.	Zanimiv rezultat je bil dosežen
^je M bil danes Nurmi? m tehutene £me»e. To ie miwmr - na kvali|ikacijski tekmi
za vstop
v prvo consko ligo med Pulo in
to!« Strinjali smo se in belolasi mož zdi se m-i, d,a nam atletika lahiko je nadalje val: »Mi na i-u-gu smo bili
■v~’ts“iTebKT'NN;S
Orientom v Pulju. Tekma se je s 5:5, kar daje Orientu
lišia it MSB stiialimia kmiia
Lij"08 Kuc ali Pirie. Ta trditev bi • 1 Viet’ kot smela. Ko sem z Nurmi-01 govoril v njegovi trgovini v
go-
le dni je izšla iz tiska težko pri-
lom razlike, potem »e bo prihodnjo oakovaua knjižica, zlasti med no-nog-omc Mabnjod ne	, •	ulifa sestal na Reki z gometn,mi sodniki
Z^de kot" MmzzT Pio- nedeljo, 28.' julija sestal na Reki'z kdaujeiga. Zvezde kot Meazza. no- ]jubljaftsk;.m Krimom. To je tudi
zgodnejše za
g-ometui šport in v njem sodeluje, bodisi kot igralec, sodnik ali pa
o_________ _________ pa tudi med klubski funkcionar. Niso to zgolj
funkcionarji in klubi, »Pravila no- »paragrafi«, knjižica je vredna še
Zaščitni
znak
je jamstvo za kvaliteto izdelkov
»ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom
precej predstavnika. In spet Krimom vred ...
slovenskega gometn e igre«, ki bo lahko veliko več zaradi tega, ker je v njej večji „„.-V' pripomogla k izpopolnjevanju no- del posvečen razlagi posameznih
* J	... —__ i ..	mnnn i r> » 1» Ilir io VU n i II nroiril TTo rn T1 Q era »P fa lčrt nnnftlna.
gometnega znanja iu discipline na igriščih.
utrjevanju
pravil. Ta razlaga je tako popolna, da ob nobenem pravilu ne more
ŽENSKA PREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA
Nedavno smo poročali o edini ženski, ki je pri nas funkcionar no- tudi svojo »primerno« zgodovino.
To je prva strokovna izdaja o biti nikakršnega dvoma, kako naj nogometu po osvoboditvi v Slove- se ga tolmači. Vrh tega jo d-upol-
•••	1 V • 1	1 J * 1 1 - L	* * _ * .    I — — — — —	|p n.. n n lili-
niji — eno takšnih smo dobili kot njujejo zelo jasne in okusne ilu-zadnjo leta 1940 — in ima seveda stracije. Zato lahko rečemo "
g-o-metuega kluba. Toda to sedaj ne drži več. Na občnem zboru nogo-
Avtor knjižice je znani sodniški inštruktor tov. Lado Maooratti, ki
o
»Pravilih nogometne igre«, da so to doslej najboljša slovenska nogometna strokovna literatura. Knji-
metnega kluba Mladost v vasi Ru- se je že pred petimi leti lotil tega žica je že v prodaji in stane 300 d i P ,	■ k , i __ _ j	. j_i:	_i ■ i _ ____j:—	___ir.1-: l., «Qlol I,„
n jan (okraj Šabac) so nedavno iz volili za predsednika tega kluba
dela, skrbno zbiral vse gradivo ter nar jev. Vsakdo ki bi jo želel ku-
dopolnjeval in urejal pravila z piti. jo lahko dobi pri Nogometni
učiteljico Marijo Mitič. Kot kaže, vsemi izpremembaini, ki so bile iz- zvezi Slovenije.
ji domačini zplo zaupajo in so ji dane od mednarodne nogometne
na ta način izkazali čast, da je kot zveze FIFA in IB. Ta pravila bi ženska postala prvi predsednik no- morala iziti že leta 1953, pa so za-
gometnega kluba v naši domovini, gledala beli dan šele pred nekaj
dnevi. Zdaj ni bilo finančnih sred-
»Motorizirani« Dinamo
štev, zdaj tega ali onega, no in končno je slovenska sodniška or-Dinamovci so se pred kratkim ganizacija naredila odločen korak
, y"' in se odločila za izdajo.
Ta pravila bodo koristila vsako-
A!i ste že poravnali
eaareieaiee©.?
vrnili domov s turneje po Južni Ameriki. Njihov športni uspeh se-
__________ _ ,	.	.	> P.r
veda ni bil ravno blesteč, vendar mur, ki se količkaj zanima za no-

I ETO X11L
Štev. 29
Slran 3

L' .
. „Zd<aij sefe z<siir©§ f
Večina atletskih strokovnjaklOT je eoidiilla, dia !bo letos padeil svetovni ireikoM ne 11300 m in da bo novi rekorder Stanislav Jiumgvviirt, Od ie že od ®ačettka, eierone dosegal odlične reziulteite im najboljši čas 3:40.9 je bil le še 3 desetiimlke sekunde slabši od .peikonda. Cešfci tekač se je vztrajno pripravljal, za rekord im za ,po-izikiujs so določali pretekli četrtek. Slabo vreme pa je onemogočilo' tek im zvečeir je »eksplodirala bomba«. Trije Fdintai so prehiteli Jiuin-gwMa iin .teflolii boljše od rekorda.
Stanislav pa mii položil orožja, saj je vedel, da je dobro pripravi jem im da lahko teče tudi ipod 3:40.0. Na odličnem itekališču v Boiuistki Mnsau P ra® e so se podali v petek »m a pot«
4 češki tekači.
Vlogo »zajca« je tokrat prevzel Liska, k.i je vodili prvih 400’m y 34.9, kar je bilo mnogo hitreje kot je določal načrt. Tuidii ma 800m je bil Liska še na čelu z 1:54.2. Kmalu za tem pa je bilo z njegovimi silami konec i:n naprej si je moral Jumg-wurt pomagati sami, povsem, dirugače, kot je bilo v rekordnem teikiu v Tur-joujiu, kjer so trije Fimei1 am Šved Waern. prigan jali drug drugega.. Toda tudi sam je Juingvviirt nadaljeval v ireJkordmem itemipu. lOOOm i e pretekel v 2:24.5, 1200 m v 2:53.2. Seveda je ob takšnem tempu ma koncu močno iptoipulstiil, toda še vedno je bilo dbvolj za 3:38.1, kar je ipome-tvfio nov svetovni rekoird, več kot f sekundi' bol jši odi dosedan jega;.
10 let treninga
178 cm visoki im, 64 kg te/ki tekač ne je srečal z aitletiiko leta 1948, ko |e bil star že 18 let. Njeigov vzor j.e Ibiiil Emiil Zatppeik, 'ki je mlademu tekaču cesto tudi pomagal z nasveti. Ko se je prvič pojavili ma tekatišču, je že dosegel 4:14.0 ma 1500 m, kar je (nedvomno več kot dobro za začetnika. V naslednjih letih ie šla krivulja njegovih rezultatov stalno navzgor im že nekaj let sodii v elito tekačev ma sredin je proge. Na. oliim-piijsikilli igrah v Melbournu sii ie prir boril šesto mesto. Mimogrede lahko še omenimo, da ie bil pred peti,mn leti neka i _časa tudi svetovmi rekorder ma liOOOm, vendar ie ta rekoma kmalu izgubil.
Štiri in pol ure dnevno
Nihče ne more trditi, da si novi rekorder svojih rezultatov ni prigaral. Tireniuitino tren.iira šti ri urn pot ure na dam im to seveda vsak dam včasih po enkrat, večinoma pa po dvakrat. Njegov trener Ladislav Faser. sam nekdiai odličen atlet, mm ie sestavni pravi »konjski.« trening. Poglejmo si em laik en odmevni obrok. Ziutra.).
"“3
»Preskočil"
je vse Amerikance
13 julij 1957 bo prišeJ v zgodovino atletike kot pomemben mejnik. Na ta dan je v Leningradu ruski skakalec Jurij Stepanov iztrgal Amerikancern svetovni rekord v skoku v višino s fantastično znamko 216 cm. Prvič v zgodovini atletike je rekorder v le/ disciplini atlet izven ZDA.
Novi rekorder je študent in je star 25 let. Meri 183 em in tehta 81 kg. Skakati je pričel pred 5 leti in jc v olimpijskem letu 1952 preskočil letvico na 185 cm. V naslednji sezoni se je popravil za 10 cm, na evropskem prvenstvu v Bernu je dosegel 193, sicer pa v letu 1954 198. Pred dvema letoma je prvič premagal 2 m in dosegel 202. Sledil je nadaljnji napredek v olimpijskem letu na 204, letos pa je po vrsti že preskočil 205, 209 ln sedaj 216 cm. Na rekordnem tekmovanju (bil je to dvoboj Helsinki : Leningrad) je skočil najprej 195, potem 2 m, nato 211 v drugem skoku in nazadnje v drugem tudi 216 cm. Letvico na višini 218 je le za malenkost podrl. 30.000 gledalcev je s huronskim vpil jem pozdravilo uspeh svojega rojaka, ki skače tehnično dovršen straddle.
Ob novem rekordu dajemo še absolutno lestvico skakalcev v višino: 216 Stepanov (SZ) 1957, 214,8 Dumas (ZDA) 1956, 212,4 Davis (ZDA) 1953, 211,5 Shelton (ZDA) 1955, 211,5 Smith (ZDA) 1957, 211 Nilsson (Švedska) 1954, 211 Ka-škarov (SZ) 1957,	210,8	Steers
(ZDA) 1941, 210,5 Stewarl (ZDA) 1957, 210 Porter (Avstralija) 1956.
LETO XIII Štev. 29 Stran 4
10 X100 m (me prehitro), 5 X 150 m (tempo za 800m), 5 X 100m (aktivni odmor), 9 X 200m (tempo za 1500m), 5 X 100m (aktivni odmor), 5 X 50 m (polna hiitirost), 10 X 100 m (aktivni odmor); popoldanski treniimg pa je bili isti dam takšen: 10 X 100 metro v, 3 X SlOOm (28 do 26 seiL), 5 X 100 m, 5 X 300 m (44 do 45 sekund), 5 X 100 metrov, 5 X 400 m (56 do 61 sekund). 5 X 100 m, 5 X 300 m (44 dlo 46 s ek . , 5X100 m, 5X2(00 m (28 do 29 sek.), 3X80m (polna hitrost) 10X100 m. S takšnim treningom si je seveda precej popravil hi trost im danes lahko preteče 400 m v 48 sekundah, kar sicer sni briljantno, vendar popolnoma zadovoljivo.
Že v začetku letošnje sezone sta si s trenerjem zadala za cilj svetovne rekorda na 1000 in 1500 m z re-ziuO.tatoma 0:18.5 im 3:36.0. Kot vidimo, je bila pneid nekaj dinevi polovica tega letošnjega cilja že dosežena. Njeigov trener meni, da bo še boljši v letu 19(58, to ie v letu evropskega prvenstva. Oglejmo ®i še razvoj Jumgvvilrtovik rezultatov:
	800 m:	1500 m:
1649	4:58.3	4:02.6
1950	1:54.8	3:55.8
1601	1:51.0	3:48.8
1692	1:4<8.7	3:47.2
1653	1:48.6	3:45.0
1654	1:49.8	3:43.4
1950	1:49.4	3:43.8
1606	1:49.2	3:40.4
1907	1:47.5	3:38.1
Pred. mednarodnim ženskim srečanjem v atletiki
sezon®*
Jugoslavija: Madžarska
Ljubljana je letos kar »poplavljena« s kvalitetnimi atletskimi prireditvami. Najprej smo bili navdušeni nad dvobojem Budimpešta : Ljubljana, te dni so bili zbrani v Ljubljani vsi najboljši jugoslovanski atleti in atletinje, »okrepljeni« še s svetovnim rekorderjem v deseteroboju Johnsonom, sedaj pa se bliža še tretji višek. V soboto, 27. t. m., bo proti večeru na Odredovem stadionu dvoboj ženskih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije.
Kaj lahko rečemo o madžarski ženski atletiki? Njihova reprezentanca je med najboljšimi v Evropi, saj je v zadnjih letih premagala že številne izbrane ekipe iz mnogih držav. Madžarska atletika — menimo ženska — je tesno povezana z imeni kot so J Iona Csak, olimpijska zmagovalka v skoku v višino v Berlinu, Olga Gyarmaty, olimpijska zmagovalka v Londonu in večkratna svetovna rekorderka v skoku v daljino, Erzsebeth Vigh, ene najboljših na svetu v metu kopja in tako bi lahko naštevali kar naprej.	.	_
Letošnje madžarsko moštvo je sicer nekoliko slabše oci dosedanjih, pa vendar še vedno verjetno premočno za nase atletinje. Madžari so namreč izgubili samo dva stebra svoje ženske ekipe, in sicer Gyarmatyjevo, ki se je po olimpijskih igrah v Melbournu odselila v ZDA, in pa sprinterko Vero Neszmelyi (100 m 11.5, 200 m 24.1), ki je po oktobrskih dogodkih emigrirala v Avstralijo. Danes še ne moremo predstaviti dokončne zasedbe madžarske reprezentance, toda jedro nedvomno Imamo. Takole bodo nastopile: 100 m Bata 12.1, Nagy 12.3, 200 m Nemeth 25.5, Munkacsi 25.7, 800 m Bansagi 2:10.5. Snsvari 2:12.8, BO m ovire Nemeth 11.5, Somogyi 11.5, višina Kertes 159, Szlonkay 153, daljina Penzes 5.61, Nagy 5.43, kroglo Bognar 14.08, Feher 13.92. disk Seredi 45,11, Wiczian 43.89, kopje Balogh 45.80, Antal 44.60. Mnoge od zgoraj naštetih tekmovalk so nastopile tudi ze v reprezentanci Budimpešte ob gostovanju v Ljubljani. Sestava jugoslovanske reprezentance bo znana ob zaključku državnega prvenstva. V večini disciplin pa že danes vemo, kdo bodo naše predstavnice in kako si lahko približno tudi izračunamo, kakšen bo rezultat dvoboja. Po našem računu, ki je sestavljen na osnovi najboljših letošnjih rezultatov, lahko pričakujemo zmago Mad-žark v razmerju 57:49, kar je tako majhna razlika, da lanko pričakujemo zagrizeno borbo za zmago.
64 mlati atletov in atletinj v Rušah
Novi svetovni rekorder v teku na 1500 m, Ceh Stanislav Jnngwirt
Od 113. do 27. avgusta bo v Rušah pni Mariboru zvezna atletska šola za mladince. Namen te šole je v 14 dimek posredovati mladim atletom čim več teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga, bodo kasneje uporabili zase j in pa tiudi posredovali drugim. Letos je ta oblika dela iprvuč uvedena v zveznem merilu, doslej so jo ipireiizikiuisile le nekatere republike itn pravi jo, da se ie jpoeikuis zelo dobro obnesel. Vod;ja šole bo zvezni .kapetan za mladince Velimir Ilič, trenerji pa Stevanovič, Kraje-čič, Gabršek, Zivkovič, Kolarič, Sar-Čovič, Milenkovič im Brankovič. — Skupno so v to šolo poklicali; 24 mla-
dink im 40 mladincev. Med mladinkami najdemo naslednje tekmovalke iz naše republike: Lubej (Mar), Pne (Lj), Breščak, Škrjanec, Humer in Drobnič (O), Cvikl a in Sečnik (K). Pa še mladinci: Korošec, Špan, Rojko (Lj), Ingolič (O), N-araiks im Šketa (KV Ledinek (Mar) in Bolko (Brr).
V bližnji prihodnosti imamo na sporedu naslednja pomembnejša atletska tekmovanja: 27. julija v Ljubljani Madžarska : Jugoslavija (ženske), 27. in 28. julija v Leobniu Avstrija : Jugoslavija (moški), 31.
julija »Zorkov memorial« v Mariboru, 3. in 4. avgusta prvenstvo Jugoslavije v mnogobojih, štafetah in maratonu v Beogradu, 10. im 11. avgusta II. kolo ekipnega prvenstva za člane iin članice.
Po letošnjem republiškem prvenstvu v atletiki
Republiško atletsko prvenstvo za Sane in članice je za nami iin prav je, da napravimo vsa j kratko bilanco. Že v našem poročilu s prvenstva smo zabeležili, de je bila udeležba letos zopet premajhna. Sicer pa ni to nič čudnega, če se spomnimo, kakšno je finančno stanje v m asih atletskih organizacijah. Ce upoštevajmo razen drugih še ta faktor, potem jie udeležba nekaj nad 100 atletov in atletinj še vedno zadovoljiva.
Ob taikšni udeležbi pa je bilo seveda nujnto. da so bile nekatere discipline zelo slabo zasedene. To velja zlasti za obe dolgi progi m tek
na 3000 m z zaprekami. Ponovno lahko ugotovimo, da zanimanje za daljše telke pri nas hitro pada in le še ekipna tekmoviainja, kjer ie nastop v teh disciplinah obvezen, jih nekako rešujejo. Če bomo hoteti poživiti te discipline, bo treba najti nove prijeme. Morda bi bila rešitev v prirejanju večjega števila raznih tekov po mestih ob različnih praznikih ali kaj podobnega. Vsega tega je bilo pred vojno precej več :iin posledica jie bilo tudi večje število »garačev« na dolgih progah.
Termin prvenstva Til bil na jboljše Izbran, toda republiško prvenstvo
je vezano na državno, zato bi bilo treba predvsem to tekmovanje prestaviti iiz najbolj vročih dni rajši bolj v jesen. Organizator prvenstva (ŽAK Maribor) je bil tokrat uspešnejši kot pred leti. Na razpolago je i/mel večje število sodnikov, ki sicer niso bili ravno nezmotljivi, toda še dokaj dobro pripravljen« in tiudi elkspediitivtnii. 'Všeč nam ni bila razglasitev rezultatov, kajti zmagovalci si zaslužijo vendar neka i več kot čestitanje zastopnika zveze. Vsaj diplome bi morali deliti na licu mesta, ne pa morda z večletno zamudo na skupščini.
Finci so na letošnji gymnaestradi nastopili z mladimi telovadci, starimi od 16 do 18 let, ki pa so kljub mladosti pokazali že lepo stopnjo znanja
Kaj pa kvaliteta? Prvenstvo ie bilo zaključeno brez rekordov, ikar vsekakor mi najboljše spričevalo z,a tekmovanje. Ne moremo reči, da je bllla kvaliteta slaba, toda ocene »odlično« tudi ;n,i zaslužila. Kot rečemo, končalo se ie brez republiških rekordov, doseženih je bilo le 7 re-kojvlov prvenstva im 4 najboljši letošnji: rezultati vi Sloveniji. Naj omenimo še to, da je 8 lanskih prvakov obranilo svoje naslove. Najuspešnejši tekmovalec prvenstva je bila Stamejčičeva s 3 prvimi mesiti in 1 tretjim. Pri atletih - so po dvakrat zmagali Lorger, Vipotnik in Kolnik, Brodnik pa jie bili enkrat prvi im dvakrat drugi. Od sodelujočih oirganiizaciiij ie imel največ uspeha Kladivar. venda r njegova prednost pred Odredom ni bila velika. Razen Kladivarja in Odreda so se na vidimejših mestih uveljavili še Ljubljana, Maribor, Branik teir pa rti za n skl društvi iz Kočevja im Novega mesta. Z'a konec še statistični pregled prvih treh mest:
Kladivair Odred Lj ubi j ama Maribor
Part. — Kočevje Branik
Part. — Novo mesto
I.
11
11
3
2
IT.
10
7
7
1
2
1
1
III.
10
5
4
4
1
2
t
Igor Zupančič je v teku na 400 m z ovirami osvojil prejšnjo nedeljo prvenstvo Slovenije. Toda na ravni progi brez zaprek mu je letos prvo mesto odnesel njegov klubski tovariš Andrej Vipotnik
Dobro skrbe za naraščaj
V četrtek se je v Novi Gorici zaključilo 10-dnevne taborjenje pionirjev-nogometašev s področja primorske nogometne podzveze. Ta akcija je bila dobro zamišljena, saj se je v Novi Gorici zbralo 25 pionirjev, ki so ves čas redno vadili, se privajali tovarištvu in pridobili mnogo koristnega za nogometni šport. Program je bil razporejen tako, da so pionirji mimo praktičnega dela, kjer so jim bile pokazane osnovne prvine nogometne igre, taktike in tehnike, poslušali tudi predavanja iz športne medicine, ki jih je imel dr. Novak Rajko. Seveda so pionirji izvedeli tudi mnogo novega o statutu in pravilih nogometne igre, ky jim jih je razlagal dr. Tassotti. Tehnično stran dela je imel v rokah predsednik slovenske trenerske organizacije tov. Pišek, Med mladimi nogometaši je mnogo talentov, ki sc bodo ob primernem prizadevanju njihovih klubov lahko kvalitetno zelo izpopolnili, saj so pokazali zadovoljivo mero discipline in željo po pridobivanju znanja. Če povemo še to, da je bila organizacija tega tabora brezhibna, in da je primorska nogometna podzveza s pripravo taboren ja pokazala dovolj razumevanja za najmlajše nogometaše, potem gre goriškim funkcionarjem za to v^e priznanje.
HiliiMiiii lin i l iliji ii mn i m Minul i 11 ii	*^-gaisasay
Smučarjev ne H smeli motiti
„pas/i dnevi"
»Naš klub nima denarja, da bi takšnemu kvalitetnemu tekmovalcu. kot je Slavica, omogočil specialno vadbo. Le kje naj dobimo za to denar? Mi moramo skrbeti Pritožbe funkcionarjev Gorenjske smučarske podzveze - predvsem za množičnost, skrb za
Ali gremo no svetovno prvenstvo .11 ne?	TSfiSfjR
13. julij! Neznosna vročina in le hladna vodna prha nas malo za'idTy° rj6’ k?k?	rne'
osvežk Na Smučarski zvezi Slovenije se sem in tja oglasi naš	v i,	brezbrižno mimo
»boter«, ki pregleda pošto, sicer pa daje vse potrebne informa-
tako vidnega talenta, kot je Sla-
& 5*	F^sčiv,-55 gmi r
asrM
Slava. Le kai lih ie naootib, v Ljubljano?	J® Zveza	kdaj pozanimala za
olavico, ki stremi za večjim na-
dejati. Toda pojdimo naprej! Nas Pre-dkom in kaj sploh misli storiti zanima, kako mislijo merodajni fo ?a	/aZV°J, smučarskega
rumi pomagati Slavici, da bi dose- SUPT L "hodnje leto .mamo gla še boljšo formo?' Slavica ni Bad Raslemu, svetovno nrv imela možnosti udeležiti se special- basa .S1fvic\se vedat> lallk' nih priprav za težke mednarodne “ Za*e1en<> formo
glavo. Le kaj jih je napotilo v Ljubljano?
Slavica in svetovno smučarsko prvenstvo
Skrbni oče kranjskih smučarjev, tov. Medja, nam je brez dolgega uvoda začel pripovedovati.
»Naš klub je poslal Smučarski Prireditve in zato tudi ni dosegi
jksM saseaiiz«. ssu-srsbi;
a3S»iiL^8“iWJ? P,™LpelSvLp,toihm”„ UL” w«* »» -*1 k«** ‘-k«j
Bad Gasteinu svetovno prvenstvo.
ko doseže zaželeno formo, toda že danes je treba misliti na njeno pripravo. Mnenja smo, da je Zupančičeva edina smučarka, ki lahko častno
alpske discipline ing. Poharju pi- P membnejsim nastopom m ookod	na pomoč
smo, v katerem hočemo prikazati dobivajo denar, kar _ velja tudi za vsestransko podporo tem forumom naše notrebe. d red- nck»tere druge smučarske tekmo- „„„ ■ i‘j .
tem forumom naše potrebe, pred- .	,.
vsem pa problem alpske smučarke Ta^cf‘ Jr”eiVa smo’jda Slavice Zupančičeve.«
in ji nuditi da ne bomo
žena finančna sredstva, žal, več
,	, sami krivi manjšega uspeha kot
ena vto-
ga lahko dosegla. Zato smo tudi pi-
avioe Zupančičeve.«	,	; i i-	.	. ’ j ,7 šali merodajnim forumom, da nam
»Toda za kaj gre?«, nas je zani-	J“I 1msm1° '£seSh odgovorijo na vprašanja:
malo.
..torek zvečer je v telovadnici na Tabora nastopilo 49 izbranih če-Aih telovadcev, ki so prejšnji teden sodelovali na II. gynmaestradi Zagrebu. Slabo vreme je, žal, preprečilo uspelo potezo Okrajne ,veze »Partizan« Ljubljana, ki je povabila goste iz ČSR v Ljubljano n hotela nastop Cehov izvesti na letnem telovadišču v Tivoliju. Tako ■j® je več tisoč ljubiteljev telovadbe , ki bi si na letnem igrišču ne-j v°mno ogledali to prireditev, moralo ostati doma, kajti taborska te-■®vadnica sprejme le omejeno število gledalcev. Seveda je bila tabor-,a dvorana polna do zadnjega kotička, gledalci pa navdušeni kot še ‘koli. To ni nič čudnega, kajti telovadci iz ČSR so s svojim progra-ki je obsegal vrhunske proste vaje članov in članic ter več ^ultanih točk na gredeh in bradljah, navdušili tudi najbolj izbirčne y!!Vfidnp »gurmane«. Nastop češldli gostov bo vsem, ki so prisostvo-ah tej elitni prireditvi, še dolgo ostal v najlepšem spominu.
»Veste, na zahtevo skupščine na- ^jaV Vemo	•” S™d Zupanič'na^reninge'zakaj™
šega kluba hočemo že danes, sredi	Vemo, da nimamo nit. med orPanizirali lrenijlgea za takšne tek-
poletja,« je nadaljeval tov. Medja, d1i|pllln‘c:1 •	mved tekaču, pri zen- movalke-
»pravočasno prikazati merodajnim	^in pni moškii:h, tekmovalca ki 2 zakaj tej tekmovalki ni orno-
forumom vse težave, ki tarejo na-	gofeno nLSatT	'	9
šo najboljšo alpsko smučarko, Zna-	v bt>fvbi ? najboljšimi i nožem- ”ih iprireditv;ah
no je namreč, da je Slavica na vseh ,L Prepričani smo, oa je Slavica iim ■„ ona tekmovanjih doma, pa tudi v ino- j.euutno. edina Jugoslovanka zemstvu pokazala svojo visoko zmogljivost. Na zadnjih tekmah na Grossgilocknerju (in ta je bila edina v vsej sezoni!) -je pustila za seboj vrsto v mednarodni areni pri- ,, ,	, ,
znanih alpskih smučark in osvojila rezultate, toda potem, odlično drugo mesto. Takšnega re- Prev“imo vso krivdo na tekmoval-
na vseh kvalitet-v inozemstvu, ki
jim je ona kos:
3. kakšen je kriterij pošiljanja v inozemstvo in kaj
sS-Tz&BB	r?
na takšno tekmovalko! Običajno patl	al‘ samo nastopati
pred tekmo računamo na zaželene °a Pdir-edltv,;
ko teh ni.
zultata se pač ni mogel nihče na-
vaditeljskih kadrov v Rovinju
Prav redki so tisti, ki vedo,, pod kakšnimi pogoji naši tekmovalci trenirajo, kakšna je njihova
4.	SZJ naj jasno odgovori, kaj misli o kvalitetnem dvigu ženskega kadra;
5.	SZJ je dolžna skrbeti za kvaliteten napredek in razvoj najboljših tekmovalcev, toda kaj je do
oprema in njihovo razpoloženje. V i .	•,	, •	. f,
bn.rli.-v i	• •	, J . danes storila za dvig zenskih alp
tej
^Por.tno taborišče Višje šole za je biiov oddaljeno pol ure hoda od tov, tako da sedaj Jože resno raz- & bi v^j zanje., Ce kdo od'na- fa/ja. ^Mv^tebifo' da bi^erodab zgojo v Ljubljani praanu- taborišča. Ze jutranja , pot je bila miši ja, če ne bi pričel z vzgojo na- »‘h. smučarjev doseže boljši uspeli n[ sJmučarski fotumi prisluhnili bi-
pogojih, katerim bi se inozemci prav gotovo pomilovalno smejali.
Po vsem tem vidimo, da se društveni funkcionarji resno zavzemajo za kvalitetni razvoj našega smu-
Bsno
j,, v— '-'o-j- ' j--------j— • 7 .7 .	—: . . . .... j-------j— v - - j- “ jiiiavja, va. ne i/1 jjuvta z vzgojo na- .	/	—J
lctle;tos majhen, neopazen jubilej, nekoliko utrujajoča, opoldne pa, ko še prve ženske vaterpolo ekipe?! T inozemstvu, potem ostane zanj
Vi ^	»o že desetič postavili v Ro-	je sonce tako neusmiljeno - žgalo, je
te J'u	svoj tabor, kjer poleg svojih	bila edina odrešilna misel slašči-
si aiih študentov zbirajo športne	čaimaj ki leži na pol pota do tabo-
«a •	Vnjake različnih panog in jih	rišča. Po obilnih kupih sladoleda, ............................      ev
usposabljajo za športne	ki so z neverjetno naglico izginjali urTzpitne^tremeln nerJo^i/med
v ve1,- ifiiH mn	mil« niriiifr« n.n,l4>A/ i n n n n u..	• • m . ti ,
linfaktorje.	v Želodcih je bila d,roga polovica	35 tečajniki je 24 kandidatov zado-	, P<f ovor je stekel	o pomoči	klu-	zar ugled Tn 'tradicijo našega"šmu-
cif‘Vl so bili letos na vrsti plaval-	poti nekoliko lažja. Zanimivo pa je,	voljivo opravilo izpit za plavalne-	ha, ki skuša svoje	članstvo	tudi	Čanja! Besede gorenjskih smučar-
kji e^a je bila že v prvih začet-	da je bilo kljub _ neznosni vročini	ga inštruktorja. Naj'boljša .sta bila	materialno podpreti.	O tem je	ve-	jev so tehtne in zato res ne mo-
,	V.iv 4..	i- _ _ L ! 1 «1T).. -a ,-1 n.n c.n.n n n Im 10 -n 1 zi.mnli o tvi.+.v rf.n.1 t	v i 1 »• •• . v-i v	•	.	„ 1 4 „	1 f „ J t.	i , • , 1	J	- .
24 NOVIH INŠTRUKTORJEV
Tečaj je' hitro minil, še nekaj y , . ..	.	,	‘ izpitne treme in nervoze i.11 med
v želodcih je bila druga polovica 35 tečajniki je 24 kandidatov zado-
mordr^te np.K• b. -rS ane Zaj] sedam tistih »garačev«, ki poznajo budnih Heteri v 'ri-iSem V7TM>d' vso zagato in ki ne vidijo nobene-časopisju -‘in nič' več!« ^ ^
Klub nima denarja...
Pogovor je stekel o pomoči klu-
osaml jene sredi njihovih skrbi? Saj vsega tega ne delajo zaradi osebnih koristi, marveč se borijo za ugled in tradicijo našega smu-
rerno brezbrižno mimo njih!
bi. L1 si roko v n ih kadrov. Priprave je ; J® od tern že v teku, kajti PZS
bile brez spanja.	oba že vrsto let aktivna plavalca.
Urni program je bil prilagojen Razmeroma maMtevilnemu stro-
hteV ela že precejšnje število va- sposobnostim tečajnikov, vendar s u^Tiem^Tn^lrn'"‘na	in
v l6 !ev>. ki soP si v dveh letih dela ciljem, da bodo lahko že jutri pre-	kadro ua poc rožju^ pk-
®vvalnih šolah nabrali že toliko vzeli samostojno delo
minrtih vabi ega športa v Sloveniji se- je pridružilo sedaj 24 novih moči. Res
dvL Zfl,to so morali pohiteti. Pred ua soncu, ki je ni omilila niti dol- jezovšek Marija in Gašperin Janez,	tov; Medja povedati tole
Pja aa mesecema- je skupščina gotrajna kopel v morju, v senčna- kj sja opravila zaključni izpit z 10
v eIaJne zveze Slovenije izzvenela tem gozdičku taborišča kar prijet- točkami. Oba sta študenta višje šo- |—* ■	^	. .
sS ^mem apelu: primanjkuje no hladno^ tako da tudi noči niso jg ^ telesno vzgojo v Ljubljani in ^ |	r\OQPl P *
vola v afla lla, Hal aa as mu laiali”
etopu.; j SV»J1 Strokovni lzouraziDi	01.10 »eveuu j™*™ ‘eonj-i rn	j^. J. di izgubilo" iz vrst plaval-	, »K<> .*» voda v gnlo tekla, takrat	to tudi pripravilo za zimo. Po mo-
J)je <in' ora,k vise. Tako se je zad-	metodiki plavanja, seveda pa so te-	cev j0(ja	morala biti	^‘Qmo	vsega dovolj,« se je hu-	jem mnenju bi bila to dobra pred-
6ovjlh; Preteklega meseca zbralo v	čajniki zredčil mnogo no-vega tudi	^ Vzdržuje nenrestan stik z novi-	d'oval popularni Bine, ki ga zlepa	priprava. Morda bi bilo pametno
l|^Hcl ;,U tečajnikov, večji del -iz -področja skokov v vodo, vvater- . jg g traktorji to da iim nudi mož- n,e sPravi« to ravnotežja. Tudi Ro- — seveda, če nas imajo merodajni V Liiitii ki 80 Pred dvema letoma	pola, športne medicine m drugega.	nogti za nadaj;inji napredek v nit-	g:tieX Bine> ki i« mimogrede zašel	forumi sploh namen poslati na sve-
,ei»in»b-Jan.1 0Pravi'li na kratkem	Ker je med tečajniki prevladoval	h<> strokovnem usposablian/a	?® Smu,&i'rsko zvezo Slovenije, je	tov no prvenstvo — če bi se sploh
' rJu izpit za vaditelja.	nežni spol je bik predavatelj za Morda • jaki0	število m;la-" lmel PreceJ pripomb na račun pri- vsak mesec vsi kandidati, ki pride-
Yj)n,	waterpolo tov. Jože Jamnik prvi fi,tr<>jcovnjahov — in če k temu praJ za svef'!>vll<> prvenstvo 1958. mo v poštev za sestavo državne
JClNA, DA ŽE MORJE NI VEČ S telttotee seznfnife Saktič- Prištejemo, še vse dosedanje delav-	je nadaljeval »ali ne reprezentance, sešli za 3-5 dni,
ITT ADTLO	,d‘ tečajnice seznanja s praktit ^ g q))ava]n:i. Hazenov — že norok bl , , imenitno, če bi nas kdorkoli kjer bi zvezni kapetani, ki so nam
Pd0 v	nlm detop vvaterpo.a. Toda dogo ^ ge osnu- neka organizaciia p0lS.a ”a skupne priprave v teh predložili načrt individualnega tre-
raj<k „ točaju je bilo resno, sko-	ni pomišljal, že prvo uro so dekle-	izyez& r,]iav,ainj.t, učiteljev trener	PasJih dneh na morje? V Seči ima	ninga, pregleda"
?ta'm	sai J® delovni pro-	ta pogumno skočile v vodo m paz-	j a]j P]Rn . ^ bi združevala vse	SP°rtna zveza Slovenije svoje leto-	ali lenobo? Ali
•«<$•»	9"?	LoJtOTE« k»drT, p«d«0» ,1,„. vi®«. k«m«r l*i nas lahko godali ol.jiano delo, k
Čg««ih i**!,!. d, »Mi .po- plavalaili »akcijah TežiSe dela Je	™
-	1 v svoji strokovni izobrazbi bilo seveda posvečeno teoriji m i *......................K	J .	.
®»«?« ali ._______
na	tečaja se je od vi- $)i.la pri pouku
Plavališču »Delfina«, ki pa katera celo nadarjenejša od fan-
vsaj
M. P.
, ko se bo začela spe-
za nekaj dni. Tu bi plavali, cialna vadba na snegu? Sicer pa, skakali y vodo, igrali odbojko itd., kaj naj govorim. Če je drugim v seniorje pa bi nas pri tem okrepilo eno, je meni tudi...«	L. M.
^friond Lambert:
REKORD NA HIMALAJI
Če* 0l postala globoka, povsod same razpoke, tota !obn° poč sem moral sekati stopinje. Končno ‘iisčnp 1S6^ na strine morene. Ob 16. uri sem bil v izho-d»brnmBtaboriščt
in bolan. Tovarišem gre j'0j* *fcm ti leže v šotoru in se počasi ogrevam, bj e J® načrt in navodilo za naslednje dni:
iro o -—iii5cu, premočen ■ - lsem ti leže
vse
^erpe .v°dila: pošiljam nazaj Davo Tondupa in vac 8^adiJP	kolikor pač morem. V taborišču —
n‘IJ1ajo kje spati in kaj jesti.
Sedi 0 hod o nadelali prehode in pot. Prehod jjj pj 0 Inž ji čez dva ali tri dni. t^®e-skl	Poizkušaj spraviti kar največ v tabo-
gor Vejiv 1vde" 'hudi drv potrebujemo. Spraviti moraš tam nCl fodor Rnclet — saj je dovolj prostora — in I*sče i ndzirati odpremo tovorov v izhodiščno tabo-.Sleherni, dan.
kul p n' kaj delati. Ce je le mogoče, povečaj šte-Jev> ki bodo šli čez prelaz. Toda pozor! Tri-
deset kilogramov je preveč za to pot, sicer tvegamo, da bo kaj narobe.
Zahtevati je treba, da se pred sestopom navežejo. To sem zabičal Davi Tondupu, ki ima potrebne vrvi.
Naj kuliji še nakupijo krompirja in tsampe.
Mislim, da je to vse. Kuhinja bo šla zadnja na pot, prav tako Zimmermannov! tovori.
R. Lambert.«
DESETO POGLAVJE
Don Kihot in rimski suženj
Spraviti vse "tovore do baze je bil vsekakor hud problem. Kajti če je imel Bara šahih svoj načrt, so imeli šerpe in kuliji pač svojega. Predvsem se jim ni posebno ljubilo hoditi spat v skladiščno taborišče, kjet ni bilo drv in zlasti ne kuharja Tondupa, ki bi jim pripravljal obede.
Pokličem Davo Tondupa in ga pobaram, kako to, da so prišli vsi sem, ko je bilo vendar dogovorjeno z Baro sahibom, da bodo spali v skladiščnem taborišču.
Odgovori mi, da imajo kuliji mokre škornje, nekateri tudi strgane, da ni v skladiščnem taborišču niti šotora, niti drv in da bi pač radi prespali tu. Jutri pa bodo odšli na pot navsezgodaj.
S tem sicer nisem sporazumna, toda prvi hip jih pustim, da se ogrejejo, najedo in napijejo.
Da pa jim pokažem, da sem sama odločena iti gor, velim ta čas šerpi zložiti moj šotor in pripraviti moje stvari. Počakala bom, da si napolnijo trebuhe, preden napadem znova.
Nato poiščem kuharja Tondupa in mu pojasnim, da je nujno pospraviti kuhinjo in jo namestiti v skladiščnem taborišču. Kajti čim bo tam, bodo prišli tudi možje za njim. Namrdne se. Obljubim mu, da bomo spravili gor veliko drv in da pojdem tudi jaz poleg. Ti skrajni dokazi ga omečijo.
Možje se še nekaj prerekajo. Torej pošljem šerpe naprej. Igrajo vlogo lokomotive in počasi se hočeš nočeš premakne vsa četa.
Nezaslišana stvar! Vsak pobere po en tovor. Jaz grem na pot zadnja, da zberem »coklje«. Zimmermann gre lep čas z menoj.
Ob 16. uri 30 sem v taborišču, kjer kuhar Ton-dup že ureja kuhinjo. Da zavaruje ognjišče, razpne plahto. Taborišče je precej tesno in ne posebno udobno, saj stoji na največji izmed prodnatih gred pod ledenikom. Veliki šotor Raclet je brž postavljeni Nudil bo zavetje kult jem. Takoj za njim postavijo šerpe zame majhen višinski šotor.
Pred pričetkom jesenskega dela zvezne košarkarske lige
Brez Brumna in Vranica
Ljubljana je že začela s treningi - Olimpija na morju
Niti trije tedni nag ne ločijo več od nadaljevanja tekem v zvezni košarkarski ligi. Treba ho dokončno razčistiti vprašanje razporeditve na prvenstveni lestvici in zato l»o drugi del tekmovanja še vse bolj pester in dramatičen.
Slovenska Ugaša sta pri vrhu lestvice. Ras je sicer, da sta bi ta neko-
liko prizadeta' zaradi odločitve tehnične komi si i e pri KZ j, ki je odbila .pritožbo Olimpije v srečanju z Mpntaižnim in razveljavila tekmo Ljubljana : Partizan. Kljub temu pa smo prepričani, da za radii teh nevšečnosti monalla ni -padla. Nasprotno, moštvi sta se še boli zagrizli v delo -i.n uipata, da bosta dolka-aalii, da n juni uspehi niso bili dositei le slučajni.
Ljubljana z mladimi silami
Košarkarji Ljubljane -so že iako-risbilki svoj odmor. Matično društvo jih je poslalo za nekaj dimi v Rovinj, kjer so s-i nabrali novih moči. Olimpija tokrat logom ie v Ankaranu, seveda oa tu fantje ne držijo rok križem, ampak se pripravljajo
po
načrtih Borisa Kristančiča. Ljub-
ljana se vneto pripravlja kar trikrat na teden, O -pripravah in o spremembah o moštvu nam je pripovedoval predsednik kluba tov. Zagorc.
»Ali so vsi vaši igralci v Ljubi lani?«,- smo se -pozamiimali.
»Skorajda vsi. Manjkata le Vranič in Brumen, kii sta odšla v tujino na prakso. Brumen je menda nekje na Švedskem, Vranič pa na Poljskem,< nam ie pojasnil predsednik ikiuiba,
»Pred meseci smo slišali, da bo teli mi onega vodjo in trenerja Feguša zamenjal lov. Remic Dušan, ki bo ga v ta namen poslali tudi na evropsko prvenstvo v Sofiio. Ali to
drži-?«, smo hoteli zvedeti,
Tov. Zagorc nam ie na to vprašanje takole odgovoril:
»Res smo tako sklenili,, toda Remica so pravkar poklicali na orožinie vaje za dva meseca, zato bo Feguš še toliko časa ostal na temi mestu, nato pa bo tudi on odšel na odsluženi e kadrovskega rolka v JLA.«
»Ali bodo kakšne spremembe v moštvu?«
»Predvsem bomo Vključili med 11-gaše 4 mladince, ki sb -uspešno na-, stopali na letošnjem republiškem prvenstvu. Cim p reje hočemo dobiti nov tekmovalni -kader in prav sedaj je čas, ko bosta odsotna Brumen in Vranič. Fantje so vsi dobro razpoloženi, seveda ...«
Prekinili smo ga z vprašanjem: % K ako so fantje sprejeli odločbo tehnične komisije pni KZ J o razveljavljenju tekme s Partizanom?«
Na to vprašanje tov, Zagorc ni hotel takoj odgovoriti, končno pa je te povedal tole:
»Precej hrupa je zagnala ta odločitev. Vsi so bili močno ra-zoča-ra-ni nad odločitvijo najvišjega košarkarskega foruma, toda skleniti so, da bodo v nadaljevanju zaigrali še z večjo voljo kot doslej. Če pa bodlo še enkrat morali igrati s Partizanom, potem bodo rajši pustili dušo na igrišča, samo da bodo obdržali dve tako težki priborjeni točki.«	L. M.
Kolesarska dirka »Tour de France« vodi skozi mnoge pokrajine, ki so zelo slikovite. Da je to res, vidite na gornji sliki, ki prikazuje kolesarje na cesti, ki je speljana nad jezom neke velike hidrocentrale v Alpah
Avstrijske mladinke so nastopile z ritmičnimi sestavami
Slavko Poljšak je prijetno presenetil s svojo točko za pionirje
Kje bo lll.gymnae$trada!
Še nekaj vtisov z II. gymnaestrade v Zagrebu
lofauit o domačih avtorjih
V prejšnji številki sem se v glavnem omejil ima tuje avtorje, tokrat -pa o domačih delih, seveda samo o tistih, .ki sem si jih lahko ogledal.
■	— Jelena Dopudja iz Bieograda je bila edina avtorica., ki je prikazala v svoji točki, kaj naj dela ciciban pri telovadni uri. Njena demonstracija je upravičeno »vžgala«
—	pri širokem k rogu gledalcev zaradi ljubkosti 4 do 5-totnih otročičkov, pri poznavalcih strdke ipa zaradi odlične, sodobne metode. Zares takšno delo s pionirji Ibi si lahko želeli v vsakem društvu, čeprav je t-relb-a priiiznati, da ie im.ela avtorica na razpolago dokaj priprav in orodja, česar pač nimajo v vsakem društvu. Toda osnovno ie pravilna metoda, iki jo moramo uporabi jati pri predšolskem otroku: otrok naj se čim več igra, vsega naj se nauči igraje, čim manj pa ga silimo z raznimi d v o- im če tveroredi , <z ravna njem, štetjem in -podobnim »dirillom«, ki ga -dan-danes že pri pionirjih in še starejših .zmanjšujemo na najnujnejši minimum.
■	— Zaim! Bardulj je s partizanskim društvom iz Prištine prikazal $ člani im članicami posebno vajo
—	dve športni igri (odbojka in košarka). Zamisel dobra, toda izvedba neto slaba. Točko sem videi v petek zjutraj na Šalati. Ne. vem, če so jo prej ali pozneje izvajati kaj bolje, toda takrat, ko sem io videl ie bila izvedba kaj klaverna. Koliko popravljanja in slabega kritja že pri prvem razstopu, ko so nastopajoči koma j prišli na igrišče! In te slabosti so se ponavljale kar naprej, da so gledalci upravičeno godrnjati m komaj pričakali konca točke. Ze dejstvo,' da avtor za glasbeno spremljavo ni imel svojega pianista in je moral vskočiti drugi, kaž-e na površnost. In še nekaj me je motilo pri tej t-očkii: .kako le mogoče igrati odbojko im -košarko — na glasbo? Ali ni' t-u vmes nekaj kontrastnega? Ali je mogoče ritem igre, ki ie docela imdividnaliizr.ram, podrediti brez škode za igro, strogemu ritmu glasbene spremljave. Vsekakor omcoi j ena . točka zaira clu slabe Izvedbe po mojem mnenju m sodila na tako elitno prireditev, kot je gymnaestrada.
■	_ Slavko Poljšak iz Beograda je s pionirji pokazal prav uspelo sestavo: kako lahko uporabljamo tola-
■	— Tanja Kropivšefc i.z Zagreba se ie predstavita s skladbo za mla-diinike in članice. Nastopile so najprej z obroči, nato pa še z žogami. Sestava je prav uspela im deloma precej težavna, zlasti nekateri elementi z žogami. če izvzamemo nekaj manjših nespretnosti (n. pr. izpuščanje obroča), ki kažejo, da točka še na bila dovolj izpuljena, je bila sestava vsekakor na dostojni ravni..
■	— Prof. Vazzaz Jelica j.e nastopila z mladinkami iin Članicami. Njeno sestavo smo že videti v Ljubljani -na I. slovenskem festivalu telesne kulture. Tokrat (točko sem videl v soboto zjutraj v športni dvorani zagrebškega velesejma) je bita izvedba neprimerno boljša kot v Ljubljani, kar j-e seveda razumljivo, saj je bilo še doiber teden dni časa za urjenje, O sami kompoziciji ie težko povedati še kaj več, kot so povedali številni i.noz eniški strokovnjaki, ki so bili pdlmii hvale in nedeljenega -prizmaja. Tudi izvedba Je bila — razen dveh, treh manjših Sipodrsiljajev, ki jih -pa oko povpreč--n.Jiga opazovalca skoraj ni moglo opaziti — brezhibna.
Za zaključek še o točkah telesno-vzgojnih zavodov.
Domače tovrstne šolske ustanove sta zastopala samo dva zavoda: beograjski DIF (2 tenki i im Viš ja šola za telesno vzgojo v Ljubl jani (1 točka). Čudno in skoraj nerazumljivo se nam zdi, da se domačim, t. j. zagrebška telesnovzgoina šola, ni predstavila niti z enim delom, -kar velja v manjši -meri tudi za ostale tovrstne republiške zavode.
0 — Ljubljanski zavod je prikazal drobec svoje dejavnosti s točko prof. Mira Longykc. Brez pretiravanja lahko zapišem, da je točka odlično uspela, talko sama sestava avtorja. kakor tudi izvedba. Odličen metodični postopek pri učenju raz-litih prvim aktroba ti tke. d c. ib ra iz ved-ba posameznikov i.n -tiud.i v skupini, zanesljivo obvladanje telesa — vse to daje n-ajlepše izpričevalo našemu prifznanemu -strokovnjaku na področju alk roba tike im telovadbe na orodju, obenem pa tudi preje ome-
njenemu šolskemu zavodu. Edina hiba, k.i bi jo morali nastopajoči sčasoma odpraviti, so tu im tam le nekoliko prehudi »krampi«. Ko sem gledal točko prof. Lognyke im jo primerjali z ostalimi sestavami, ki smo j,ih videli na gymnaestradi, me je obšla prijetna zavest, da imamo tudi -pri nas sposobne strokovnjake, ki lahko breiz strahu tekmujejo z najbolj znanimi st roko vn jaki iz inozemstva. Če pomislimo še na ogromna materialna sredstva, s katerimi razpolagajo v tujini šolski zavodi, i.n jih primerjamo z revščino naše ljubljanske šole, ki še danes nima miti svoj.ih prostorov, potem smo na delo im uspehe pedagoškega kadra Višje šole za telesno vzgojo lahko vieč kot ponosni. Skoda, da šola ni pokazal,a še več svojih točk. ki smo jih videli ma šolski akademiji v Ljubljani.
B — Beograjski DIF sta zastopala prof. Janko Kavčič in prof. Milica
Šepa, oba priznana strokovnjaka s področja telesnovzgojne dejavnosti-Prof. Kavčič ie nastopil s člani, ki so prikazali odlomke telesne vadbe v Ju gosto vi ji. Točka je v celoti uspela, čeprav sem od naše osrednje šot-, sik-e telesnovzgojne institucije, ki naj bi bila vsem republiškim aavodoto za vzgled, pričakoval vendarle nekoliko več. Uvežbanost tu im tam ni bila majboljša. pri ndkaierih orodjih smo pričakovali višje storitve (preskoki) im tudi sodobnejšo tehniko (met krogle). Nisem se mogel znebiti vtisa, da je teta cela točka nekoliko i m provizi rama, predvsem zaradi časovne stiske.
Prof. Milica šepa je pripeljala na oder štiri članice, ki so nastopile z žogami. Sestava je bila prav dobra, le škoda, da avtorica ni pripeljala vsaj 8 ati 12 članic, 8 čemer bi skladba mnogo pridobila. Morda bi bilo dobro, če bi avtorica posamezne fragmente zlila v celoto.
O množičnih točkah, ki so bile prikazane na stadionu Dinama T Maksimi m (avtorji Zvonko Šuligoj. Branko Petnima, Agata Žic, profesor Janko Kavčič in poročnik fregate Julij Kos) sem pisal že v prejšnja številki.	Prešern Igor
stavo: kako lahko u pora pl pumo	w ,
n sursffls-srter«	m nas Mtm&Cfoi'
" „ moral,	eotem «»-j g1" '	W	1
Pred II. gymnaestrado je v torek, 9. julija, v Zagrebu zasedal kongres mednarodne telovadne federacije (FIG). Na kongresu, kii ga j,e vodil predsednik FIG, Švicar g. Charles Thoeni, je bilo obravnavanih precej predlogov, vein-dar vsi miiiso bili osvojeni. Naj (navedemo samo -najvažnejše zaključke:
1. Vzhodna Nemčija je bila slednjič vendarle sprejeta v članstvo mednarodne telovadne federacije (prej je bili ta predlog že šesitikr-at odbit), 2. moška komisija bo predložila generalni skinfiščini FIG, naj bi pačcli organizirati mladinska svetovna prvenstva v vajah ina orodju,
leto XIII.
tv:
3. »Evropski pokal« za moške bo 1. 1939 v Danski (letos bo v Parizu), za ženske pa -na P-oljslkem, 4. u-a svetovnih telovadnih prvenstvih ne bo več skupinskih riitimičnih val, ki so jih dosle j imele v programu ženske.
Razen tega je bili osvojen nov pravilnik za sodin-ike, izvoljen ie bil tudi novif podpredsednik FIG (namesto umrlega Ameriika-noa Moora jie bil izbran Italijan Giirami). Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da na kongresu ni bilo odločeno, kje bo III. gymnaestrada, ki je na programu vsako četrto leto, torej leta 1961. Niti ena od 23 držav, ki jih je zastopalo nad 69 delegatov, sie ni preveč »,pulila« za organizacijo te prireditve. Zato j e bilo sklenjeno, da bo to. vprašanje rešila prihodnja skiu;j»š&iinia FIG, ki bo zasedala ob priililki prihodnjega svetovnega prvenstva v vajah na orodju, Iki bo od 6. do 10. juli ja 1936 v Moskvi1.
so ga morati nositi, potem spet ovira, okoli katere sto tekli. Nekoliko upognjena blazina ie bila zdaj »koza«, ki so io preskakovali., ati O a >,bunel$, skozi ka terega so _ se plazili. Zares, maš priznani strokovnjak jie pokazal v svoji sestavi, da lahko vodnik, če ie seveda iznajdbi v. t udi z na j preprostejšim orodjem naredi v-adibo zanimivo in tadi izdatno.
■ _ Zagrebški telesnovzgojni delavec Ivan Varga ie s- pionirji svojega društva prikazal, kako i-e treba skakati čez švedsko skrinjo lo je bila prav uspela, zelo razgibana sestava, ki j-e kmalu pritegm-la gledalce, še bolj pa nastopajoče. Bio-niirjii so tak-o-j pozabili, da so c-a odru im so se tako vživeli, kot da so v društvu pri telovadni uri. točka je lepo prikazala metodični postopek pri vadbi na tem orodju, od najlažjih prvin do težkih, ki so jih piiohi.rji izvajali zanesljivo.
B — Jovo Rapajič z Reke ie nastopil z mladimci. Tudi ta točka je bile za vse prav prijetno presenečenje im daje lepo izpričevalo tako avtorju sestave, kakor tudi iizvajalcem. Mladinci so pokazali neka j, odlomkov iz vadbe v svojem društvu, najbolje ipa so se odrezati v sd-niul-tamih vajah na bradljah. Izvedba razmeroma težkih prvim ie bila prav dobra.
Pretekli teden so se v Londonu prvikrat sestali državni reprezentanti Jugoslavije in Anglije v plavanju. Kot smo že naprej predvidevali, so naši tekmovalci dvoboj izgubili, vendar pa je malokdo pričakoval, da bo ta poraz tako močan in da bomo v vsem dvoboju osvojili le eno samo prvo tn eno drugo mesto. Vsi ostali tekmovalci so zasedli zadnja mesta Jn to močno zaostajali za Angleži. Prav tako se je pokazalo, da je po eni strani za naše plavalce ta dvoboj prezgodaj, po drugi strani pa tudi to, da so v sladki vodi dosegli slabe rezultate, kar je ponoven opomin, da se ■ ne smemo uspavati nad našimi rekordi, ki jih dosegajo plavalci v morski vodi. Edino zr.nago za Jugoslavijo je priboril Njeguš na 100 m prosto.
Rezultati — moški 103 m 1. Njeguš (J) 59.6, 2. Mc Kechnie (A) 1:00.0, 400 m prosto 1. Plack (A) 4:43.9, 3. Jager (J) 4:59.3, 200 m prsno 1. Wacker (A) 2:48.3, 2.—3. Par.dur (J) in Day (A) 2:52.6, 200 m metuljček 1. Symonds (A) 2:28.5, 3. Sabo-116 (K) 2:43.5, 100 m hrbtno 1. Sykes (A) 1:07.2, 3. Dorčič (J) 1:10.8, 4 X 200 m prosto 1. Anglija 9:85.7, 2. Jugoslavija 9:05.7, ženske — 100 m prosto 1. Wilkinson (A) 1:07.6, J. Varga (J) 1:13.4, 400 m prosto
1.	Ferguson (A) 5:29.4,	3. Stapič (K)
5:39.2, 200 m prsno 1. Gosten (A) 2:56.5,
2.	Jerlčevlč (J) 3:02.4, 100 m hrbtno 1.
Edv/ards (A) 1:13.6, 3. Stapič (J) 1:22-6'
4 X 88 y prosto 1. Anglija 4:03.8, 2. Jug° slavija 4:12.5. Končni rezultat dvoboja je bil 115:55 v korist Anglije.
Simasa Mm'Mmn®
Pretekli teden so se plavalci in wa' klubom Delfin v Rovinju Skromen Pla' terpolisti Ljubljane srečali v prijatelj' skem, dvoboju z domačim plavalni«1 klubom Delfin v Rovinju. Skromen P13' vaini nastop ni dal kdo ve kako dobri« rezultatov,, če izvzamemo uspešen star Gašperina na 100 m hrbtno, ki Je segel svoj letošnji najboljši rezultat. terpolo tekma je močno razgibala občih' stvo, vendar pa zaradi slabe razsvetli3 ve ni bila odigrana pod normalnimi oko ' nostmi in je večkrat prešla v grobost.
Rezultati — moški 100 m prosto: 1. Gof šlč 1:06.6, 2. Marc (oba L) 1:08.2. 20° prsno 1. Matosenič (D) 3:08,4, 2. Polian' šek (L) 3:13.0, ICO m hrbtno 1. Gašpe«1 _ (L) 1:16.5, 2. Rumboid (D) 1:26.2,- 4 X mešano 1. Ljubljana 2:17.2,	2. Delt f
2:27.4, 4 X 50 m prosto 1. Delfin 2:04.2. Ljubljana 2:04.4, ženske 200 m prsfl® ' Tominšek 3:19.0, 2. Rode (obe L) 3 100 m prosto 1. Horvat 1:19.0, 2. casI>®l3 (obe L) 1:32.0, »vaterpolo: ŽPK Llut,t,®|),' : Delfin 10:8; končno stanje točk: W ljana 46, Delfin 35.
MEDNARODNE

organizaciji, glasbeni spremljavi
In slednjič še nekaj besed o organizaciji, glasbeni spremljavi in o namenu 6ymnaestrade.
Ce govorimo o ORGANIZACIJI pri-reditve takšnega obsega, kot je gymnae-6trada, je treba vselej upoštevati, da to ni kakšna tekmica lokalnega pomena, kjer vse skupaj organiziraš v dobri uri.
t&kSno prireditev je bilo treba me* Bece in mesece požrtvovalnega dela nekaj desetin marljivih delavcev. Ni malenkost poskrbeti za prehrano, preno-^iSče in vso mogočo udobnost 7000 telo-vad.cev iz naše države in inozemstva, da ne govorimo o pripravi telovadišč in Ostalih prostorov. Tu je bilo vloženega cgromno truda in je treba najmarljivej-delavcem izreči vse priznanje. Upoštevati pa je treba 6e specifičnost zagrebške gymnaestrade, ki je zaradi politične nestrpnosti nekaterih držav že skoro padla v vodo, saj so še pred nekaj Meseci deževale odpovedi od vseh strani, ke vztrajnost vodilnih funkcionarjev je tešila to prireditev pred neizbežnim po-lo,mom in jo privedlo do uspešnega zaključka, ki bo več tisoč inozemskim ln ^ornačim tekmovalcem ostal v neizbris-r*C|ni spominu. Prav gotovo je zagrebška EVmnaestrada mnogo pripomogla k na-tialjnjemu zbližan ju med narodi in k utrditvi miroljubne ideje o aktivni konsistenci med narodi, ki jo na najlepši tt^čln konkretno propagira predvsem na-^a država.
Kljub omenjenim dejstvom pa je tre-^a tudi kritično premotriti nekaj slabo-
Drobtine
z gymnaestride
Kajmlajši — in verjetno tudi najmanj-
1	inozemski udeležene' na gymnae-
je bil Andrew Lacey iz Walesa. dopolnil je komaj 14 let, visok pa je 150 cm.
. Mea predstavnicami nežnega spola so ■l^di udeleženci iz tujine še mlajše |tje. Švedska telovadkinja Lena Rho-ln iz Oerebra je dopolnila komaj 13 ®0miadi. Seveda je bila zagrebška gym-aestrada njeno prvo potovanje v ino~ Zemstvo.
Ko so se v sredo popoldne na otvoritveni prireditvi pojavile Čehinje in s svo-odlično točko takoj pritegnile pozor-n°st vseh gledalcev, se je ha stadionu malu pojavila cela armada fotorepor-;^v in filmskih snemalcev. Našteli smo 1,1 ^ manj kot 22.
^ ueleženci II. gymnaestrade v Zagrebu
2	Ponočevali v 40 Šolskih poslopjih in
totematih.
p okviru II. gymnaestrade je bila v
•	us,torih starčga zagrebškega velesejma ^oncertna dvorana) otvorjena filateli-
na razstava, ki prikazuje jugoslovan-
*	® 2hamke z različnimi športnimi in Jatinimi motivi.
n isti dvorani so si obiskiovalci gym-kn Strade lahko ogledali razstavo stro-Xne literature z vseh področij teles-
® kulture.
r5-^°Vadna organizacija v Walesu ni lov bogata, zato so imeli angleški te-t0;dei precej finančnih težav zaradi po-lžv,^a v Zagreb. Slednjič so iztuhtali * n° rešitev: vsak telovadec je prodal ^ojih starih oblek in kmalu je
e&ci: d
denarja dovolj za potovanje v Ju-0avljo.
bih Sa$1IZat°r^i gymnaestrade so na raz-120 p°dročjih honorarno zaposlili okoli Zagrebških študentov. Honorar je Čir. dhevno 1000 dinarjev. Baje je ve-raZ. studentov obžalovala, da je gym-je ra5a trajala samo 5 dni. Večina sl biesjcela te honararne zaposlitve vsaj za
telovadci so pripeljali v Zagreb litr| ° cisterno, ki so jo napolnili s 1200 »li8ai^meratoe vode- v CSR so namreč v°cie‘ da v Zagrebu ni dobre pitne teiovafl13 50 s€ zbali za zdravje svojih derj v-CeV* Seveda so bili nemalo začu-da j’e ° 60 se na lastne oči prepričali, Pitne V ^Srebu vsega dovolj — dobre ^ahko V°tie *n tudi mineralnih vod so bank	kolikor so hoteli. Dober
atc.rn1	tlste> kd nasedajo vsem mogočim
vestem-
bitni ug °wpot v Zagreb Sio med aktiv-elezencl g3rmnaestrade napravile 4tiaRtjjanItc> 50 edlne prispele čez 8reba n	P°t 80 imeli do Za-
taJci i»e 3tcri °Pazovalci, predvsem Ki-baestra1 Jap0$lci» ki so poslali na gym-Z°vaice ° SV0^e strokovnjake kot opa-
2a Pot^l ni bila edina država, ki se je bji	agreb odločila pravzaprav zad-
bo krivci SVGtu lmai° ponekod še danes
^udhe"LU1 Eovra^ne propagande precej ^razilii,- aZOre ° Jugoslaviji, in tudi v tis^	neIcateri ljudje menili, da je
primernvlnstvena država na Balkanu« ne-kljub t 3 Za °bisk. Toda Brazilijanke so sp02naiemU Šle na pot — in seveda tudi ^rcbu • resn*co- Ne samo, da v Za-Več °Pazile ndč »tajinstvenega«, 3*lo z’ instvo je njihov nastop spre-s° se v t ^irn navdušenjem, tako da ^esmca , Ugoslaviji počutile kot doma. tel°vadki3e.	enkrat zmagala, mlade
P°Vso(| J13®12 Brazilije pa bodo lahko Se na rrgle nere5hične govorice, saj jebje p astne oči Prepričale, da je živ-
^^rsikic, 1 nas	in prijetneje kot
Je n» svetu.
sti, ki smo jih "opazili na gymnaestradi. Imel sem občutek, da so se organizatorji nekoliko preveč zanašali na stalnost lepega vremena in vročine, ki je vladala več tednov v naši državi. Zato jih je vremenski preobrat, ki je prinesel v sredo in četrtek deževje, nekoliko vrgel iz tira. Prireditve pod milim nebom (ša-lata, Tuškanac) so v četrtek dopoldne zaradi dežja odpadle, in že je bila vmes zmeda. Ali ne bi mogli organizatorji za primer dežja pripraviti v prostornih velese jemskih paviljonih še dve dvorani in že v prospektih objaviti, da bodo vse prireditve v primeru dežja tam in ram. Tako ne bi bilo nepotrebnih izprememb in zmede.
V	sred • zjutraj je bila na Trgu Republike prva otvoritvena slovesnost — dviganje zastav vseh sodelujočih držav.. Sredi govora podpredsednika ML O Zagreb so na lepem utihnili vsi zvočniki, kar je delovalo res mučno. Ali ne bi bilo mogoče predhodno zvočnikov temeljito preizkusiti?
V	četrtek so, ko-t že rečeno, odpadle dopoldanske prireditve na Salati in v Tuškancu, zato je »narod navalil« kar trumoma v zaprte dvorane velesejma. Tu sta bili pripravljeni dve dvorani — športna in koncertna (zakaj na prospektih ni bilo omenjeno, da sta obe dvorani na velesejmu, da ne bi marsikdo ure in ure zaman izpraševal Zagrebčanov in miličnikov, kje je neki ta »tajinstvena« koncertna dvorana). Seveda, obe dvorani sta bili za takšno mesto, kot je Zagreb, in še za več tisoč gostov, dokaj skromni. Morda obe sprejmeta največ 3000 gledalcev, kar pa je toliko kot nič. In rezultat? Strašen dren, mnogi so odšli izpred blagajn praznih rok, jezni in razočarani. Ko sem prišel v eno izmed teh dvoran, sem videl nepopisno gnečo — vsi stoli zasedeni, ob njih pa cel gozd gledalcev na »stajanju«. Dvignil sem se na prste, da bi vsaj nekaj videl, ko zapazim ob sebi japonsko delegacijo. Ubogi reveži! Visoki 150 ali 160 cm, res niso dosti videli čez hrbte nekaterih »dvome-trašev«. Ali ni bilo mogoče vsaj za inozemske goste že takoj prvi dan rezervirati dovolj sedežev? Tako je japonski gost, ki je priletel z letalom kot opazovalec 10 ali 20 tisoč kilometrov daleč v Zagreb, gledal — hrbte gledalcev! To napako je organizator popravil šele v petek, ko so bile v dvoranah rezervirane prve tri vrste za inozemske delegacije in novinarje.
Precej jeze je povzročila tudi prodaja kart, ki so seveda hitro pošle. Tu je veljalo pravilo: kdo prej pride, prej melje (oz. kdor ima boljše komolce). Seveda so tu že vnaprej propadli vsi starejši ljudje, ki jim ni bilo do »boksanja«. in »jiu-jitsa« z mladino pred blagajnami. Vemo, da je bilo na gymnae-etradi precej zastopnikov partizanskih organizacij, šol, institutov, republiških ustanov, profesorskih združenj itd. Ali ni mogel organizator vsaj za nekatere predstavnike rezervirati permanentnih vstopnic, seveda proti plačilu. Mirsikdo bi rad plačal vstopnico, da bi jo le dobil. Nedvomno je gymnaestrada v prvi vrsti namenjena strokovnjakom — funkcionarjem, telovadnim učiteljem in profesorjem, predstavnikom raznih šo), organizacij itd., ki so se tu lahko veliko naučili. Sele na drugem mestu so gledalci, ki so prišli gledat prireditve gym-naestrade kakor katerikoli druge te-lesnovzgojne manifestacije.
Se beseda o GLASBENI SPREMLJAVI. Lahko trdim, da je bil tudi na tem področju zabeležn znaten napredek. Primer: skladba češkega komponista Jana Sehaka za množično točko Čehov je bilo resno simfonično delo, naslonjeno na domačo folkloro, polno tople melodike in bogate invecioznosti. Skladbo bi lahko brez sramu Izvajali na vsakem koncertnem odru. Tudi pri ostalih točkah so Čehi posvetili veliko pozornost glasbeni spremljavi, prav tako Rusi, Madžari in Braziljanke. Rusko točko na Sala ti je n. pr. spremljal pianist-virtuoz, ki je med drugim dovršeno igral Lisztov »Me-fistov valček«, torej skladbo, ki jo zmore le resen pianist-koncertant. Skratka, videli smo, da v svetu področje glasbene spremljave prepuščajo priznanim in sposobnim glasbenikom-umetnikom, ki so resnični mojstri svojega poklica. Če stremimo na telovadnem področju za dovršenostjo, moramo ta kriterij zahtevati tudi v glasbi. Prav bi bilo, da bi tudi pri' nas začeli upoštevati ta načela. Menda imamo dovolj mladih, resnih in sposobnih glasbenikov, ki so dovršili visokošolski glasben.! študij in bi jih lahko vključili tudi v to področje dela. Prepričanje, da je za' telovadni nastop dobra kakršnakoli glasba, samo da je kaj slišati, spada pač v muzejski arhiv.
Za konec še dve, tri besede O NAMENU GYMNAESTADE.* Menim, da bo treba tudi tu nekoliko razmisliti in morda str ari nekoliko drugače razporediti. Samo nekaj misli. Na letošnji gymnae-stradi so sodelovale telesnovzgojne šole, instituti, telovadne organizacije in vojska. Ali ne bi kazalo narediti dve skupini (šolski zavod1 in organizacije) .kajti i prvi i drugi delajo pod drugačnimi pogoji in imajo tudi drugačne cilje.
O Rusih sem že govoril ~ prejšnji številki. Ne vem, če spada tako .tipično atraktivna telovadba, kot so jo pokazali Rusi, še na takšno prireditev, kot je gyrnnaestrada. Čc bi vsaj pokazali svojo metodo dela z vrhunskimi telovadci, bi
Iz raznih športov
Od 31. avgusta do 8. septembra bodo v Parizu vetovne študentske igre, na katerih pričakujejo zelo veliko udeležbo, tako da si bodo te igre verjetno zaslužile naslov »olimpijske igre v malem«. Na startu bodo tekmovalci v raznih športih iz skoraj vseh evropskih držav, pa tudi ostali kontinenti bodo dobro zastopani. Kolikor se ne bodo tudi Arne* rikanci pojavili z močno ekipo, bodo najuspešnejši nedvomno Rusi, ki so že objavili sestavo ektp, ki bodo ponekod skoraj tako močne kot državna reprezentanca. Oglejmo si n. pr. kaj bodo poslali v atletiki. Med drugim bodo nastopili Bartenjev, Ignjatev, Pipin, Mihajlov, Iljin, Stepanov, KaŠkarov, Cen, Krivonosov, Satmocvetov, Popova, Itki-na, Zibana, Seljakova in Jaunzeme.
Avtralski teniški igralec Lewis Hoad, ki je nedavno prestopil med profesionalce, je dosegel^ svoj prvi uspeh v novi družbi. V Forest Hillsu je premagal svojega rojaka Franka Segdmana e 6:3, 6:4 in 6:4. V drugem srečanju pa je Avstralec Rosevvall odpravil Seguro s 6:3, 6:1, 5:7, 2:6 in 13:11.
Na veliki veslaški regati v Luzernu je sodelovalo tudi nekaj članov jugoslo-venskih čolnov, vendar brez večjega uspeha. Nekaj rezultatov — skiff: von Fer-sen (N) 7:28.1, Mc Kenzie (Avstral) 7:28.6, clouble scull: Stcenacker — Higny (Belg) 6:55.9, dvojka brez krmarja Harlem 7:17.9, Krka iz Šibenika je bila četrta, dvojka s krmarjem Švica 7:40.5, četverec brez krmarja Essen 6:37.7, osmerec Cornell (ZDA) 6:04.2.
Na boksarskem »prestolu« Evrope v poltežki kategoriji je prišlo do spremembe. Italijan Artemio Calzavara je namreč v Milanu nepričakovano premagal dosedanjega prvaka, Nemca Ger-harda Hechta. Borba je bila v glavnem izenačena in mnogi' strokovnjaki sodijo, da je bila proglasitev Italijana za prvaka napačna odločitev. Ponovno pa je bilo potrjeno pravilo, da je v italijanskem ringu inozemcem kaj težko pridobiti ali pa ohraniti naslov prvaka.
Po drugem dnevu polfinalnega srečanja evropske cone Davisovega pokala vodi v Milanu Italija proti Švedski z 2:1. Mcrlo je premagal Schmidta s 6:0, 6:0, 6:3, Davidson pa Pietrangeliija 4:6, 6:0, 6:1 in 6:1, italijanska dvojica Pietrangeli-Sirola pa Šveda Schmidta in Davidsona s 6:4, 6:4, 6:4.
FoT-
Poljaki premagali še Nemčijo
Atletska reprezentanca Poljske je po zmagah nad CSR ln Madžarsko sedaj premagala v Stuttgartu že Zah. Nemčijo s 117:103 točkami In se s tem uvrstila na drugo mesto v Evropi, takoj za Sovjetsko zvezo. Pomembnejši rezultati dvoboja, ki ga je zlasti drugi dan motilo Blabo vreme, eo naslednji: 106 m Germar (N) 10.3, 200 m Germar (N) 21.0, 400 m Swatow6kl (Popi) 47,5, Haas (N) 47.5, 500 m Makomaski (P) 1:48.7, Stracke (N) 1:48.8, 1500 m Lewandowski (P)	3:49.4,
10.000 m Konrad (N) 29:50.0,	110 ovire
Lauer (N) 14.2, Stilrmer (N) 14.4, 400 m evire Kotlinski (P) 52.0, višina Letvan-dowski (P) 200, daljina Grabowski (P) 7.66, krogla Lingnau (N) 17.03, Sosgornik (P) 16.95, disk Piatkowskl (P) 53.51, kopje Sidlo (P) 79.49, 4 X 100 m Nemčija 40.6, Poljska 40.7, 4 X 400 m Nemčija 3:12.2.
Važnejši rezultati prvenstva Vzhodne
Nemčije, ki je bilo pred dnevi v Berlinu: 800 m Reinnagel 1:48.9, 10.000 m Janke 30:13.8, daljina Auga 7.60, palica Freus-sger 4.35, ženske: 100 m Kobler 11.9, 200 m KOhler 24.2, 406 m Donath 55.9, 800 m Do-nath 2:11.6, 80 m ovire Kobler 10.9, daljina Clauss 5.99, krogla LUttge 14.68, disk Mtiller 48.65.
Na prvenstvu Velike Britanije za ženske so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati: 220 y Yung 24.2, 440 y Ruti 56.4, 880 y Leather 2:11.2, 80 m ovire Hopkins 11.6, višina Hopkins 155, daljina Persighetti 5.88. Na prvenstvu za moške so bili rezultati v večini disciplin dokaj skromni, zato bomo omenili le nekaj boljših: 440 y Higgins 47.6, 880 y Delany 1:49.6, 1 milja Hewson 4:06.7, 3 milje Ibbotson 13:20.8, 440 y ovire Farrell 52.1, kopje Cullen 72.16, kladivo Ellis 60.27.
King 10.2 na 100 m
Mednarodno atletsko tekmovanje v Oslu je dalo vrsto odličnih rezultatov, med katerimi velja posebej omeniti najboljši letošnji rezultat na svetu na 400 m, ki ga je dosegel Tom Courtney, pa še 10.2 Leamona Kinga na 100 m in 13.7 Stevvensa na 110 m ovire. Rezultati: 200 m King (ZDA) 21.0,	400 m Courtney
(ZDA) 46.0, 800 m Courtney (ZDA 1:47.6, Boysen (Nor) 1:48.3, 5000 m Jurek (CSR) 14:00.4, 110 m ovire Stewens (ZDA) 13.7, disk Babka (ZDA) 55.09, kladivo Connol-ly (ZDA) 62.51.
Na tekmovanju v Leningradu, kjer je dosegel Stepanov nov svetovni rekord v skoku v višino, je bil odličen tudi dru-goplasirani Kaškarov, ki je uspel na višini 211 cm. V Moskvi pa je J!ubitov z znamko 4.50 m izenačil rekord Sovjetske zveze v skoku ob palici. Na Istem
tekmovanju se je še posebej izkazal tudi tekač čez visoke ovire Mihajlov, ki je s 13.9 izenačil evropski rekord Nemca Lauerja. Se nekaj tboljših rezultatov ruskih atletov in atletinj: 800 m Maričev 1:49.7, 10.000 m Pudov 29:53.8, 400 m ovite Litujev 51.7, 3000 m zapreke Ržičin 8:52.8, daljina Cen 7.45, troskok Ciganov 16.04, Sčernikov 15.88, Cen 15.77, disk Grigalka 52.45, kopje Cibulenko 76.98, kladivo Tka-čev 60.11, ženske 100 m Itkina 11,6, 600 m Otkalenko 2:07.6, Jermolajeva 2:07.8, 80 metrov ovire Golubničaja 11.0, daljina Popova 5.97, krogla Tiškevič 16.22, Doj-nikova 15.63, Zibina 15.59, disk Ponoma-reva 52.54, kopje Jaunzeme 50.43.
Ara teniškem turnirju profesionalcev v Fo-rest - Hillsu je Avstralec Rosevvall premagal svojega rojaka Hoada s 6:3, 9:7, 4:6 in 6:3.
Nogometaši Urugvaja izločeni!
Boslej največje presenečenje kvalifikacijskih tekem za svetovno nogometno prvenstvo predstavlja visok poraz Urugvaja v tekmi proti Paragvaju, ki je bila pred dnevi v Asuncionu. Paragvaj je . zmaga’ s 5:0 in sl že zagotovil sodelovanje :ia finalnem delu svetovnega prvenstva na Švedskem, ne glede na rezultat povratnega srečanja. Potem ko so
domačini že v peti miunti dosegli prvi gol, eta umrla dva gledalca od srčne kapi, ker eta bila tako navdušena nad uspehom svojih nogometašev. Paragvajci so bili v vseh pogledih mnogo boljši ln so ti visoko zmago popolnoma zaslužili. Najboljša moža pri Paragvaju' sta bila levo krilo Amarllla, ki je dosegel 3 gole in pe branilec Lezcano.
Toča svetovnih rekordov na plavainih tekmah na Havajih
Omenimo lahko še to, da se je Paragvaj sedaj prvič kvalificiral za končno tekmovanje. Število že kvalificiranih udeležencev finalnega tekmovanja se je e tem dvignilo na 5 ln sicer Anglija, Brazilija, Paragvaj, Nemčija le Švedska.
V Buenos Airesu je bilo zaključeno finalno tekmovanje, v katerem so se merile vojaške nogometne reprezentance številnih evropskih ln ameriških držav. Zmagala je Francija s 5 točkami pred Argentino 4, Italijo 2 in Brazilijo I.
V Honolulu na Havajih so bile velike plavalne tekme, na katerih so razen najboljših plavalcev Amerike nastopali tudi nekateri odlični zastopniki Avstralije. Zato se ne smemo čuditi, če je bila dosežena cela vrsta odličnih rezultatov in tudi nekaj novih svetovnih rekordov. Nove svetovne rekorde so v svojo bilanco zapisale Dawn Fraser na 200 m prosto z 2:17.7, dalje Lorraine Crapp z 10:24.3 na 800 m prosto, Nancy Ramey z 1:10.1 na 100 m metuljček in pa Carin Cone na 100 m hrbtno z 1:12.6. Rezultati: 100 m prosto Moore 58.3, 200 m Onekea
človek že nekoliko razumel to stvar. Tako pa smo videli le vrsto »super-akrobatsklh« prvin, ki so resda navdušile množice, ne vem pa, kaj je to pomenilo resnim in prizadevnim 'telovadnim rtrokovnjakom, ki se trudijo na področju široke telesne kulture. In če k vsemu temu pomislimo, da sq Rusi prišli do teh uspehov le s svojim »državnim amaterizmom«! Noben normalen človek, ki opravlja svoj 'poklic, ne more doseči znanja Rusov, za to moraš biti profesionalec in 5 do 6 ur dnevno samo telovaditi. In zakaj bi te stvari gledali na gymnaestradi? To vidimo Itak na svetovnih prvenstvih, kjer so zraven če sodniki In ocene. Ce dodamo še nekaj neokusnih ruskih »vložkov« — točka s komikom in točka, kateri telovadec bo zavrtel več odbočnih Jcoles (škoda, da še niso stavil laz liter vina) — potem se nam zdi, da takšnih prikazov na gy-mnaestradi res ne bi smelo biti. Lahko jih sicer toleriramo, toda potem bodo Rusi kmalu našli posnemalce, tiste, ki jih bodo hoteli vsaj dohiteti, če že ne prehiteti, in kmalu bomo iz gymnaestra-de dobili — cirkusiado . . .! To pa bi bil seveda konec gymnaestrade, ki se je rodila, kolikor mi je znano, kot protiutež atraktivnosti in težnjam za blaznim rokorderstvom, ki se danes, žal, šopirijo že na olimpijskih Igrah in svetovnih prvenstvih.
Prešern Igor
2:11.2, 400 m Onekea 4:37.8, 1500 m prosto Onekea 19:00.5.	100 m hrbtno VVeiser
1:08.1, 100 m metuljček Onekea 1:05.8, 200 m metuljček Honda 2:27.2, ženske: 50 m prosto Fraser (Avstral) 28.5, 100 m prosto Fraser (Avstral) 1:02.0, Crapp (Avstralija) 1:04.3, Von Saltza 1:04.9, 200 m prosto Fraser (Avstral) 2:17.7, 400 m prosto Crapp (Avstral) 5:00.2, von Saltza 6:03.4, Ruuska *5:03.5, 800 m prosto Crapp (Avstralija) 10:24.3, 100 m metuljček Ramey 1:10.1, Mann 1:12.8, 20 m metuljček Mann 2:44.1, 100 m hrbtno Cone 1:12.6, 400 m mešano Ruuska 6:55.6.
V	Parizu je bilo veliko mednarodno
tekmovanje, na katerem so bili doseženi številni odlični rezultati. Najboljša je bila Nizozemka Ada den Haan, 'ki je na 200 m prsno Izenačila z rezultatom 2:52.6 svoj svetovni rekord. Najpomembnejši Izidi: 100 m prosto Eminente (Fr) 58.1, 200 m prosto VVillemse (Niz) 2:10.3, 400 m prosto Nyeki (Madž) 4:46.3, Montserret (Fr) 4:47.2, 100 m hrbtno Christophe (Fr) 1:06.0, 200 m hrbtno Coignot (Fr) 2:29.5, 100 m metuljček Tumpek (Madž) 1:02.8, 200 m metuljček Tumpek (Madž) 2:27.1, 100 m prsno Fabian (Madž) 1:16.7, 200 m prsno Desmith (Belg) 2:44.9, ženske: 100 metrov prosto Gastelaars (Niz) 1:05.2, 400 m prosto Koster (Niz) 5:04.0, Schim-mel (Niz) 5:04.7,	100 m hrbtno Kraan
(Niz) 1:14.1, Troost (Niz) 1:14.7,	200 m
hrbtno Kraan (Niz) 2:44.0, 100 m prsno Haan (Niz) 1:21.1, 200 m prsno Haan (Niz) 2:52.6, 100 m metuljček Lagerberg (Niz) 1:13.9.
Enega najboljših letošnjih rezultatov v Evropi je dosegel v Rimu Italijanski plavalec Puccl, ki je preplaval 100 m prosto v 57 sekundah.
V	Brnu je Viteslav Svozil preplaval 100 m prsno v času 1:12.1, kar je doslej najboljši evropski rezultat v velikem bazenu. Evropska plavalna federacija namreč še vedno priznava tudi rezultate, dosežene v malih bazenih, tako da je evropski rekord še vedno rezultat 1:09.0 vzhodnonemškega tekmovalca Prit-scheja. Svetovni rekord pripada Kitajcu Ci Len Juju z 1:11.6.
Državno prvenstvo v jadralnem letalstvu
STEFANOVIČ ZMAGOVALEC
Vršac, 21. julija. Na državnem prvenstvu v jadralnem letalstvu, Id ie trajalo 5 dimi, je srbskemu tekmovalcu Vasi Stefanoviču uspelo obdržati prvo me&to s 3.649,31 točkami. Zmagovalec Stefanovič je prejel pokail državnega sekretarja za narodno obrambo Ivana Gošnjaika.
Odred ni uspel
Prejšnjo nedeljo so bile v Leskovcu kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno moško rokometno ligo. Odred ni uspel, čeprav .je bil tehnično najboljše moštvo. V prvi tekmi je Odred porazil prvaka Hrvatske Trešnjevko 15:14, s »Partizanomc iz Leskovca je igral 14:14. Odločilno tretjo tekmo z ekipo Mlade Bosne je Odred izgubil 15:19. Za poraz je kriva slaba obramba vratarja, saj je bil že po 15 minutah, rezultat 11:1 v škodo Odreda. Rezultati — 1. Mlada Bosna (5 točk), 2. >Par-tizaiii-Leskovac (3), 3. Odred (3), 4. Treš-njevka (1).
Vsem klubom na področju NPL!
Tekmovalna komisija Nogometne p-od-zveze Ljubljana razpisuje prvenstveno tekmovanje za sezono 1957/5n in sicer za članska, mladinska, pionirska, sindikalna ln vaška moštva. Pismene prijave je treba poslati na naslov: Nogometna pod-zveza Ljubljana, Likozarjeva 9 najkasneje do 25. julija.
LETO X!IL Štev. 29 Stran 7

Prvenstvo Slovenije v streljanju
Slabo vreme, povprefiti rezultati, slaba volta
Dobra udeležba in
solidni rezuliaii
Ljubljančane skoraj brez konkurence-Tokrat brez rekordov
100 m ženske. Tako hitrega teka pri nas še ni bilo. Štiri tekmovalke za 12.4, to Je
(Nadaljevanje s 1. strani)
ven s-odmiišikeiga ziboma izmerili Ame- " “ekaji . Borbena Babovičeva je dosegla
■a: jm Tx.a g---- vmn	ma utcr ■ nr_	,	liikainou te 10.6. PomMiiti morairto ciljni trak 7a maienko6t pred Sikovčevo, ki
Br SS mit?	®	namreč, dia znaša mjeiffov osebnii ne- j# Teljala za favorita št. 1. Na splošno uspeh
T ;„KIilinn 91 tul Premočeni z atih, najsi bodo to tekmovalci, strelci In Maribor 38-229, malokalibrska puška — hord te 10.5 in da ipo-SOiji včeraj ni- hrvatsklh tekmovalk proti slovenskim.
„,siij* —3*'sz&tt: srssre?ress “**••...........................................................................................- “■w-
se, danes z veper okrog Ib. ure, r ^ ,,„x„—	_ „sa1 „iBaH 535, 4. Stražišar (Lj) 532, 5. Kastelic (Lj)
921, mladinci:	Mikolič (LJ) 549, Deč
lttiieS ZVciOcir VUVaVig iO. UlC,	, ,
čali iz strelskih rovov pokazatelji, kai hočemo, končni uspeh — vsaj glede fci jih je skoraj vse dni od četrtka boljših rezultatov - je pokvarilo ne-
tkn.*ztez z "r„rrznr,:r!: .......................................................................
^1-crLnvivnoa-tv	Talon	lahko	Jež (Lj) 469, Peternel (Kr) 460, F.	Rems	kalibrska	precizna puška	(14 tekmoval-
SVOJO »ekspanzivnostc	Tako	lahko	»	(Mrb)' 449) p	Dimic	oeV): Jež	367, P. Dimic 554, Planinc 553,
reoemo, da je bilo letošnjemu re-	mladinci: Mikolič (Lj) 440, Jager F. Rems 552, Mikolič 551 (vsi Lj), 9. Stra-
publlškemu strelskemu prvenstvu ^V as Reb^ Ln ^ M Letonja (Lj) žlšar Marija (Lj, 536, precizna pištola vreme izredno n,^naklGonjeno temu (Cel)	J (č”nl; Ljubljana	(7 elanov): Umek 528, (20 centrov) Delo-
primerm pa ,	.	,	P	P ,	Kranj 2179, Celje 2115, mladinci:	Ljub-	renzo 528	(15), Planinc 518	(vsi Lj), Kri-
biZ i h tehko katrkofi prtcujati	Hana 2085, Trbovlje 1644, Titova tarča -	vec (C, 511, Strle (Lj, 504,	malokalibrska
bi jih lahko icakorJcoli pr merjain	_	samezno: umek pištola - hitro streljanje (3 tekmovalci):
LrdiPU	1	478, inž L. Letonja 451, Dolerenzo (vsi Planinc 30-272, Strle 28-254, Umek 238
hrvatskiih tekmovalk proti slovenskim.
r	Višina. — Rekorder Marjanovič je razoča-
Naipnaviiimo še kraiieik »sprettoa« r&1 Bil	gicer prvi, toda i90cm je zanj
PO idiisciiplliinah z njihovimi najvaž- zelo malo
miejšimi značilnostmi; višina — žen- r„„,e- _ Favorit št. 1 in favorit št. 2
---	--- --------------------™—.	Kopje. — Favorit št.
man (C) 532, M. Letonja (Ljubljana) ske — presenečenje. INtlme^na nam- (Kopitar jB Vujačič) sta ostala brez naslova. 522, Rebolj (Lj) 517, Jager (C) 512,' malo- re,g pričakovali, dia nova državna re- Bolj5a sta bila Partizanova metalca Pavlo-
kordieirika Stainiuilovioeva ne bo prte- vl< in Milctilč_ Rafer Johnson bi bil v kon-slkočilia 150 cm.	., kurenci tretji s 64.14.
Krogla — V odsotnosltn Stolljevica m0 m_ _ Pričakovali smo več. Tempo je prva slovenska zmaiga na (prvenstvu. bil prep(>5a3ea jn Mugoša je v finišu bre« n,a račun Igorja Panika. Sicer kvailn- ae$,e težave 0apravii Murata. Važič. tokrat teta ne najboljša.	brez znanega finiša.
100 m — 6 ilZienaČeimh tekačev Itn m m _ .Domača zabava. Partizanovih le za malenkos t te Ml na _ cill ini tekačev. Državni prvak po pričakovanju
— ------ -....-.-V----------- -	za malleinlkost ne OlU ni mm tekačev Državni prvak po
^	.............. Planinc	30-272, strle 28-254, Umek 238	črti prvi Draigaševič._ Lorger bi nie-	Grujič
-ord;1-	Lj) 449, Mlinarič	(Mrb) 448, vojaška	puška	(vsi Lj),	Caracas program (14 tekmoval-	dvomino V tej zasedbi zmagali.	400 m	ienske.	- Tri	diplome za tri tcknia-
1'rvenstvo je torej minilo, prvake _ hltro streljanje _ čtanl! Planlno 10-74, cev): F. Rems,60 539, Planinc 60-537, De- 80 m ovire ženske — Stamejčiče- valke> ki s0 ,e javile starterju. Milica Raj-imamo,	pri	tem	pa	moramo	reči,	Jaggr	(G) 10_72|	Rozman (C)	10-63,	F. Le-	torenzo 60-537, L. Letonja 60-524 (vsi Lj),	Tia ni[ mnogo zaostajala 'za Babovii-	kor jg	dosegla	nov rckord prvenstva,
da držijo	najtrdnejše	pozicije	v	t ,	(L1) 10,62,	sekne (Kr)	10-62,	Mtko-	Mlinarič	(Mrb) 60-523. zanimivost pri tej	čevo in ko so sledniki umetno pove-	Kr0„ja ženske. — Za	Usenikovo huda	borba
’ ’ T'	----- '	------- jj^g. ralZi(fLikor so bili diellieižmi glaMtih	........
protestov niz vrst gledalcev.
disciplini je, da je Ljubljančan Strle do-
Bančič
rokah Ljubljančani, ki so, tako v ^j, 10-60, ekipe: Ljubljana 50-307,	----
ekipnem plasmaju kot tudi med pr>- Ce]Je 49.309j Kranj 47-237, Ptuj 40-199, segel z 59 zadetki 551 krogov! samezniki, dosegli največ naslovov remi bi iških prvakov. Prevladovala	,	...
je seveda »sta ra garda«, med sta-	Etapna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«
rejše pa so se vrinili tudi nekateri mladi talenti.
PLANINC ZABLESTEL IN ZATEMNEL
niupnu nuieaur»nu uiinu v.
JUGOSLAVIJA ZMAGOVALEC
,, je dosegla nov rckord prvenstva.
Krogla ženske. — Za Usenikovo huda borba za drugo mesto v reprezentanci, ki jo je v zadnjem metu odločila v svojo korist Pero-vičeva.
Daljina. — Branko Miler se je s 7.45 m vpisal poleg Brnada v rekordno listo s serijo skokov preko 7 m.
Disk — ženske. — Brez Borovčeve, ki je morala gledati tekmovanje s tribune (prepozna prijaval) dvojen uspeh Slovenk Čcleš-nikove in Hudobivnikove.
10.000 m. — Srebrna medalja iz Melbournu
Ali naj »udarimo« najprej po fa-	,	, .. . _ „:li nrivozil Se- - Mihalič je moral sam brez konkurence od-
voritih? Pa storimo tako. pednje	Beograd 21. jul. Dirka »Po Jugo- Tretja etapa je prinesla precejš- in kot zadnji je na cuj privozu ae	^ krogg in za zelo dober rczuUat je
vsekakor uvrščamo naše reprezen- 9lavjji< je končana. Današnja, peta njo spremembo. Rumeno majico je bernk 34.	nosamezniki:	.................
tene Planinca, Jeza, Delorenza, j J prinesla bistvenih spre- oblekel med posamezniki kolesar Skupn plasma	posamezni k.
Umka m droge. Očitno le-tempn- mJ^ Jovani in Vzhodni iz Vzh. Nemčije Trefflich, med 1. T^ch^(V. Nemčija^24.32.«, ja jo posamezna orožja, medtem ko N d fcv bili f
ssst rasrLs« rp 3*sss.,,
Vsepovsod ne dominirajo. Tak pn- m se niso hoteli spustiti v bila povsem v ospredje. Na tej e te- 25.to.09, 4, Vtoebergs (O) <».vo .. mer _ je s Planincem ki je v stre- dvoml;ive p<>dvige in so budno pa- pl, ki je peljala iz Beograda v Va- 5. Feet
teči svoje kroge in za zelo dober rezultat je bil navdušeno pozdravljen.
4 X 100 m ženske. — Triumf mariborskih tekačic, ki so v »fotofinišus premagale Kla-divar. Da bo zadoščeno objektivnosti, Mladost bi bila vsekakor prva, če bi nastopila.
Rezultati pmega dne:	100 m:	Dragaševič
(P) 10.9, Oslakovič (M) 10.9, Pecel; (CZ) 11.0,
Vanju z vojaško puško dosegel do- (li d J	drugega. Zato tudi ni ljevo in nazaj v Beograd v dolžini (J) 25.07.16, 7. de Winter(b) ^ .ob. «,
kaj nengodien plasma, od ,16 meste	odločutelh-sprememb in 4 km, je zmagal Belgijec Winter & Stolpe, f* N.) 25:08M ^ Dur ^	n.u
dalje medtem ko je osvojil naslov ^ je med ekipami Jugoslavija pred rojakom Peetersom, Jugoslo- l*cher (A) 25.1^38 iaOtowaty^ g,	^ “8arič (P)^.4> Sabo.
republiškega prvaka v hitrem str zasedja prvo mesto, Vzhodni Ne- vanom Petrovičem, vzh. Nemcem •	• /ciovenj:ai 25:33 57 23 Val- )0vie (P) 49 6 Alimpijerič (P) 49.9, mo m-,
Ijanju z vojaško puško ter v h -	Trefflich pa je med posamez- Stolpe,jem, Jugoslovanom Levac-	Jp ais (Slov) 25-44.49. Murošl tcti 3-50 2 Murat (D, 3=30.6, Futo
trem streljanju z malokalibrsko p- %i jel lovorjev venec Od 62 čem in spet vzh. Nemcem Treffli- %E^l38r’[evačič Pe ?pS 32 2 Važ d (K 3:52.4. Nalovič (P) štolo Tore, je zablestel v special- farjev jih je na start prišlo le cliom, ki si je s to etapo pomagal	,'“1! (P) 5'52'2’	( ’
nih disciplinah, ne pa toliko v ta-	Dra,v do prvega mesta. S to etapo
chom ki	trSeBaic)8m^l“, 2TO ^ W
prav do prvega mesta.^ S^to^etapo ^ 75.j7.52, 3. Belgija 75:21.10, 4.	(P) 30=01.0. Zavela (Ml) 31=06.8, Skenderovic
korekoč množičnem streljanju, e specialist med pištolarji.
je naslov republiškega pr- ™	,—j—  ---------□ -
Taka v vojaški pištoli in precizni žarevca in nazaj v Beograd. Na -g.'Banjice, v "dolžini 150 km ali pištoli, medtem ko se je v hitrem startu se je zbralo 62 kolesarjev iz kl°0ir,(>v Zmagal je Belgijec Vloe-
tSSSt	pisl*	Zaključek prvenstva
ske Vzh. Nemčije in Jugoslavije	j b;,	glabši Levačič,
v \ TIJRIš	. Na cilj v Beograd je prvi prispel	$. =e ge OSVojil drugo mesto Tmdii zaklljiučeik državnega pirven-
Belgijec Moebergs pred Durlacner- ^ ffeneralnem plasmaju med posa- stiva. iie Ibiil povtsenn v silosu diainaš-Oe bi šili po tem, da ibi ooeniievalu jem (Avstr), rojakom Feetersomitd. me^nj]cj4 Omeniti moramo še od- -	*	~ ” rn 1	1 ':
prav CuO prvega, lurata. v ^	v- • 7%. 4 7 KO T tri t« 75*21 10 4
Umek" je specialist'med pištolarjk Prva etapa je bila dolga 156 km P? i® di'.rkanr’f®	“ d°" Atetrija 75:52.30, 5. foljBka 76:12.22, jšpar) 31:46.4, uo m ooire: Lorger (h) 14.2,
Osvojil ie naslov republiškega p,- in jo peljate od Beograda Jo Po- bl^/eJ voziM predzadnjo eta,po 6. Romunija 77:03.45, 7. Madžarska
(P) 190, Šepa (CZ) 190, Kavčič (CZ) 190, Nikolič (CZ) 185, Zečevič (Sar) 1S5, daljina: Miler (Ml) 7.45, Savič (CZ) 7.12, I.esliorac (JLA) 6.94, Pokorn (O) 6.83, krogla: Penko (O) 15.35, Radoševič (Sar) 15.23, Bo j id (P)
Belgijec vioeoergs preu ouimou«- Generalnem plasmaju med posa- gli)va ie foij,! povsem v slogu dainaš-
•r“ “7	,™.™ -,-TU------- jem (Avstr), rojakom Peetersomitd. me”niki. Omeniti moramo še od- njega ntokrega začetka. Tekmovalca ^ ^ cm [. n b(j^ (M!) 12.3, Sikov«
naj zarotim vejse dnsoiplmne. lahko re- Od Jugoslovanov sta bila v tej eta- j.g mesto Šebenika, ki je doka- na 5000 m so ipd koncu svojega teka ,	,	, F k (Ml) l24,
čemo, da so bili streitoi. pravzaprav pi najboljši Petrovič in Bajc, ki sta	da je naš odlični etapni tek- m pokriti z Matom od glave do	‘stlejčič (O) 12.6, mm:
naibolj razvneti v veliki strelski «, uvrstila na sesto m sedmo mesto. movalec. Me-d ekipami si je Jugo- pete, Štritof je zanesljivo zmagal, p (V ') 59 2 Snlentid (ŽK) 105.3, Oselj lopi pri streljan ,u -z vojaško puško.	d eta j iz Beograda do slavija -zagotovila prvo mesto pred vmlim red je naslednji:: 1 Štritof	\ m'	t Babovie ' (Ml) n.4.
In ko smo sledili Mremu strelja-	^ca> fci.je bila dolga 148 km Vzh. Nemčijo, vendar z minimalno ti4:5aj2. 2. Futo (P) 14:59.8, 3. Suho- ^	1	„ A Rajohole (Scll) ,2.7,
niju z vojaško puško, se	ie	Odlikoval poljski koIesarPru- razliko ene sekunde	« (P) 15:02,0	, Ostrovska (Br) 128, Rečnik (K) 13.4, Breščak
zdielo ikot da jiunsaio partiLzaiu n-a kiJK j startu je pobegnil in Danes je bila zadnja etapa od V mieitu di.sika le * vdifoo »red-	(M1) 130, Paaič (Sc.)
baroikerjie. tako so odmevali streli «	^ kolesar ev, za ka- Beograda do Novega Sada in nazaj, nosijo zmagal Radoševič, preseneča O) ».». ’	^	in Le.
tekmovalcev posameznih ekip me- ^ njim se j	j 'zaostal. Kot smo že zgoraj omenili, ta eta- pa tretje mesto Bogdana Muilterja. 150- Stanuionc (v.op .	j
Sano zdaj prvi zdaj drugi. Pri tem terirni je_ cez neKaj časa zaosi „a „• prinesla odločujočih sprememb j Radoševič (48:54.2. Krivokapič posarič CZ) ^»<1*. Usernk (O
je vladala sevedia velil/a narvoza Končno	^“fežnfki. Vozi! je in takb je ostalo pri takšnem vrst- (CZ) 4619 3. Muliler (O) 43.68.	..	(K M HadT^k (O) i^
ker nimajo tekmovale, omcjein oas	, P =	20km, ujel vodečo nem redu med posamezniku in eki- V troskoku je-zmagal Milovanovič CJ k (ti	ttudobimik (Ol
vsiemii- jie brni seveda naj,boljši Pia- ekipami.	1	™	*	1
nimc. V .ekipnem plasmaju p-a sio se za "Ljubljano po zadetkih v polno iniaijibolj iizikazali Celjani im' Kranj-čarni, (ki so dosegli tudi največ krogov.
Odločala bo frefja tekma
’ Skok ob palici bo izveden hitri.
S proglasitvijo novih _ prvakov, igran,jlem dir-žavne himne im spuščanjem 'zastave ie bilo prvenstvo končamo, prvenstvo.
Kvalifikacije za vstop v I. consko nogometno ligo DALMATINAC : RUDAR 0:0
ZDAJ... ZDAJ.
(Nadaljevanje s t. strani)
sodnik Vlček zaradi domno-vnega ofsida ni
______ . ________„ ...	priznal.
Caracas program je pri mas nov 3t”Vl TCfblxelaM °bit0Snapad'6učinkovitefši.	V drugem delil igre jč kazalo, da so Voj-
način streljan ja .Strelci SO ga prti- S0J ra'o g ’	. strel Pti vratonl doma- vodind povsem izčrpani, toda on. so se le
mesili s svetovnega prvenstva v Ve- !. J , ,. A . ; ti minuti tar kage kratko 0dp»Cl11 nat0 Pa zače!l 8 Prav0 oten-nezueili, Tudi tukaj ntorajo PČŠto- člh P” ^ eele J p IZcib	8iv0’ ki “ > kollča,a 2 niihovo “služcn0
1 jair.if streljati na čas, in sicer »na ”a ” Prcmoc domaU '	n n " "	.......... «" 8i "m-
komiamdio«. Zdaj. .. zdlali ...« je od- Takoj v začetku se ,e videlo, da so Neverne vali glas poveljujočega im drug za sadčaui igrali »na vse ali .ICC m re v ce-drugim 60 ,se paroma vrstili strelci, trti minuti prvič potresli mrežo gostov, p,naiv zanimivo ie gledati njihovo nato pa že v šestnajsti mmuti vodi’l^zjL..
Mokri atleti...
x 'i,cuv mu..i|Xy „___________ _______ —j“”  -------------------------- ski finalist v SE ictvmuvau
vedenje nervozo im ob komou zado- Za tem je imel vratar gostov Gartner M faa seveda izreden uspeh, volištvo’ ali pa rnezadovoljstvo, kajti zelo veliko dela, toda ko je že Iretji gol tulili tu giro Zla zadetke in kroge, in v korist domačih takorekož Visel v zraku
mmm
bodo tedaj uspeli in postali prvi Jugoslovan-	^ iu(r[ dopoldne, sicer pa so vse je prepričljivo zmagala v skoku v daljin®’
tekmovanju nasploh. To
zmago. Pet minut pred koncem so si zagotovili možnost, da bodo odigrati še tretjo
tudi tukaj so favoriti ostali nekoliko zadaj.
DISCIPLINIRANA IN LEPA UDELEŽBA
Ob letošnjem republiškem prvenstvu nai zabeležimo, da so- se odzvali s svojimi tekmovalci vsi okraji in jiiim pišemo v posebno^ dobro oceno disoipliindiranP udeležbo v streljanju z vojaško puško. Nastopilo te okrog 11-5 tekmovalcev, med njimi skoraj vse okrajne ekipe, lo pomeni, da te strelstvo vendarle prišlo na pozitivno pot in da se okra j n e strelske zveze zavedajo,
je Rapid znižal razliko na 2:1. V prvem delu igre so domači dali še en gol, ki ga pa
preložili na jutri dopoldne, sicer pa so vse discipline izvedli, kakor je bilo predvideno. Mehke tekmovalne naprave so do koze pre-Gole so dosegli Ivoš v 15., Vukelič v 16.	mo6ene atlete in atletinje postavili še pred
in 85. ter Veselinovič v 70. min. za Vojvo-	nore težave. Lahko pa rečemo, da je bila
dino, R i egi er pa v 28. min. za Rapid.
Kvalifikacije za vstop v zvezno nogometno ligo
Železničar in Split v elitni družbi
borbenost tekmovalcev izredna, saj so kljub neverjetno . neugodnim razmeram skoraj vsi nastopili in dosegli za dane pogoje odlične rczultafe.
To velja
je prepričljivo zmagala v skoku v daljino* posebej pa preseneča njen odlični rezultat-
V	drugi skupini moškega teka na 800 m je zmagal Celjan Naraks.
V	finalu teka na 400 m z ovirami sta bila Celjana Zupančič in Cajheo favorita. N» metlici stezi pa se je najbolje znašel težki Radulovič — bivši državni rekorder v lel disciplini in zmagal pred obema Celjanom*'
UMUjnilU ss.	K	...... ...J
prvi vrsti za Andreja Vipotnika, Kaluševičeva je tudi letos zlahka zmaga 8
1	..... 1	•	__, -ti, !,„,1	rp IH1
rvaiuscviucvo. jc «■<^	---
v metu kopja za ženske, zelo hud pa je h1 boj v obeh tekih na 200 m. Pri moških bil najhitreiši Trifunovič, pri ženskah pa ie Celjanka Šikovčeva obranila svoj naslov 1 malenkostnim naskokom pred državno rek0 derko Bogič-Lanc in Stamojčičcvo, Izidi
Danes Je bilo zaključeno kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v zvezno nogo-
ki je v teku na 800 m zmagal z odličnim izidom. 1:50.6 in bi v normalnih razmerah gotovo postavil nov državni rekord, pa tudi za Stamejčičevo, ki je na mehkem skakališču postavila letos najboljši rezultat v FLRJ v
skoku v daljino z rezultatom 552 cm.	-	.
Zares, človek težko najde bcs'ede, s katerem! bi bili za del spet neverjetno dobn.
veda ne s porazom, ki ga je doživel na dovolj poudaril visoko športno zavest tekmo- Rezultati ldadivo mo_. «. l 52 gg, domačih tleh proti Zeljezničarju. Tako vdlcev, pa tudi funkcionarjev m sodnikov, k, 59.33 E.Zjak (D)	^	j,ci. Rad«'
bo morala spet odločati »zelena miza«, so vremenu ».kljub pripeljal, državno prven-	^ _g^'zdpaneič (K) 56 2, cal'
"‘v metu "kladiva se je obračun naših naj- hen (K) 55.3, _ Sabati (Tak) 57.0 kj boljših kladivašev končal z zmago Kačiča, ženske: Kalusevič (Cz) «.44,	er
ki je bil tudi mnogo bolj zanesljiv kot (Senta) 41 H, _Koška (V)
metno ligo.	>	~ ■	*
olkrajne strelske zveze zavedajo,	Danes sl je Borovo na domačem igri- Ce upoštevamo dosežene rezu t te
tka] pomeni plasma na republiškem šču priborlio zmago proti Splitu, seveda posameznih tekmah potem sta nova c«,-
prvenistvu.	ne z zadostno razliko, da bi se povzpelo na Zeljezničar in P1 •	im	-	mao^o boli zanesljiv kot f senta) su.io, nosiva \v,
TeikmiOV.aroje se ie odvijalo brez- na drugo mesto. Zanimivo je_ še bolere-	ki Ima” enako ‘število Bezjak. Med zadnjo fetorlco pa« »i »ve- (O) '34 34, 200 m ženske: SUrovec (K)J -
ainje se ye ocmjaiio	na arugo mesto.	^ -v	‘
hitimo, za kar gre pohvala' organa-	Čanje med železničarjem in Radnlčkim	golih od	Borova,
aaoLisikem-u vodstvu, ki mu f«e na-	v Sarajevu. Le-to se j£ končalo z na-	točk, o	p i .
deloval tehnična sekretar SZS tov.	odločenim - rezultatom, kar pa Je Zeljez-	Današnji	tekmi sta	se končali	takole.
Miro Marn.	nlčarju zadostovalo, da je ob koncu za-	Borovo :	Split 3:2 (2:0)	in	Zeljezničar	:
Seveda se je računanje rezultatov za-	sedel prvo mesto in postal najzaneslji-	Radnički	1:1	(1:0),	lestvica	pa	je	navleklo kajti težko je bilo pregledati od	Veje član zvezne nogometne lige.	slednja:
dežja razmočena tarče, pri tem pa biti Vmes pa so še protesti. Radnički je.
pazljiv in določiti pravilna dokončna vložil protest proti tekmi s Splitom — kot	Zeljezničar	. "... „
mesta.	smo že v prejšnji številki poročali -	Split ,	J | » J	J
Ob koncu naj pohvalimo požrtvoval-	Borovo pa ni “^ ^m^^SnUt^pa le-	Radnički	0 2 1 3	9:13 5
nost vseh. ki so vztrajali na svojih me- tom v tekmi z Radnlčkim, Split pa se
Lane (M) 28.1, Stamejčič (O) 26.3. M® moški: Trifunovič (P) 22.0, Vučelič \ Oslakovič (M) 22.5, 800 m moški: v • 'nik (K) 1:50.3, Radlšič (Cz) 1:52.2, Gr -ič (P) 1:52.9, Važič (K) 1:53.2, HOČeV (P)	1:53.6,	300 m ženske:	Rajkov < ^
da mu m muce „	v--	■	2:25.6, Tot (S) 2:29.9, Kovačev (VI
zadnjih metrih je Radišič potisnil na tretje Belaj (K) 2:30.4, daljina zenske Sta mesto Grujiča, le malo pa je manjkalo, da Čič (O) 552, DžapaS (Cz) 516, Rajnhom bi to uspelo še Valiču. Mladi Odredovec lu- 513, Skerjar.ee (O) 511.
Ijavil Sarajevčan Koprivica, ki je letos že presegel GO m znamko.
Tek na 800 m za moške je bil izredno raz burljiv. saj so bili na startu vsi najbolj?: Jugoslovani. Grujič je vodil prvih 400 m, nato pa je Vipotnik tako silovito finishiral, da mu ni nihče odvzel naslov prvaka. V