Za poduk in kratek čas. Sv. Vid pri Ptuju. (Odlomek iz krajne zgodoriue. Spisal M. Slekovec.) (Dalje.) Dae 29. marca 1465. mu je umrla ljubJjeaa mati, Aaa Ptujaka, pa še tudi po ajeai siarti mu je ostal Ptuj vedao ljub ia drag. Ko je bil 1. 1473. umrl vikar pri sv. Vidu, Vilicliai iz Radoljice, imeaoval je grof Schauaberaki mu priporočeaega Petra Pauli-ja iz Rateč za vikarja, kateri je bil dae 26. marca 1473. vmeščen. — Ulrikova sestra, Barbara, ki je tudi večidel aa Štajarskem živela, bila je takoj po amrti očetovi zaročeaa z Dujaaom grofom Fraakopaaom. stotaikom v kraljevem gradu Dios-Gyor u pri Miskolczu aa Ogerskem, aajljubšem meatecu kralja Matjaža. Ko je plemeaiti žeaia bil dae 17. aprila 1457. pred kapiteljaom zagrebačkim v vse točke zakoaske pogodbe privolil, aapravili ao dae 27. juaija t. 1. jaterao, katero so Dioays, kardiaal Oatrogoaski, Ladislav Garaki. veliki grof ogerske kraljeviae ia Jaaez grof Pesiaečki podpisali. Nevesti ao ajeai bratje obljubili aicer 4000 cekiaov dote, pa kljubu prigovarjaaju od atraai možatega Ulrika, aaj placajo, kar ao dolžai, ao z izplačevaajem tako dolgo odlagali, da je prišel po doto aamo kralj Matjaž. Za Turki, ki so 1. 1479. avgusta po slov. Štajarakem pustožili, prirazbijale so iatega leta v jeaea še ogerske 6ete aa Ptaj ia mahoma je bila aaaa domoviaa v taji oblaati. Cez Ptuj ia Radgoao goapodoval je poveljaik kralja Matjaža, Jakob Cekelj, ki je v imeau grofa Fraakopaaa tirjal od Schauabergov dolžao doto. Zapiaali ia prepuatili so torej svojemu avaku mesto ia grad Ormož ia aekatera zemljišča v bližiai. Kmalu aa to je Barbara, ki je dae 27. decembra 1484. bila brata Ulrika valed aagle amrti zgubila, prišla z mladim grofičem Mihaelom v Ormož. A le kratek čas je oadi v varatvu aaajhae ogerake posadke v miru živela. Že 1. 1487. so prihrule cesarake trume pod poveljem Jeraeja Peraečkega pred Ormož ter ae ga kmalu polastile. Pri tej priložaosti vjeli ao ceaaraki vojaki mladega Fraakopaaa. siaa Barbare Schauaberške ia brez dvoma bi bili obladali še grad ia v ajem dobili tudi mater, ko bi še o pravem čaau ae doapeli oblegaaim v pomoč pod vodatvom Ivaaa Fraakopaaa, Ogri ia Hrvatje. Ti so cesarske odpodili. Kralj Matjaž je za mladega Fraakopaaa plačal 40OO gld. odkupaiae ter aaštel ravao toliko tudi ajegovim atarišem, da so mu mesto ia grad Ormož ia vse drugo, kar so od Schauabergov bili dobili, prepustili, Vse to je izročil potem svojemu zvestemu stotniku, Jakobu Cekeljnu. Ta je poznej dobil tudi Borl in druge gradove v ptujski okolici in da-si se je grof Sigmund Schauuberg, dedič- po Ulriku — bil pri deželnih stanovib na Stajarskem pritožil in svoja posestva nazaj tirjal, ostalo je vse pri starem. Pravde trajale so več let in še le po smrti Jakoba Cekeljna (27. avg. 1504.) je cesar Maksimilijan dne 6. maja 1507. slednjega Schaunberga, Jurija tako primoral. da se je štajarskim gradom, — med temi tudi ,,Tramu" z vsemi pravicami odpovedal, za to daje 20.000 funtov vinarjev odškodnine prejel. Tako je prišel grad ,,Tram" s cerkvo sv. Vida za precej časa v oblast Cekeljnov, ki so v 16. stoletju na razvoj domače zgodovine v marsičem uplivali. Ker je Lukež. sin Jakoba Cekeljna — še maloleten bil, oskrbovali so obširna posestva. precej časa gerobi, katere je bil oče v svoji oporoki, napravljeni v petek pred godom sv. Jerneja 1. 1504. v Soboti na Prekmurskem imenoval, posebno pa Gašpar Kbuenburški, deželni oskrbnik na Stajarskem. Okoli 1. 1515. je postal polnoleten in prevzemši očetovo zapuščino, vzel si je za izgled tudi njegovo življenje ter je ostal do smrti veren sin matere sv. katoliške cerkve in zvest državljan. (Dalje prih.) Smešnica 18. Svoje dni, ko je v šolab. šiba pela, zaslužil si jo je bil nek paglavec. G. učitelj mu jih je kar sam botel dati. Prime ga torej za pas ter si ga položi na koleno. potem pa mu jib. nekaj našteje. Ko pa izpusti dečka ter si popravlja svojo obleko, še-le zapazi, da ima več vrezov v škorje. ,,Kaj", zaupije polen nejevolje, »kaj si fantč storil na mojib čevljih?" -— nNič, g. učitelj", odvrne porednež, ,,nič, zarezal sem le šibe va nje.u