TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJDDSTVA PTUJ, 14. januarja 1971 LETO XXIV., št. 2 Cena 0,70 din S ptujske raiprave o stabilizaciji in ekonomskem sistemu Centralni komite ie pred nekaj tedni dal v javno raz- pravo zelo pomembno gradi- vo iti sicer teze za 18. sejo, ki jmajo naslov: Teze CK ZKS o uresničevanju reforme, sta- bili?^ci.ii in ekonomskem si- stemu. Praksa, ki se je že dalj časa poslužuje centralni ko- mite ZK Slovenije, je nam- reč v tem, da se o najoo- membnejših vprašanjih, ki jih Dostavlja na dnevni red svojih sej. predhodno pri- pravijo javne razprave med komunisti in drugimi, ki ho- čejo sodelovati. Tako je dal v javno razoravo teze o po- membnih vprašanjih nadalj- njega razvoja odnosov med federacijo in republikami. Gre za teze. v katerih po- stavlja centralni komite, ozi- roma Dosebna skupina stro- kovn-akov ekonomistov in politikov najpomembnejša vprašanja, kako naj bi ure- dili odnose na gospodarskih področjih, kakšna naj bo stabilizacijska politika v go- spodarstvu, kakšen naj bo e- koinomski sistem, v okviru tega enotno tržišče Jugosla- vije, kaka naj bo vloga zdru- ženega dela v bodoče, sistem financiranja družbenopolitič- nih skupnosti, davčni sistem, sistem ekonomskih odnosov s tujino in kako vlogo pripi- sujemo v bodoče planiranju v našem družbenoekonom- skem sistemu. Vse to so vpra- šanja, ki jih zajemajo teze, jih obdelujejo in nakazujejo rešitve. V bistvu pa gre za to, da s tem gradivom, posku- ša slovensko politično vod- stvo komoletirati vrsto svo- jih stališč in odnosov za u- reianje odnosov v bodoče med federacijo in republika- mi. Komite občinske konferen- ce ZKS Ptuj je sklical posvet na katerega je povabil po- leg članov komiteja še ored- stavnike skupščine občine in družbenopolitičnih organiza. cii in gospodarstvenike iz prakse, ki poleg praktičnega znanja še vedno vitalno ob- vladajo tudi teoretično zna- nje, tako iz makro kot mikro- ekonomike. Posveta sta se u- deležila tudi sekretar MS ZKS Maribor Lojze Briški in predsednik odbora za gospo- darstvo skupščine SRS Jože Florjančič. Posvet je bil ži- vahen, ne samo po izraženih mislih, temveč bogat po pred- logih in podpori postavlje- nim tezam. Pripombe in pre- dloge bi lahko razdelili na naslednja vprašanja: 1. Ne- likvidnost" v gospodarstvu, ki je nismo odpravili z vrsto ukrepov že pred sprejetjem nekaterih stabilizacijskih u- krepov. je tudi v tezah pre- malo opredeljena, namreč načini, kako odpraviti, neli- kvidnost. V tezah je postav- ljeno, da moramo pokriti iz- gube, ki so trajno žarišče ne- likvidnosti. Vendar je potreb- no zelo precizno določiti, ko- mu pokriti izgube, ali vsem panogam, vsem podjetjem, ali samo določenim panogam, ki so danes prizadete zaradi nepravilne prerazdelitve na- cionalnega dohodka. Pri tem ne moremo in ne smemo biti enakopravni, oziroma enačiti vseh. ker vemo. da so posa- mezne panoge, posamezna podjetja zaradi neoravcne prerazdelitve nacionalnega dohodka bile prisiljene po- slovati na robu rentabilnosti. 2. Glede obdavčevanja do- hodka so bila izražena raz- lična mišljenja, predvsem pa so si enotna v tem. da ne bi smel biti obdavčen tisti del dohodka, oziroma dobička, ki gre za razširitev proizvodnje. Obdavči se naj osebni doho. dek. na drugi strani pa tudi dobiček, ki ne izvira iz dela, marveč :z določenega mono- polnega položaja na tržišču. Za ugotavljanje takega do- bička bi kazalo uvesti poseb- no metodologijo. 3. Cariine ne bi smele biti fiskalna kategorija, temveč morajo imeti ekonomsko funkfcijo. ki naj ščitijo doma- čo proizvodnjo, vendar tudi ne v nedogled, ampak do ti- stega trenutka, ko domača proizvodnja doseže v stroških na posamezni proizvod ceno. ki se približa svetovni, potem naj zaščitna funkcija prene- ha. 4. Kar zadeva davčno po- litiko, bo morala v bodoče bi- ti enotna za celotno Jugosla- vijo, namreč v načelih, ne glede, da bo to dohodek re- publik 5. Skozi teze zasledimo pr^ predlogih vseh ekonomskih ukrepov, da moramo uvesti večjo tržnost našega gospo- darstva zlasti doslej tržnost asortimana. Nismo pa sklad- no s tem spreminjali sistem- skih vprašani tako na pod- ročju gospodarstva kot na področju negospodarskih de- javnosti ter na področju zve- znih in repubrških sredstev. To so prav gotovo še ostanki iz preteklosti "in administra- tivnega poseganja v gospo- darstvo. To je le mali del bogate razprave in predlogov k te- zam. Dejstvo pa je. da je na posvetu bila na splošno da- na močna podpora k nakaza- nim rešitvam, vendar so o- benem poudarili, da bodo moral' na vseh nivojih do- sledno in odgovorno se vklju- čevati za realizacijo nakaza- nih rešitev. Priznanja občanom Komisija za podelitev pri- znanj pri skupščini občine je ob letošnjem občinskem pra- zniku sklenila posvetiti več- jo pozornost tistim občanom, ki dolga leta prostovoljno de. lajo v kulturnih in telesno- vzgojnih organizacijah. Zna- no je namreč da mnogi en- tuziasti dosegajo lene uspehe pri vodenju mladih, žal pa so vse pogostokrat v ozadju. Na slavnostni seji občin- ske skupščine je napreie predsednik Miro Kolenko predal priznanje kolektivu Muzeja NOB iz Maribora, k^^ opravlja tudi na tem območ- ju bistriške občine pomemb- no poslanstvo. Za 40 let te- lesne kulture v Poljčanah je prejelo priznanje tudi telo- vadno društvo Partizan. Pri- znanja pa so prejeli še na- slednji občani: Franc Ačko. M-lutin Arko, Erih Berčnik. Ivan Brbre, Ivan Brumec. Vinko Zagelj, Janko Car. Ve- ra Cepič. Luka Doba novic. Ivo Dobrovnik. France Fili- pič. Štefan Fras. Anton Glo- bovnik. Marija G^xlec. Stane Gradišnik. ATatija Jer'č. Ig- nac Kamenik. Magda Brav- čič, Ferdo Klučevšek, Anton Korošec Lojzka Krivec. Dra- go Lepš-na Miroslav Lešnik Marija Lončarič. Ervin Ma- horič. Ivan Majer, Bogdan Mastinšek, Alojz Mesaric, Marjan Munda. Jurij Novak, Ivan Otorepec. Peter Pečov- nik. Alojz Plaveč, Kristina Pravdič, Leopold Rebernak, Erna Regoršek. Štefan Ro- mih, Maks Sekirnik, Mirko Sernec. Kristina Sega, Kon- rad Sturm. Anica Suntner. Ludvik Vižintin Ln Rudi Zni- dar. V imenu občanov ki so prejeli priznanja se je za- hvalil Alojz Mesaric, dolgo- letni telesno vzgojni delavec, ki je poudaril, da priznanja obvezujejo, izrazil pa ie tudi preofičanje, da bodo vsem pomenila spodbudo v na- daljnjem delu. JORDANSKA KRIZA SE NADALJUJE Poveljstvo palestinskega odporniškega gibanja v Bej- rutu ie sporočilo, da so izra- elska letala in jordansko top- ništvo zasuli z ognjem opo- rišče palestinskih komando- sov. Izraelske oblasti so ve- sti takoj zanikale, povsem drugače pa je z Jordanijo, ki je načela odkrito vojno pro- ti Palestincem Večina arab- skih držav podpira palestin- sko gibanje in trdi. da so v boju proti Izraelu komando- si več kot potrebni. ZADUŠEN UPOR V BOLIVIJI V Boliviji ie izbruhnil u- por desn'čarjev. kmalu za tem pa je bolivijski predsed- nik Torres razglasil, da so »peščico upornikov uničili«. Vlada je pozvala delavce in študente naj podpro pred- sednika! Desničarske sile so očitale naprednemu predsed- niku Torresu. da je izpustil na svobodo francoskega no- vinarja Debraya. Upornike sta vodila polkovnika Ban- zer in Valencia OBTOŽENI GENERAL Profesor kolumbijske uni- verze Telford Taylor meni. da je potrebno nekdanjemu načelniku generalnega šta- ba ameriške vojske in nek- danjemu poveljniku ameri- ških sil v Vietnamu Williamu Westmorelandu soditi za zlo- čine, ki so jih ameriški vo- iaki počeli v Vietnamu, Tay- lor ie bil ameriški tožilec na procesu proti vojnim zločin- cem v Niirnbergu. meni pa tudi. da Jd' zaradi pokolov in zločinov morali za krivega razglasiti nekdanjega pred- sednika ZDA John.=ana. Predlagal je tudi. da bi se- stavili komisijo, ki bi sodila za zločine. MIKA TRIPALO V RIMU Član biroja predsedstva ZKJ Mika Tripalo je odpoto- val v Rim. kier se bo sestal z voditelji italijanske komu- nistične partiie ter še z ne- katerimi voditelji delavskih :n demokratskih strank- JESENIŠKA ?,EIEZARNA V ŠKRIPCIH Združeno železniško trans- portno podjetje Ljubljana, je sklenilo, da bo dovažalo jeseniški železarni rude e- dino v primeru, če bo žele- zarna plačala voznino spro- ti. V neka' dnevih se tako lahko pripeti, da bodo mora- li jeseniški železarji prekini- ti z delom. Jeseniška železar- na dolguje železnici 2.'i 7 mi- lijona dinarjev vendar kriv- da ne leži samo na Jeseni- cah, temveč v splošni nelik- vidnosti. Poslovni partnerji namreč dolgujejo železarn' 240 milijonov dinarjev Ce ne bodo našli skupnega jezi- ka bi izpad na Jesenicah ob- čutno vplival na celotno slo- vensko gospodarstvo. SPOR ZARADI BOKSITA Višje gospodarsko sodišče v Zagrebu bo odločalo o soo- ru med TGA Kidričevo in is. trškimi rudniki boksita. TGA in rudniki boksita ,=;o namreč sklenili pogodbo, da bo Ki- dričevo dobivalo boksit iz Istre po 72.35 dinarjev po to- ni, Sodelovanie v preteklih letih, ko je TGA namenila precej sredstev za razisko- valna dela v Istri, je bilo us- pešno, saj je Kidričevo za vsako tono plačalo še nadalj- njih 12 dinarjev. Leta 1969 so ^ premiranjem končali. Istrski rudniki pa so se zna- šli v velikih težavah. Ker TGA Kidričevo upravičeno zahteva izpolnitev pogodbe, to je, da dobijo letno 100.000 ton boksita po dogovorjeni ceni, v Rovinju pa tega niso pripravljeni dobaviti, ker menijo, da bi bili letno oško- dovan: za 3 milijone dinar- jev, bo o siporu odločalo so- dišče. NAJVIŠJI DOHODEK V SLOVENIJI Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke o popreč- nih osebnih dohodkih za de- set mesecev minulega leta. Na vrhu je Slovenija, kjer je znašal poprečni mesečni dohodek zaposlenih 1340 di- nariev, sledijo Hrvatska (1221). BiH (1091), Srbija (107.3), Črna gora (1026) in Makedonija (944). Najvišje o- sebne dohodke v posameznih panogah imajo projektanti (2242). najnižje pa tekstilci (839). Vreme do nedelje, 24. janu- arja 1971. Zadnji krajec bo v to- •■ek, 19. januarja, ob 1908 uri. Napoved: Bo oblačno, večkrat vetrovno in to- pleje. Možne so le manj- rahle padavine, ven- dar bo v Rlavnem lepo vreme. Južno vreme bo 'ajelo predvsem višje '^Re. okrog 1500 m vi- šine. Alojz Cestnik -RAN 2 Ob občinskem prazniku je Matična knjižnica v Slovenski Bistrici sprejela v varstvo Lampre- tovo zapuščino odselila v sonco Občani bistriške občine so slovesno proslavili svoj praz- nik. Na predvečer je bilo v Matični knjižnici srefanje s starimi borci, podpredsednik skupščine občine Branko Va- ša, pa ie predal knjižnici v varstvo del zapuščine nekda- nieg^a verskega referenta XIV. divizije Jožeta I.ampre. ta. Nanj je obrulila '^nomine Mica Sagadin-^enka. ki je^' pripoved vnesla vtjse z mno- gih srečanj s tem velikim borcem. Jože Lampret ie ed''ni iu- go?:lovansk; katoliški duhov- nik, k: ie pre-el spomenico 1941. kar preoričlj-v do- kaz njegove napredne nrila- dostne usmerienosti. Povsod kier ie služboval kot kaplan, je razgibal kraie. Ustanav- ljal ie pevske zbore in dram- ske skv^ine. ki so odigrale veliko zahtevnih stvaritev. Nenehno ie imel zaradi svo- jega delovania težave s cerk- venimi in drža\niimi oblast- mi, kljub veliki razdvojeno- sti pa ie vedno ostal zvest Inidstvu. katerega ie učil in hkrati iz niega čraal moči Njegova zadnja volja pred smrtjo ie bila. da vso zapu- ščino dobi bistriška občina, ki pa je del prepustila nje- govemu rojstnemu kraju Šo- štanju. Matična knjižnica je postala bogateiša za okol: 1000 kniig. na policah, kjer piše »Lampretova krijižnica«. pa lahko najdemo izbrapo domačo in svetovno marksi- stično literaturo, poleg tega pa še številne dragocene knji- ge in zbirke. Po prijetnem večeru v knjižnici, kjer so spregovo- rili še nekateri Lampretovi tovariši, ie bila v avli osnov- ne šole »Pohorskega odreda« akademija, na kateri ie na- stopil Slovenski oktet. Poslu- šalci, ki so zasedli vse pro- store, so mojstre pozdravili z navdušenjem. Na sam dan praznika je bila najprej v Domu kulture svečana seja skupščine obči- ne, udeležili pa so se je tudi mnogi gostje, med njimi ge- neralni polkovnik Franc Po- glajen, republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Go- renc, predsednik zveze sindi- katov Slovenije Tone Kropu- šek in mnogi drugi. P('zdravpe besede je spre- govoril predsednik občinske skupščine Miro Kolenko. ki je podelil tudi priznania mnogim zaslužnim občanom. Ob koncu pa so učitelji bi- striške šole — člani KUD Svoboda iz Slovenske Bistri- ce pripravili krajši recital. Po seji so si udeleženci najprej ogledali »Lampretovo knjižnico«, potem pa je kolo- na avtomobilov zapeljala proti Oplotnici ter Osanka- r:ci. ki je odsevala v zimskem soncu. Od tod so se napoti- li proti poslednjemu bojišču I. pohorskega bataljona pri Treh žebljih. kier je bila žaLna komemoraciia. V praz- nova.nje so se vključili tudi strelci, ki so pokazali svoje sposobnosti na Osankarici, v nedelio pa so program praz- novanja zaključili še sloven- ski iudoisti, ki so se pomerili za prehodni pokal Pohorske- ga bataljona. D. Utenkar »Lampretova knjižnica« Aktualen dialog dveh Ormožancev: Kdo ima denar za štipendije? Ni še tako dolgo tega. ko se 19 na seji občinske konfe- rence SZDL Ormož med predsednikom te konference Vladimirom Ožboltom in se- kretarjem podjetja Slovenij.^ vino — samostojnega obrata »Jeruzalem« Ormož Dragom Zabavnikom razvil zanujiiv dialog o štipendiranju. Ob- javljamo ga brez komentar- ja. Ožbolt: Vodstva delovnih organizacij niso odg>vorna samo za razvoj svoie delovne organizacije, ampak za raz- voj občine kot celote. Za h'- ter in uspešen razvoj pa ne zadostujeio samo načrti in krediti, amoak so potrebni tudi kadri. Kadrovska struk- tura naših delovnih organi- zacii ne ustreza, kot srno že večkrat ugotovili. Od skup- nega števila zaposlenih je z visokošolsko izobrazbo 2.1 odstotka od tega v gospo- d? veliko posegajo po enot- em kruhu, ki je tako re- E^č enodnevni kruh. To naj Dokazala tudi proizvodnja ruha v letu 1970. Skupna roizvodnja je bila 3.173,473 z, od te<^T samo enotnega 567,890 kg. Tu lahko jasno idimo količinsko razmene led enotnim kruhom in o- alim. kvalitetnejšim. Zato Idi pekarne priporočajo te r.=;te kruha, saj lahko na pri- er turist ob čuvanju v vreč- i ostane en teden svež in žiten. Nabavo en:>tnega kru- a pa priporočajo predvsem stim, ki ga porabijo v e- em dnevu. Res. da je bila lani rekon- trukciia obrata, ki je pozi- vno vplivala na proizvod- jo in kvaliteto, je pa to si- tem Winkler iz Nemčije, ki p^ira na peki polindustrii- ^oga kruha. P''!Šle so namreč novice, da - v Kidričevem in drugod ojiši kruh. To je čisto indi- idualno prepričanje potro- ti'.kov, kateri kruh je bolj- ker se pekarna ne more ^'rati na njihove okuse, am- se mora prilagajati ve- ^"i- Tovariši iz kolektiva f^^dlagajo nezadovoljnežem, a kruh odnesejo na inšpek- službo, pripomnili pa i' aa kvaliteta ustreza pred- '^nim pogojem in je 5 točk J ^mimumom Kruh peče- J/,!^^^ričevem še vedno na Irfi u" "^^i"- kar ie neka- ^nm bolj všeč. je pa dejan- ^0 kvalitetno slab.ši. saj ima praznine. Dober kruh mora vselej biti kompakten in elastičen. Včasih je gotovo nekaj krivde za slabšo kvaliteto tudi pri pekih, ki imajo mno- go problemov. Primanjkuje jim kadrov, predvsem viso- kokvalificiranih. Pekovska stroka že zahaja v kritičen položaj. Prav zaradi pomanj- kanja kadra so peki že se- daj prezaposleni, pri nočnem delu, ki je v tem poklicu sko- raj' stalen. Peki redno delajo več. kot bi po zakonu.smeli in zato včasih napaki botru- je tudi utrujenost. K slabši kvaliteti pripomore tudi tran- sport, posebno v zimskem času. Vroč kruh, ki pride iz peči, takoj transportirajo v prodajalne in kruh se tako- rekoč prehladi. Potrebno je torej ob vseh teh težavah pe- kov imeti razumevanje za njihovo delo. Priznati je namreč treba, da se trudijo zadovoljiti okuse vseh po- trošnikov. Kar se tiče starega, kruha, ki ga ljudie kupujejo v tr- govinah, bi lahko pripomni- li, da tega niso krive pekar- ne, ampak trgovci. Trgovec namreč naroči količino, za katero misli, da jo bo pro- dal, mnogokrat pa se zgodi, da skuša kruh od prejšnjega dne prodati, ker pekarna ne- prodanega ne spre.iema na- zaj. Trgovec pa tudi rie mo- re .starega kruha enostavno zavreči, kajti v tem primeru bo škodo trpel sam. AK Slovensko Bistrico so obiskali gostje iz Svetozareva Za sodelovanje Minuli teden je bila v Slo- venski Bistrici v gosteh delega- cija družbenopolitičnih organi- zacij iz Svetozareva. Predstav- niki obeh občin so nadaljevali začete razgovore ob obisku vlaka bratstva in prijateljstva v Srbiji. Bistričani so goste pozdravili v sredo dopoldne na Prager- skem, popoldne pa so že bili prvi razgovori. Naslednji dan so jim pripravili ogled tovarne Impol, ki že dolga leta sodelu- je s svetozarevsko industrijo Kablovi. Po obisku v Impolu so Bistričani goste popeljali na Pohorje, v Mariboru pa so si ogledali še »Fontano« in novo trgovsko hišo »Merkur«. V petek, ko je bistriška ob- čina praznovala praznik, so se predstavniki družbeno politič- nih organizacij Svetozareva, vodil jih je predsednik občine Petar Stefanovič, udeležili sve- čane seje bistriške skup.ščine, obiskali pa so tudi zadnje boji- šče Pohorskega bataljona pri Treh žebljih. Zadnji dan obiska pa so na občinskem komiteju ZK pri- pravili sklepne pogovore. Gost- je so povedali, da je v občini Svetozarevo vključeno v ZK 3200 članov, od tega največ v industriji Kablovi. Preseneča tudi dejstvo, da je več kot 60 odstotkov učiteljev komuni- stov. Ugotavljali smo lahko, da so mnogi problemi ZK v obeh občinah podobni. Vprašljiva je aktivnost čla.iov, saj nekatere organizacije obstajajo samo na papirju. Del razgovorov so po- svetili tudi dejavnosti občanov, kaj kmalu pa smo prišli do zaključka, da prebivalci mest niso najbolj zainteresirani za družbeno delo. Popolnoma dru- gače pa je na vasi, kjer nikoli ni problem sklicati zbora vo- livcev. V svetozarevski občini ima vsaka vas tudi svojo kra- jevno skupnost, pokazalo pa se je. da je to zelo koristno, saj so občani za ožje lastne inte- rese mnogo bolj dovzetni. V nadaljevanju razgovorov so bili predstavniki obeh občin enotnega mnenja, da je potreb- no sodelovanje razširiti z izme- njavo kulturnih in športnih skupin, skratka, potrebno je preiti k širšemu sodelovanju občanov, kar naj bi bil tudi cilj začetnih pogovorov v Sve- tozarevu in Slovenski Bistrici. Zelo koristna je bila tudi po- buda, da bi občani obeh občin menjali kraje letnih oddihov, kar bi lahko pomenilo eno od pomembnejših oblik sodelova- nja. Gostje so tudi povedali, da so priredili na učiteljišču v Svetozarevu neobvezne tečaje slovenskega jezika ter da neka- teri dijaki že s pridom upo- rabljajo slovenske učbenike. Po razgovoru so si udeležen- ci ogledali še obrat steklarne »Boris Kidrič«, kjer jih je obratovodja seznanil z načinom proizvodnje. Ob koncu obiska v Slovenski Bistrici pa so do- mačini prijateljske goste pope- ljali še na ogled KK KZ, Ob pokušnji dobre bistriške kap- ljice je sledil prijateljski raz- govor, ki je bil tako značilen za vse dni obiska. Potem so Bi- stričani popeljali .Svetozarev- čane še v Ptuj, kjer so si ogle- dali vinsko klet kmetijskega kombinata in muzej Pred odhodom smo zaprosjli predsednika skupščine občine Svetozarevo Petra Stefanoviča, da nam spregovori o vtisih obi- ska: »Prav gotovo vsak gost pričakuje gostoljubje, vendar pa smo bili že ub prihodu v Slovensko Bistrico presenečeni. Bistričani so se izredno potru- dili in vsi smo zelo zadovoljni, da .so nam v kratkem času pri- kazali nino.ije lepote tega dela Slovenije, ki je bil večini iz- med nas diLslej še neznan. Pre- pričan sem, da bodo razgovori kmalu rodili .sadove. Dogovori- li smo se, da bomo oboji pri- pravili končne predloge o obli- kah sodelovanja, ki naj bi pri- vedlo tudi do pobratenja obeh občin. Vračamo se s prijetnim občutkom, da smo bili zaželeni gostje, vračamo se polni vtisov, tako da bi težko povedal, kaj je bilo prijetnejše doživetje. Vsekakor ne bomo pozabili pri- jetnega koncerta Slovenskega okteta, bistriške gostoljubnosti in lepih pohorskih krajev. Ra- di se bomo vračali in v veliko zadovoljstvo nam bo. če bodo to prijetnost spoznali tudi naši občani.« ....^ UteakM Gostje iz Svetozareva ob ogledu bistriške steklarne RK in KS Velika Nedefia za stare Krajevni odbor Rdečega križa in komisija za varstvo ostarelih pri KS Velika Ne- delja sta sklenila obiskati vse ostarele ljudi v kraju ter jih skromno obdarovati za novo leto. Sklep je bil realiziran zad- nje dni preteiklega leta. ko je nekaj odbornikov obeh or- ganizacij obiskalo osamljene stare ljudi ter 24 izmed n.uh obdarovalo z malimi darili. Za obiskovalce je bilo pov- sem zanimivo, kako preživ- ljajo svojo jesen življenja ti ostareli ljudje. Vsi so bili o- biska izredno veseli in mar- sikateremu ie solza zalila o- ko ob spoznanju, da je še nekdo, ki misli nanje. Večji del teh starih ljudi ima še svojce, ki pa jih le redko obiskujejo. Bila bi dol- ga pripoved, če bi hoteli za- pisati vse. kar smo zvedel: pri njih. Vsekakor smo obi- skovalci prišli do prepriča- nja, da je nujno te stare lju- di večkrat obiskati ter z nji- mi malo pokramljati. da se ne bodo čutili takn zapušče- ne. Malo darilo pred novim letom zelo olajša grenkobo njihovega osamljenega živ- ljenja. Vsekakor mislim, da bi bilo treba že sedaj v za- četku leta misliti na to. da bi pravočasno zbrali potrebna sredstva, da bi lahko vsaj zopet na koncu leta, če ne že prej, zopet obdarili osta- rele ljudi v krajevnih skup- nostih. Ob teh priložnostih je u- mestno izreči zahvalo Rde- čemu križu ter vsem drugim pri Veliki Nedelji, ki so pri- spevali sredstva, da smo lah- ko obdarili stare ljudi Po- sebno hvaležnost izražajo ti predsedniku KS Ivanu Ven- celbergerju za razumevanje in pripravo darilnih pake- tov. Ivan Kandrič TeiesiiovzgojriCi društva v ptujski ©bčfni Včeraj popoldan se je v Narodnem domu zbrala ptuj- ska mladina na IV. seji ob- čnske konference ZI\IS Ptuj. Obravnavali so probleme te- lesnovzgojnih društev in or- ganizacij v ptujski občini. Izhodiščno osnovo za raz- pravo je nudilo poročilo, ki ga je predsedstvo občinske konference ZMS Ptuj izdela- lo na osnovi posvetovanja z vodstvi specializiranih orga- nizacij pri obč. konferenc' ZIVIS (planinci, taborniki po- čitniška zvezal ter društvi in organizacijami iz ptujske ob- čine na temo »Problematika društev in organizacij v ptuj- ski občini.« Za točnost in da bi podprli argumente za svojo razpra- vo so se mlad-nci poslužili tudi ankete, ki je obravna- vala isto temo. Odgovorilo je 15 tele.sinovzgojnih društev in organizacij. To so: Planinsko društvo, taborniki, klubi OZN. marksistični krožek, gasilsko društvo, KPD. DPD. TVD Partizan, šahovsko dru- štvo aero klub nogometno društvo. ZPM. občinska zve- za za TK in KK Ptuj. Na osnovi tega posvetova- nja in amkete so mladinci zbrali zaskrbljujoče podatke o materialnih, finančnih in kadrovskih problemih teh društev in organizacij. Kakšne so bile ugotovitve in sklepi konference bomo poročali v naslednji številki Tednika. jr IZ UREDNIŠTVA: Ivanka Meško. kakor vidi- te je bil prispevek Ivana Kandrtča iz Velike Nedelje prej v uredništvu kakor vaš. Upamo, da to razumete in da nam boste še pisali. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 14, januaria Tovarna kovinskih izdelkov in plastičnih mas »Jože Kerenčič« v Ormo- žu se hitro razvija Začeli smo v malem, sedaj smo ie napredovali... Podietie je ob formiranju leta i960 in še dve leti po niem, torej do leta 1962, no- silo naslov »Zavod za rehabi- litacijo invalidov«, prvotno pa so bili v njem zaposleni ljudje, ki so sicer bili invali- di, vendar še vedno zmožni za delo. Najprej so bili za- posleni samo štirje delavci. To dokazuje, da ie podjetje res začelo v malem Pozneje so zaposlili vedno več lju- di, takn da jih je sedaj o- krog 250. Leta 1962 se ie podjetje za rehabilitacijo invalidov preimenovalo v tovarno »Jo- že Kerenčič«. Iz prvotnih ko- mai omembe vrednih proiz- vodnih artiklov k- oa so bi- li osnova za sedanio veliko proizvodnjo, so prišla sred- stva za gradnjo in dogradnjo podjetja, oziroma tovarne. Tovarna in mena proizvod- nja se vedno bolj preusmer- ja na predelavo plastičnih mas. Podjetje je doseglo ve- like poslovne rezultate, saj se ie Povečala produkciia glede na prejšnja leta za več kot 10-krat ali na okrog 123 milijonov starih din, oziroma konkretno v lanskem letu na ena miliiardo in pol. Za leto 1971 predvidevajo celo dve miliiardi starih dinarievbru- toprodukta. Glede tega 'e di- rektor tovarne Milan Rito- nja. povedal sledeče: »Vzporedno z zgornjim se povečuje tudi dohodek pod- jetja, kakor tudi osebn- do- hodek zaooslenih v naši de- lovni organ-zaci ji, Podietje izvaja investicije, ki bi naj v naslednjih dveh letih pri- vedle do obsega treh mili- jard bruto produkta, V bodo- če imamo v naprtu ukiniti proizvodni asortiman kovin- ska proizvodnje in sčasoma preiti na predelavo Plastič- nih mas. Delamo predvsem v strukturi s kooperacijo Na- § glavni poslovni partnerji, oziroma kupci, so predvsem motorna industrija v Jugo- slaviji kot je Tovarna avto- mobilov Maribor, Fabrika avtomobila Priboj. IMV. ce- lotna traktorska industrija Zemun in Rakovica To J« tudi obenem hrbtenična de- javnost podjetja. Obenem vzdržujemo tudi čvrsto sode- lovanje s prehrambno in ke- mično industrijo, kot ie pi- vovarna Tališ Kolinska to- varna hranil Ljubljana in Sampionka Renče, odjemalci artiklov za kemijsko indu- strijo pa so »Zlatorog« Mari- bor. Cinkarna Celje m drug^ za katere izdelujemo pred- vsem plastenke . . « Podjetje je ttidi v čvrsti ko- onerso-i-' 7 EMO Celje in GORENJEM iz Velenja, obo- je pa zalaga s svojimi kovin- skimi in plastičnimi izdelki. Obenem ie podjetju uspelo pridobiti tudi kupce na tu- jem tržišču. Tako s svojimi novimi proizvodi zalaga tvrdko CENTROMIND COM- PANY, za katero izdeluie ličrte figure WALT DISNEV za pakiranje bonbonov, o- benem oa izdeluje plastenke za tvrdko TRANS CHEMI- CALS. Izvoz bi naj v prihod- nje dosegel devet milijonov šilingov. To je vsekakor ve- lik uspeh podjetja, saj za iz- delavo plastičnih figuric in plastenk uporabljajo izključ- no samo domače surovine. Omeniti je treba, da celot- na sredstva podjetja znašajo nekaj čez milijardo starih di- narjev, vključivši tudi obrati na sredstva. Investicija ob- sega novo tovarno, ki jo gra- dijo takoj za staro »žajfari- jo« blizu križišča cest Ormož — Ljutomer in Ormož — Središče, kakor tudi nabavo nekaterih novih strojev in delno tudi za obrat orodjar- na, ki je dejansko srce to- varoe. To so torej bodoče možno-sti, ki zagotavljajo ob- stoj podjetja in njegov pri- meren razvoj. Investicija bo končana do maja 1971, Novo tovarno so začeli graditi lansko leto v novem- bru, načrte zanje pa je izde- lal Projektivni biro Ptuj De- lo ie lepo napredovalo vse do tedaj, ko je zapadel sneg. Vendar graditeljev tudi to ni zadržalo, saj so v ponedeljek začeli s polnim poletom in novo vnemo z nadaljevanjem gradnje. Začetno fazo grad- nje zavzema transformator- ska in kompresorska postala, kurilnic*, prostori za pre- hrano delavcev s sanitarija- m: Najprej se bo v nove ha- le tovarne preselil obrat pla- stika. Ko je beseda zopet nanesla na kader, zaposlen v njem. je direktor, tovariš Ritonja dejal: »V našem podjetju občuti- mo predvsem pomanjkanje strokovnega kadra. Treba bi bilo izpopolniti tehnični kot ekonomski kader. Zaradi te- ga je delno neurejena tehno- logija. Znašli smo se tudi v težavah zaradi neurejene me- hanizacije, kot tudi zaradi pomanjkanja surovin iz uvo- za. Stalno pa občutimo po- manjkanje sredstev za obrat- ne namene, kar ie pojav splošne jugoslovanske nelik- vidnosti. TJK ima stalno ter- jatev približno 300 milijonov starih dinarjev, kar je vse- kakor zelo veliko. Zadnji u- krepi stabilizacije so nas prizadeli na dveh področjih in sicer pri uvozu repro ma- teriala in tudi pri limitira- nju osebnih dohodkov; ti so namreč izredno nizki, načr- tovali pa »mo njihov porast enako kot porast pro-zvod- nje. Stabilizacija torej priza- deva tako delavca kot stro- kovnjake v naši tovarni ... « je zaključil direktor tovarne »Jože Kerenčič«. Milan Rito- nja. FK Novo tovarno so začeli graditi lansko leto novembra. Delo je napredovalo vse do tedaj, ko je zapadel sneg, toda gra- diteljev to ni zadržalo, saj so v ponedeljek z novo vnemo pričeli nadaljevati Rradnjo. Na sliki: Stebri in del ostreš- ja je bilo postavljeno, še preden je zapadel sneg. »Kerenčičev!« d@!a¥C! o sebi in podjetju FRANC KONTARCEK iz Opekarniške 1 v Ormožu, po poklicu krojač se je v pod- jetju zaposlil 5, julija 1960 m je torej v podjetju 10 let Na vprašanje »Na katerem delovnem mestu ste .delali najprej in s kakšnimi teža- vami ste se srečevali?« je odgovoril: »V oodietju sem deset let. zato sem se v glavnem že privadil na delovno vzdušje v podjetju. Zaposlil sem se kot delavec v kovinski pro- izvodnji in na začetku se- stavljal sadne jezičke za ok- na. Pozneje sem delal na raz- nih delovnih mestih, tako da sem nazadnje obtičal na de- lovnem mestu brusilca iz- livkov in kot polirec. Glavne težave nastonajo ob priva- janju na delo novih izdel- kov,« »Ste morda razen delovne član še kakši.e druge organi- zacije?« »Sem član Rdečega križ^. SZDL, najdalj časa pa sem član Ribiške družine.« »Kakšne pa so vaše želje sedaj v začetku novega le- ta?« »Moja največja želja je pri- dobitev kvalifikacije, kakor' tudi to. da bi prišlo do zvi- šanja osebnih dohodkov, kar je predpogoj za zadovolistvo. i Obenem si želim zdravja in ■ pa to, da bi imeli vedno do- voli dela. sai edino tako lah- ko človek računa na večje materialne dobrine.« VIKTOR VUKMAN. Dr. Kovačiča 4, Ormož, je po po- klicu rezkar. V podjetju se je zaposlil 1. avgusta 1960. Na zgornia vprašanja mi je tovariš Vukman takole od- govoril: »v začetku sem delal na raznih delovnih mestih. Vse- povsod me je bilo dovolj, Ved)no znova in znova sem se moral privajati vendar le tudi to minilo Ko smo poz- neje v orodiarno dobili sko- beljni in rezkalni stroj, smo začeli z izdelavo gradbenega okovja. Tako sem do leta 1962 delal kot rezkar, od 1962. leta najprej pa kot pred- delavec oziroma obratovodja. Glede na izpopolnitve dela in delovnih pogojev je sedaj delo neprimerno lažje, kot je na primer bilo pred devetimi ali desetimi leti. Poleg va- jencev imamo sedaj v orod- jarni zaposlenih 14 stalnih delavcev.« sMoja največja želja je, da končam delo, gradim namreč hišo. Poleg tega pa želim še. da sodelavci v podjetju osta- nemo še naprej med seboj ra- zumevajoče se delovna druži- na, kot smo bili do sedaj, da tu na ta način dosežemo več- jo produktivnost:. Opravlje- no delo je zame višek zado- voljstva predpostavljenih z delavci. Moj najgrenkejši spomin je spomin na dneve leta 1962, ko je takratno pod- jetje za rehabilitacijo inva- lidov zašlo v krizo in nam je grozilo, da se bomo znašli na cesti« JOŽE TUSEK. Pušenci 6 a je po poklicu ekonomski tehnik, zaposlil pa se je v oktobru leta 1963. »v podjetju sem se zap slil na delovnem mestu skl diščnika gotovih izdelkov dobo enega leta. Zatem S( do marca 1970 opravljal i lo na delovnem mestu rej renta nabave, sedaj pa se vodja prodaje. Glede na n vo prevzeto odgovornost i je v začetku šlo nekoliko te je delo od rok. sedaj sem j se že popolnoma privad Moja največja želja je pri<] biti si višješolsko izobrazi komercialne smeri. Na delo nem mestu pa si želim dos- gati delovni plan.« JOŽE JAUSOVEC iz Spoi njih Ključarovec, po poklii visokokvalificiran orodjar, podjetju se je zaposlil 3. m ja 1964. »Takoj v začetku sem i zaposlil na delovnem mesi orodjarja. Na tem delovne mestu sem delal dve leti ; pol. nakar sem bil prem ščen v obrat za predelai plastičnih mas kot skupini vodja. Največja težava j predvsem delo v treh izmf nah. Dela v obratu za pred« lavo plastičnih mas namrt ne moremo orekiniti in mi rajo biti stroii v neprener nem teku, ker sicer porabin preveč časa za ogrevanje, benem pa je tudi večja d trošnja električne energ. Zato pa nastopajo težave gii de prevoza, ker avtobus zji traj odpelje iz Ključarovf prepozno in moram zato t delo pešačiti; to pa seveda si mo pozimi. Poleti se vozii z mopedom. Zato želim, da 1 avtobusi na relacij: Ključa rovci — Ormož prilagodi vozni red delavcem, ki se vc zijo na delo v Ormož in pij žneje domov.« FK Tovornjak je zanesli v Cvetkovcih se je v peb 8. januarja 1971, pripet prometna nesreča. Zane je tovornjak po zasnež< cesti. J Voznik tovornega avtoma bila — vlačilca, grški drža« Ijan Constantin Citriotis, \ peljal iz Ptuia proti Orm* žu. v Cvetkovcih je sreče val krave, ki so šle po.njeg« vi desni strani ob robu cestt Zapeljal je nekoliko v levi da bi se izognil kravam. Med tem je z ormoške strani pri p« Ijal voznik oset)nega avte mobila Franc Lukačič raču novodja pri trgovskem pod jetju »Zarja« Ormož. Tik z; njim pa je peljal še vozni' osebnega avtomobila Iva' Klekar, zaposlen v ZRN, d" ma iz Zgornjega Kaši j a P' Ljubljani, Voznik tovornjak je zaradi nasproti vozeči' vozil ^čel zavirati. Pri teH je zadnji del tovornjaka z3 neslo po snegu čez cesto i' zadnje levo kolo zadelo Lu kačičev avtomobil ter ga VO' škodovalo po vsej levi stra' ni. Na Klekarjevem avtoniO' bilu so delno poškodovani desna vrata in desni zadnJ blatnik. Telesnih poškodb " bilo. Materialna škoda zna^' priblifno 4000 dinarjev. ii rpirnNlKČETRTEK. 14. januaria 1971 STRAN 5 ubilej opekarne Zabjak v decembru preteklega le- ti ie kolektiv opekarne Zab- jak praznoval 25 let svojega nadvse uspešnega delovanja. 'Ob tej priložnosti mi je di- rektor Anton Hlupič postre- gel s podatki o razvoju in delovanju skozi vseh teh 25 let Pravi datum začetka de- lovanja je 15. junij 1945. vendar so praznovanje za- radi preobremenjenosti pre- nesli v december, to je v zimski čas, ko se proizvod- nja nekoliko zmanjša. Podjetje je takoj po vojni začelo z delom v zares slabih pogojih. Strojni park je bil docela iztrošen. pogonska e- nergija je bila para, trans- port gline pa ročen. Dovolj zgovorno nam priča podatek, da je stiskalnica za opeko izhajala iz leta 1906. Vse to dokazuje, da bivši predvoj- ni lastniki niso imeli intere- sa tovarn modernizirati, marveč iz njih izvleči čim- več na račun cenene delov- ne sile. V takšnih pogoiih je podjetje z 80 zaposlenimi ljudmi proizvedlo ca. 2.5. mi- lijona ooečnih enot. Vse do leta 1948 ni bilo pozneje je podjetje preneha- bistvenih sprememb. leto lo biti samostojno ter prešlo v sklop opekarn iz Maribora pod naslovom »Mariborske opekarne — obrat Ptuj«. Ta združitev ni prinesla podjet- ju nobenih koristi, saj se je le-to moralo še vnaprej bo- riti z zastarelostjo :n težkim fizičnim delom zaposlenih. V tem času je podjetje imelo še mani sredstev, saj so se ta zbirala v direkciji, kljub vsem'u temu pa je bil ptujski obrat v sklopu direkcije naj- boljši, kar dokazujejo mno- ga priznanja :n pohvale. Va- žen dogodek za podjetje je bil v letu 1950. ko je elektro- motor zamenjal stabilni parni stroj. Kljub temu. da se je energija prenašala transmi- sijsko, se je proizvodnja po- cenila. Leto kasneje jim je uspelo nabaviti novi cilinder za stari oblikovalni stroj. S tem so dosegli ob prizadeva- nju kolektiva povečano pro- izvodnjo s 16,000 na 22.000 dnevno, letni plan pa je bil 1.8 milijona zidakov in 0.9 rniljjona strešnikov. Pomembno preokretnico je podjetju prineslo leto 1954, '^o se je ob razformiranju "lar-borske direkcije osamo- ?yoiilo in-pri ptujskem sodi- šču registriralo pod sedanjim naslovom. Prav tako je v tem letu bil izvoljen samostojni oeiavski svet. obratni že leta tako da danes lahko go- ^orimo tudi o 20-letnem ju- ■lenj delavskega samou- P^avhanja. Tega leta je bil k nodietju priključen tudi o- at Janežovci. do takrat pod čim '^'■moške opekarne, s nn.rll proizvodnja še ^eth?f'- ^^'^ 1960 je pod- nrn" o "spelo s povečano n nJ^^lPio- lastnimi sredstvi rekonl? -^»^diti preiti v ^^»^onstrukcijo. S tem so za- menjali celoten strojni park, povečali sušilnice in uredili notranji transport. Vsi ti u- krepi so piipomogli k pove- čani proizvodnji, ki je v le- tu 1962 bila 4.9 milijona, le- ta 1963 5,7 milijona in leta 1964 na 6 milijonov opečnih enot. Kljub vsem tem dosežkom podjetje ob veliki konjuktu- rL, ni uspelo ustvariti vidnej- ših sredstev, kajti od leta 1962 so bile cene zamrznjene vse do gospodarske reforme. Sele ob reformi in ugodnej- ših cenah so se pojavile re- alnejše možnosti za moderni- zacijo in sodobnejši tehnolo- ški postopek. Izdelali so pro- grame, poleg lastnih sred- stev najeli m-inimalne kre- dite in pristopili k rekon- strukciji v etapah: 1. etapa gradnje peči z od- sesalnimi napravami ter u- metno vleko dimnih plinov; 2. gradnja umetnih sušil- nic z dodatnim ogrevanjem s pomočjo generatorja s 600.000 cal/h. Ureditev notranjega transporta po sistemu Keller; 3. prehod žganja s trdih goriv na tekoča z mazutom. Vsa ta dela so "izvajali pre- težno v lastni režiji, deloma v sodelovanju z GP »Grad- nje« Ptuj, predvsem dela na peči. Vzporedno z deli na re- konstrukciji se je podjetje pričelo truditi in zanimati za počutje delavcev :n pogo:e pri delu. Z predvsem lastnim sodelovanjem so zgradil: ie- dilnico in garderobne pro- store, brez katerih bi bilo se- daj nemogoče življenje. Spričo vseh teh dejstev je podjetje med 27 opekarskimi podjetji v Sloveniji v letu 1970 na desetem mestu s ca. 9,5 milijonov proizvedenih o- pečnih enot. Ti rezultati pa ga niso uspavali, krenili so naprej v rekonstrukcijo obra- ta Janežovci, ki bo po njej sposoben letno proizvesti 4.5 do 5 milijonov opečnih enot. Oba obrata bi naj v letu 1971 proizvodnjo povišala na 12 .milijonov opečnih enot Tru- 'dijo se tudi za usposabljanje kadrov, ki jih izobražujejo edino v Sremskih Karlovcih, kajti v naši državi je tod e- dina šola. Plod vlaganja in dela ni samo visoka proiz- vodnja, temveč tudi dobri o- sebni dohodki, kj so v letu 1970 bili poprečno okoli 1121,70 dinarjev. Ob praznovanju jubileja so bili povabljeni gosti z obči- ne, terena, sindikata, grad- benih podjetij in upokojenci tega kolektiva. Ob tej pri- ložnosti so članom kolektiva, ki so zaposleni več kot deset let. predali spominska dari- la. HK Zanimiva poskušnja krompirja v Lovrencu na Dravskem polju • Študentje med zadružniki Prejšnji teden so se sestali v Lovrencu na Dravskem po- lju študentje II. letnika Viš- je agronomske šole Maribor — smer pospeševalci kmetij- stva, predstavniki KZ Lov- renc in tamkajšnji kmetje — proizvajalci krompirja. V go- stilni Katice Jevernik je bila na »dnevnem redu« zanimiva poskušn.ja 11 sort krompirja. Študente sta vodila inž. prof. Janez Saksida in inž. asistent Franc Šala. Na čelu zadružnikov pa sta bila di- rektor zadruge Ivan Avgu- štin in vodja komerciale Vlado Avguštin, Krompirje- ve »pojedine« so se udeležili kmetje — kooperanti: Stan- ko Medved. Jože Medved, Anton Zlahtič. Ivan Zaje, Stanko Lah in Anton Hajšek. Vsak udeleženec poskušnjt. ie dobil na krožnik od vsake sorte po en skuhan in. seve- da, olunljen krompirjev go- molj. Degustatorji niso ve- deli, katera sorta je na je- dilne listu. Da se ne bi zme- šali okusi, je bila v času po. skušnje na mizi edino kisla voda. Eden izmed študentov je v šali pripomnil: »Zače- njamo svečano izvolitev »mis krompirja /in vas zato opozarjam, da objektivno o- cenjujete vse telesne okonči- ne«. Izmed enajstih sort je do- bila največ točk sorta bint- je, ki je bila po okusu posku- ševalcev po vseh kakovostnih sestavinah najbolje ocenje- na. Sledile so sorte: cvetnik. tolminc. saskiia. dobrin, igor. in druge. Med študenti, predstavniški zadruge in kmeti se je raz- vila živahna razprava o pro- blemih pridelovanja krom- pirja in o kmetijstvu na- sploh. Kmetje so se zanima- li, kaj in kam nameravajo študentje po končanem šola- nju. Vse kaže. da jih želijo sprejeti čimprej v svoje vr- ste. Predstavnik: zadruge so med drugim poudarili, da proizvajajo kmetje na ob- močju zadruge Lovrenc na Dravskem nolju krompir na okoli 750 ha. Zanimivo je tu- di to. da proizvodnja krom- pirja predvsem zaradi viso- kih oroizvodn'h stroškov in nizke odkupne cene — iz le- ta v leto pada Krompir vse bolj zamenjuje koruza in druge poljščine. Kmetje iz območja tega dela Dravskega polja, že se- daj razmišljajo, katere sor- te bodo posadili spomladi, predvsem oa jih zanima, kakšna bo odkupna cena Vse kaže. takšen vtis smo do- bili v Lovrencu, da so našli kmetje in tamkajšnja zadru- ga dokaj enoten skupni je- zik ki se odraža v skupnih proizvodnih in tudi prodaj- nih vprašanjih. Kmetje ne morejo brez zadruge, zadru- ga pa tudi brez kmetov ne bi mogla poslovati. So velika družina, kjer včasih eden ali drugi pogodbeni partner u- dari po mizi, vendar pa so v končni faz' po navadi zelo e- notni. Temu je dokaz tudi njihova samostojnost, sai se pred leti. ko smo bili v ptuj- ski občini priča integraciji kmetijskih delovnih organi- zacij — niso vključili v ta- kratni integracijski proces. To ima lahko seveda pozitiv- ne, morda pa tudi negativne posledice. To bo pač prikazala praksa. Trenutno je pred- nost v tem. da so ohrandi neskaljene odnose in za- družno domačnost, ki jo pred leti integrirane kmetijske za- druge — danes tako zelo po- grešajo, -dar Tečaj za gradbince v Ptuju Delavska univerza v Ptuju ie v sodelovanju z maribor- sko pripravila tečaj za u- pravljalce težkih in lahkih strojev, ki se uporablja- jo predvsem v gradbeništvu. Izšel, je namreč predpis o obveznih kvalifikacijah vseh. ki sedaj upravljajo s tem! stroji, pa zanje nimajo po- trebnih kvalifikacij. Na teh delovnih mest'h delajo sedaj predvsem mlajši delavci, ka- terim to do sedaj iz raznih vzrokov ni bilo omogočeno. Delavska univerza je tudi tokrat prisluhnila potrebam, ki se pojavljajo, in z razpi- som tega tečaja dobila že mnogo prijav. Prijavljenih je že okoli 40 kandidatov, prijave pa še vedno priha- jajo. Pobuda za ta tečaj so bile vse pogostejše nesreče pri delu. bodis: po krivdi de- lavcev, ali pa je temu bo- trovalo neznanje. Skratka, tečaj je bil prepotreben. svo- jo pomoč pa so nudila tudi podjetja in kolektivi. Tovar- na glinice in aluminija Ki- dričevo, Agrotransport, Grad- nje, Elektrokovinar in druga. Vsa predavanja bodo v osemletki Toneta Znidariča v popoldanskem času. ob so- botah tudi dopoldne, dnevno pa bi naj imeli največ pet šolskih ur predavanj. Pre- davateljski kader je pretež- no iz Ptuja, pomagali pa jim bodo tudi mariborski stro- kovnjaki. Tečaj naj bi tra- jal kakšna 2 meseca in slu- šatelji bodo v 250-urnem učnem programu absolvirali teoretični del. Le-ta bi ob- segal sledeče predmete: slo- venščina, matematika, grad- beni stroji, fizika, mehanska tehnologija, elektrika grad- benih strojev, zakonodaja, organizaciia podjetja in var- stvo pri delu. Teoretični del programa je torej zares ob- širen. Kar se fče praktične- ga dela kvalifikacije, si jo bo moral vsak sam pridobi- ti. Mnogi od teh kandidatov so že na delovnih mestih in delajo s stroji. Tam bo pod- ietje dalo oceno praktičnega dela. Obiskovalcem, ki niso zaposleni, pa se bodo lahko po tečaju zaposlili na osno- vi končanega tečaja in šele po obvezni praksi v podjet- ju jim bo Delavska univerza na osnovi ocene pri praktič- nem delu lahko izdala do- končno sipričevalo o kvalifi- ciranih upravljalcih gradbe- nih strojev. Doslej so tovrstni tečaji bili v Ljubljani pri Zveznem gradbenem centru in pa v Mariboru v okviru gradbe- nega podjetja Tehnogradnje. Z obiskovanjem teh tečajev pa so podjetja ali posamezni- ki imeli ogromne stroške, saj so tečajniki morali pre- biti ves čas šolanja v Ljub- ljani. Predavanja so se pri- čela v sredo. 6, t. m., kon- čana pa bodo 24., konični iz- piti pa bodo 27. februarja. AK Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da smo ponovno začeli ustužnostno razrezovati hlodovino na novem gairu — polnojarmeniku. V razrez sprejemamo hlodovino vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure. SE PRIPOROČA KMETI ISKI KOMBINAT PTUJ, OBRAT MIZARSTVO - ŽAGA, Ptuj. Žnidaričevo nabrežje 6 (pri kbivnici). STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 14. januarja Zgodovina in sedanjost hardeških gasilcev Letos 75 letnica obstoja Gasilsko društvo Hardck pri Ormožu je v zadnjih dveh letih kupilo nov gasilski av- tomobil znamke IMV 1600 in novo motorno brizgalno znamke Rosenbauer. Letos bo praznovalo 75. obletnico obstoja društva, zato si je postavilo nalogo, da do ta- krat zamenja še ves of,taIi dotrajani inventar ter tako primerno proslavi svoj visoki jubilej. Ivan Pavlinič. sedanji pred- sednik hardeškega gasilskega društva. Kronologija društva (to imajo vzorno urejeno) sega v leto 1896. Tisto leto so se 22. novembra zbrali zavedni Slo- venci iz Ormoža, Hardeka. Pušinec in Huma ter na u- fitanovnem občnem zboru, po odobrenju c. kr. namestni- štva v Gradcu ustanovili slo- vensko gasilsko društvo, ta- krat imenovano »Prostovolj- no požarno obrambo« Har- dek. Najzaslužnejši člani, ki so društvo ustanovili so bili: dr. Ivan Geršak. notar. dr. Ivan Omulec. odvetnik. A • loj z Miki. trgovec, Franc Gomzi. gostilničar iz Ormo- ža. Martin Stanič, Andrej Zinko Franc Hanželič, vsi s Hardeka. Anton Porekar, nadučitelj in Martin Ivanu- ša s Huma. Martin Skoliber, Alojz Horvat. Andrej Vrhov- §čak iz Pušinec. Anton So- štarič, Anton Magdič. Jože Kralj, župnik iz Pavlovec, Vilibald Venedig. Jakob Men- hart. kaplan, in Alojz Blago- vič iz Ormoža. Za prvega na- čelnika je bil izvoljen Mar- tin Stanič s Hardeka. za taj- nika pa Anton Porekar. nad- učitelj s Huma. K društvu je zraven teh pristopilo še okrog 40 članov ter vsa godba jz Litmerka. Tako ie gasilsko društvo Har- dek imelo celo lastno godbo na Dihala. Društvo si je tegA leta kupilo še ročno brizgal- no in postavilo gasilsko u- to. na istem mestu, kjer sto- ji sedaj gasilski dom. Pet mesecev po ustanovitvi je društvo ooravilo svoj prv' ognjeni krst. ko je gasilo svoi prvi požar nri Jožetu _Z'dariču v Loperšicah Kro- nik?) nripnveduie tudi. da je društvo sodelovalo pri ga- šenju vsakega požara v bliž- nji in daljni okolici, saj je gasilo celo v Lahoncih in na Kajžarju, kar je glede pa ta- kratne razmere bil zelo na- poren in otežkočen podvig. Na občnem zboru leta 1911 je bil za načelnika izvoljen Franc Hanželič, ki ie ostal na tem položaju vse do le- ta 1946. To je bil eden naj- zaslužnejših članov, saj mu je članstvo zaupalo vodenje skozi 35 let. Gasilsko dru- štvo si je leta 1934 razširilo gasilsko uto. Tri leta potem si je kupilo tovorni avto »Ford« in motorno brizgalno »Rosenbauer«. Avto jim je na začetku II. svetovne voj- ne odvzela stara jugoslovan- ska vojska, motorna brizgal- na pa je do lanskega leta, ko so dobili novo, služila svo- jemu namenu. Po vojni (1946) je društvu uspelo, po zaslu- gi dr. Carfa, Ivana Hanželi- ča st. dobiti rešilni avto »Phanomen«, ki so ga pozne- je predelali v gasilsko vozi- lo. Leta 1955 je društvo z zgraditvijo vodnega bazena s kapaciteto 80 kubičnih me- trov, na Hardeku zagotovilo vodno rezervo. V tem času (od 1946 do 1966) je predsedniško funk- cijo opravljal Iv^an Handže- lič mL. poveljniške posle pa Ivan Masten iz Pušinec, ki bo ostal za zgled še poznim rodovom, tako veliko je nje- govo delo in trud. Pred petimi leti je v dru- štvu prišlo do večjih kadrov- skih sprememb. Vodstvo so prevzeli mlajši člani. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Pavlinič s Hardeka, ki to funkcijo opravlja še sedaj. za poveljnika pa Štefan Bob- nar iz Dobrave. Tako kot prejšnje vodstvo je tudi no- vo izvoljeni upravni odbor vzel delo resno in zraven že omenjenih u.spehov razširil članstvo na 85 članov in čla- nic. Imajo tudi pionirsko de- setino. Pred letom so poželi velik uspeh, ko so osvojili drugo mesto na republiškem tekmovanju. Ob sprejemu nove brizgalno lansko leto je društvu in njenemu vodstvu čestital tudi predsednik or- moške občinske skupščine Franček Novak, ki je pod- črtal neumorno delovanje društva in dejal, da je gasil- sko društvo Hardek eno naj- boljših v ormoški občinski gasilski zvezi. Za vse te uspehe pa je članstvo gasilskega društva Hardek še toliko Ijolj zasluž- no, ker si je skoraj vsa sredstva (7,5 milijona starih din) za vse nabave priskrbe- lo samo s svojimi prireditva- mi. Del sredstev so prispe- vali ormoška občinska gasil- ska zveza in ormoška občin- ska skupščina ter prebivale: Hardeka in okoliških vasi. Današnji čas zahteva so- dobno opremo ln tehniko, s katero lahko hitro in učin- kovito posežemo v nesrečo, kajti le s hitro intervencijo se da pomagati človeku, ki ie v sili in potrebuje pomoč. Stremljenje za nečim takš- nim pa je osnovna karakteri- stika in težnja gasilskega društva Hardek, saj je od u- stanovitve do sedaj gasilo že čej 400 požarov. Tako bo dru- štvo z upravičenim ponosom na- prehojeno pot dočakalo svojo petinsedemdeset letni- co delovanja. Predsednik ormoške občin- ske skupščine je lani izročil novo motorno brizgalno svo- jemu namenu. (Pre)dolgo sem čakal 31. decembra 1970 sem mo- ral zaradi nenadne obolelo- sti otroka odpeljati v ptujsko bolnišnico. Pred železniške zapornice v Moškanjcih, ki so bile že zaprte, sem pripe- ljal ob deveti uri. Nekaj ča- sa sem čakal, nato pa sem iz- stopil in šel gledat, kdaj bo pripeljal vlak. Videl sem ga daleč na progi v Rogoznici, ura pa je bila že 9 in 10 mi- nut, Cez nekaj minut je vlak pripeljal, vendar sem moral še precej časa trobiti s sire- no, preden so se zapornice odprle. To se je zgodilo ob 9. uri in 25 mimit, torej sem moral čakati z na smrt bola- nim otrokom 25 minut, da sem lahko nadaljeval pot v bolnišnico. Kaj menite, nisem moral čakati malo predolgo? Jože Plošinjak, Polenšak . PTUJ 14. januarja nemški film ZDRAVNIK IZ SAN PAU- LA; 15. in 16. januarja a- meriški film NEVARNA LI- NIJA 7000; 17. januarja a- meriški film NA SEVERU ALJASKE; 18 in 19. januar- ja ameriški film INŠPEK- TOR MADIGAN; 20. januar- ja španski film KO SONCE ZAIDE. GORIŠNICA 17. januarja italijanski film ČRNI KOPJANCI; LJUTOMER 16. in 17. januarja ameriški film BITKA ZA SEBASTIAN; 20. januarja angleški film VROČ PESEK OTOKA SYL- TA. SLOVENSKA BISTRICA 14. januarja indijski film CHE GUEVARA; 15., 16. in 17. januarja fr.-it. film ARIZONA KOLT — MAŠČEVALEC; 19. n 20. januarja ameriški film GOSPOD IN LJUBEZEN; TOMA2 PRI ORMOŽU 17. januarja angleški film VRNITEV IVANHOEJA; ZAVRC 17. januarja ameriški film OGNJENA KARAVANA; NESREČA NE POČIVA Te dini so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolniš- nici naslednji ponesrečenci: Marija Sluga, Stoperce 9, lažje poškodbe; Nataša Jova- novič. Gregorčičev drevored 8, lažje poškodbe; Gregor Veldin, Ptujska gora 9, laž- je poškodbe, Stanko Pinta- riič, Brezovci 15, lažje po- škodbe; Alojz Vidovič, Po- lenci 26, lažje poškodbe; Ro- zalija Tašner, Bišečki vrh 39, lažje poškodbe; Darko Gau- be. Slape 17, lažje poškodbe; Franc Bele, Zetale 111, lažje poškodbe; Roman Kreutz, Središče 189, lažje poškodbe; Poldi Rodošek. Janški vrh 10. lažje poškodbe; Ana Junger, Zagrebška 35, lažje poškod- be; Franc Visenj ak. Prvenci 3, lažje poškodbe; Zdravko Bratušek, Paradiž 8, lažje poškodbe; Marija Zadravec, Kidričevo 67, lažje poškodbe; Zofija Matko, Kidričevo 31 a lažje poškodbe; Terezija Vo- grinec, Moškanjci 2. lažje po- škodbe; Izidor Korpar. Tru- barjeva 3b, lažje poškodbe; Anton Munda, Cvetkovci 85, lažje poškodbe. NEDELJA, 17 januar 9.00 Po domače z ans blom Borisa Franka, 9.25; lom za moške. 10.35 Otrc matineja, 11.25 Nadaljev; slaloma za moške, 12.45 kažipot 16.55 Nove mel- je, 17.55 Erazem in pote; 18.30 Mestece Peyton, l Cikcak 20.00 TV dnei 20.30 3-2-1, 20.35 Levif; 21.20 Videofon 21.35 Spo pregled. 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 18. januj 18.00 Zgodbe o tukt, 18.15 Obzornik. 18.30 Ka doskop, 19.00 Mozaik, 1! Mladi za mlade, 19.50 C cak, 20.00 TV dnevnik, 2 3-2-1, 20.35 G. de Mau^ sant: Sladke igre minul poletja, 21.40 Živa dedišc po cesti, do morja, po m< v svet... Poročila. TOREK, 19. januar 17.50 Slikarske norčije i ščka Prismodka. 18.15 Oto nik. 18.30 Niso samo r rdeče, 19.00 Mozaik, 19.05 borniki in vseljudska obn ba, 19.30 Vzgoja za življe v dvoje, 19.40 Mesto bese jezikovnem sistemu 19.50C cak, 20.00 TV dnevnik. 2 3-2-1, 20.35 Na dnu — fn cosk: film. 22.05 Noktur Kajetan Kovic. ... Poroč SREDA, 20. januar 12.55 Smuk za ženske, V, Čarobna piščalka, 18.15 ( zornik, 18.30 Amaterski i sambli, 19.00 Mozaik. II Od filma do filma, 19.20 sledeh napredka. 19.50 ( cak, 20.00 TV dnevn.ik, 3 3-2-1, 20.35 Znanost in j vek, 21.25 Ljubezen, ki je 21.50 G. Donizetti: Don F quale, 22.55 Poročila. ČETRTEK, 21. januar 12.25 Prvi slalom za žeiK 17.40 Zapojte z nami, 11 Risanka, 18.15 Obzornik, II Svet, v katerem živimo, 1! Mozaik, 19.05 Enkrat v dnu, 19.20 Vse življenje v tu dni, 19.50 Cikcak, 20.00 dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.33 Marodič: Kariera, 21.25 K turne diagonale. 22.05 Ka jan vam predstavlja, 23 Poročila. PETEK, 22. januar 17.45 A. LLndgren: Eraa in potepuh, 18.15 Obzort 18.30 Glasbeni dnevnik, H Zakaj? 19.50 Cikcak 20.00' dnevnik, 20.25 3-2-1, 2A Izkažimo se, — quiz, 21 Nepremagljivi, 22.35 Poro la. SOBOTA, 23. januar 12.55 Smuk za žen^ 16.40 Obzornik, 16.55 Po i mače s tremi ansambli. 1'' Ivanhoe, 17.45 Državno 1 venstvo v košarki, 18,30 S zaik, 18.40 Nadaljevanje t šarkarskega prenosa, 19.24 kamero po svetu, 19,45 C! cak. 20,00 TV dnevnik, 2fl 3-2-1. 20,35 Glasbena križi ka. 21.35 Tom Jones. 2S TV kažipot, 24.06 Poročil* ^^^j^lK - ČETRTEK. H januarja 1971 STRAN 11 Nekaj o videmski kulturni dejavnosti Prejšnjo soboto le imelo svoj dveletni občni zbor pro- svetno društvo »France Pre- šeren« iz Vidma pri Ptuju, ki se ga ie udeležil tudi Stane Stanič iz Ptuja. Čeprav je bilo precej hladno, se je obč- nega zbora udeležilo precej članov, zlasti §e mladine, kar pomeni, da ie ta živo zain- teresirana za ponoven dvig kulturnega življenia na po- deželju. Iz Doročila Toneta Sedla- šeka. učitelja v Vidmu pov- zemamo, da le bilo v Vidmu v zadnjih dveh letih kultur- no življenje precej razgiba- no. Najbolj delavna ie bila prav gotovo dramska sekci- ja, ki ie pripravila ob vsa- kem kulturnem prazniku pri- merno proslavo, zlasti še ob dnevu žena. Prešernovo pro- slavo in tudi ob drugih praz- nikih. Preteklo sezono je dramska sekcija naštudira- la veseloigro »Vdova Rošlin- ka«. ki so Jo na željo Videm- čanov igrali na domačem od- ru dvakrat. Poleg tega so go- stovali še v Cirkulanah. Bu- kovcih. Hajdini. Lovrencu na Dravskem polju, Zetalah in celo v Rogatcu. Tudi letos se že pripravlja- jo na dramo »Vrnil se je«, ki jo bodo uprizorili na do- mačem odru že v februarju. Imajo namreč precej mladih in talentiranih ljudi, ki ima- jo veselje za aktivno udej- stvovanje na kulturnem pod- ročju. To so predvsem fant- je in dekleta iz delavskih in kmečkih družin in pa učite- lji, ki pa so več ali manj glavni akterji in nosilci kul- turnega življenja v Vidmu. V Vidmu lahko prištevamo med ambasadorje kulturnega življenja prav gotovo Tonče- ka Sedlaška, ki so ga ponov- no izvolili za svojega duhov- nega in organizacijskega vod- jo ob asistenci Anice Duho- ve, prav tako učiteljice. Oba sta namreč zaljubljena v o- drske deske ln zato tudi u- spehi ne izostajajo. Le ti pa bi lahko bili še boljši, če bi v Vidmu imeli za študij ter sestanke in vaje primeren prostor. Res dai maj o v Vidmu pro- svetno dvorano, kjer so tu- di vsako nedeljo filmske predstave, vendar je ta za vaje. ali sestanke prevelika. Zato je njihova že več kot desetletna želja, da bi k dvo- rani dogradili prizidek, kjer bi se lahko nemoteno odvi- jalo kulturno življenje. Se- daj namreč morajo gostovati v šolskih prostorih, ki za to žal niso najbolj primerni, li- pa jo, da bodo še letos uspe- li zbrati potrebna finančna sredstva 7.a dograditev pri- zidka, ki ga bodo lahko upo- rabljale tudi druge družbe- nopolitične organizacije v Vidmu in ne nazadnje tudi kmetijska organizacija, ki bi tu prirejala razne seminarje in predavanja. Stane Stanič je med dru- gim povedal oziroma izrazil željo, da bi Jožica Soko. uči- teljica naj čimprej dokonča- la svoj izredni študij ter po- novno popeljala mlad videm- ski pevski rod na odrske de- ske, ki si je pred časom pri- dobil že kar lep sloves, zla- sti takrat, ko je nastopil na Češkoslovaškem ter na šte- vilnih mladinskih pevskih fe- stivalih v domovini. fh Med temami predavanj so najaktualnejša: ŽIVINOREJA: 1. Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov, 2. Siliranje krme in suše- nje sena, 3. Krko gospodariti s čre- dinskimi pašniki, 4. Poti do večje proizvod- nje mesa in mleka, 5. Kako uspešno vzrejamo pujske. POLJEDELSTVO: glavne in dopolnilne poljščine. SADJARSTVO: 1. Kakšne ukrepe je podvzeti v starih, mešanih sadovnjakih, da bo- mo pridelali sadje za trg, 2. Leska, nova intenzivna sadna vrsta; kje in kako jo gojimo. 3. Jagodičevje, kultura, ki da v sorazmerno kratkem času, na majhnih površinah pomembne rezultate. VINOGRADNIŠTVO: upo- raba kemičnih sredstev v vinogradništvu. Program je zares obširen in upajmo, da bo pritegnil veliko kmetovalcev. Kmetij- ski kombinat- ima 11 proiz- vodnih okolišev in že v pre- teklem letu le bil na teh predavanjih velik odziv, za- to tudi v letošnjem letu pri- čakujemo veliko število po- slušalcev, ki se bo podvojilo, ali celo potrojilo. ak Predavanja za kmetovalce v ptujski občini Delavska univerza je v po- nedeljek, 4. januarja priče- la s ciklusom predavanj za kmetovalce v ptujski občini. Predavanja bodo v 26 kra- jih. Zajemala naj bi pred- vsem teme sodobnega kme- tovanja, in sicer: živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Delavska u- niverza je dala tiskati okoli 20.000 vabil za ta predava- J^ia. po terenu pa jih bodo yazDečali v posameznih kra- iih domači strokovnjaki za pospeševanje kmetijstva. Ze 00 pronagandnem materialu ■^•dimo. da je Delavska uni- verza skušala zajeti res ORromno ljudi, katerim bi nu^aa kvalitetna predava- nja in zadnje dosežke v kmetijstvu. Tovrstna predavanja je imela že lani v 14 krajih ob- čina, obiskalo pa jih je nad 3000 kmetovalcev. Imeia so nemajhen odziv in po vseh teh predavanjih se je doga- jalo, da so mnogi poslušalci prihajali na diskusije v ži- vino-veterinarski zavod kjer so jim tudi za bodoče oblju- bili strokovno pomoč in na- svete Predavatelji so tud- letos pretežno iz kmetijskega kom- binata in živinorejskega ve- terinarskega zavoda To so domači strokovnjaki, ki so naibolje seznanjeni s pro- blemi naših kmetov. Streljanje Na tradicionalnem tekmova- nju v streljaniu z zračno pu- ško, ki ga organizira občinska strelska zveza Slov. Bistrica pri planinskem domu Osanka- rica na Pohorju je letos sode- lovalo devet ekip, od tega ena iz Ruš. ostale pa so bile iz bi- striške občine. Tekmovanje je bilo letos že peto po vrsti, organizirajo pa ga v okviru praznovanja občin- skega praznika. 8. januarja. Strelskega tekmovanja pri Osankarici se je udeležilo 30 tekmovalcev. Glede na vre- menske neprilike in skromno število strelskih družin, ki de- lujejo na področju bistriške ob- čine, so bili z udeležbo kot z doseženimi rezultati organiza- torji zadovoljni. Letošnje tekmovanje je po- novno potrdilo premoč strelcev SD IMPOL iz Slov. Bistrice, ki so ekipno s 451 doseženimi kro- gi, v sestavi Rudi Bohak. Ivan Lorenci in Ferdo Gajšek letos že petič fkolikor traja tudi to tekmovanje) zapored osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Pomemben uspeh je zabeležila ekipa SD Prebukovje. ki se je s 444 krogi uvrstila na drugo mesto pred tretjeuvnščeno eki- po SD IMPOL II s 436 krogi; 4. SD Slov. Bistrica s 424 kro- gi. 5 SD Oplotnica s 380 kro- gi. 6. SD Slov, Bistrica 11 s 338 krogi. 7, SD Ruše s 317 krogi. 8. SD Prebukovje II s 316 krogi in SD Oplotnica II s 305 krogi. Med posamezniki je o-^vojil prvo mesto član SD IMPOL iz Slov Bistrice s 161 krogi pred V. Rebernakom s 157 krogi iz SD Prebukovje in A. Kučin- cem s 156 krogi. Viktor Horvat Tednik,vašlist MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL Od domačih živali imam najrajši Psa Kužeka. Je sive barve. Ko pridem iz šole. mu vselej dam jesti. Ze od daleč me zagleda in mi priteče na- sproti. Maha s svojim dolgo- dlakim repom, ki ga nosi kot sablio. S svojimi bistrimi oč- mi veselo gleda. Ce ie kaj narobe, hudo gleda in naježi svojo sivo dlako. Ce je vesel, živahno skače in mi včasih dela tudi preglavice. Dobro sliš: in vidi. Prednje tace ima bele. na njih pa črne noga- vice. Zadnji tački pa sta čr- ni z belimi nogavicami. SI a vi ca Grešnik. 4. b raz, osn. šole Središče ob Dravi V Četrtek smo se SANKALI Kot po navadi imamo vsa- ko sredo in četrtek telovad- bo. Tovariš učitelj nam je po- vedal, da se bomo v četrtek sankali. Res smo se šli. Vze- li smo sani in odšli v hrib. Nekateri so imeli smuči, tu- di tovariš učitelj. Preden smo se začel! sankati, nas ie o- pozoril. da se moramo san- kati navzdol po desni strani hriba, po drugi strani pa ho- diti nazaj. Na sani smo se spravili včasih kar po trije. Včasih smo se tudi vs: pre- vrnili. Bili smo polni vese- lja. Bil je lep zimski dan ter je bilo precej hladno. Hi- tro je minil čas. Morali smo vzeti svoje ':)lske torbe in sani ter se napotiti proti šo- li. Sanke smo spravili v klet in odšli domov. Vse lepo po- zdravlja Ida Ber, 7. raz. Ze- tale. PS urednika: Branko in Vesna iz Središča, Ida iz Ze. tal in druga pisma pridejo na vrsto prihodnjič. Lep po- zdrav vsem učencem 4. b raz- reda osnovne šole v Sredi- šču, ki so svoja pisma posla, li v skupni ovojnici. NAŠ GASILSKI DOM v vasi Sp. Jablane imamo lep gasilski dom. ki je last prostovoljnega gasilskega društva Jablane. Vaščani so ga zgradili pred mnogimi leti s prostovoljnim delom. V sejni sobi doma vi- si velik lepak, na katerem so zapisani vsi. ki so pomagali pri delu. Ponosna sem, ker je med imeni tudi nekaj mojih sorodnikov, predvsem pa na starega očeta in mamo. k: sta med ustanovnimi člani gasil- skega društva naše vasi. Gasilsk' dom ie srednie velik in stoji med potokom in cesto Od daleč se vidi na. nis" Gasilsk-i dom Na vrhu strehe je ori^r^ena sirena, k' kliče gasilce kadar ie v bli- žini požar. Ob sobotah ved- no preizkusijo, če sirena de- la. Gasilski dom je razde- ljen na dva prostora: v glav- nem delu je orodjarna, v stranskem pa sejna soba. V orodjarni stoji rdeči gasilski avtomobil in motoma briz- galna. na stenah pa so lepo zložene obleke, čelade in dru- go potrebno gasilsko orodje. Na podstrešju sušijo cevi. V sejni sobi imajo gasilci se- stanke, razna poučna preda- vanja, v času volitev pa je tu volišče za našo vas Okolica našega gasilskega doma je lepa in urejena. Vsako nedeljo ie okoli njega zelo živahno, ker urejajo o- rodje. včasih pa preizkusijo tud' motorko in gasilski av- tomobil. Najbolj živahno je takrat, ko zatuli sirena k po- žaru svoj žalostni klic: »Na pomoč!« Irena Jave mik, IV. raz. os. šola Cirkovce KOLINE Koline so kmečki praznik, ki ga slavijo povsod. Tudi pri nas smo ga imeli. Se pre- den je posijalo sonce, so ori- šli mesarji. Mat: jih Je po- gostila, potem pa se ie za- čelo delo. Mesarji so prašiča najprej zaklali, nato pa so mu odrli kožo in ga razdeva- li. Slanino so dali posebej, meso posebej, drobovino oo- sebej. Najbolj smo otroci bi- li vesel: jeter, ki so bile pr- va malica. Ko je bilo delo zvečer kon- čano, so prišli sosedje in so- rodniki. Mati jih je lepo po- gostila Pili so in iedli ter se pomenkovali. Domov so se vračali zelo veseli. Zinka Stojnšek. VI.. b oen. šola v Zetalah USPELA OTROŠKA PRIREDITEV ZA DEDKA MRAZA Krajevna skupnost in dru- štvo prijateljev mladine v Ptuju sta 30. decembra pri- redila v gledališču nadvse u- spel program za predšolsko in šolsko mladino. V pestrem programu je sodelovalo nad 60 otrok iz osemletk Ivana Spolenjaka in Toneta Znida- riča. Z izvajanjem, kot tudi programom so bili vsi zado- voljni, kar priča tudi števi- len obisk. Prireditev ie bila namenjena otrokom kot da- rilo ob novem letu za dedka Mraza. Ob koncu je prišel tudi dedek Mraz, se pogovril z otroki in v spremstvu o- trok krenil na obhod po ptuj- skih ulicah. S tem je bila prireditev končana. Organi- zator se vsem sodelujočim pri programu zahvaljuje in s- tud-i v bodoče želi podob- nih prireditev. ak STRA)! 12 TEDNIK — ČETRTEK, 14. januarja 19t Kratko, a uspešno delovanje ansambla »Lajoš« v kratkem razgovoru ob Čaju s Sološi Ludvikom, ki .ie polee Viktorja Lugariča duhovni vodja ansambla^ sem mu Dostavil nekaj vpra- Sani. »Kdai in kako ste prišli na ideio o ustanovitvi ansam- bla ?€ »Ansambel ie na pobudo Viktorja Lugariča in tudi moio pričel z delovanjem v letu 1969 Sestavljamo ga sta- re i ši. lahko bi rekel vetera- ni in s'cer: Viktor Lugarič. Rudi Ribič. Jože Goričan, O- to Aschenbrener in iaz.« »Kaj va? Je spodbudilo k Ustanovitvi?« »Ce bi bil iskren, iz dveh razlogov Eden bi bil konji- ček v prostem času drugi pa ta. da skušamo propagirati dobro staro glasbo, ki lo predvsem radi poslušajo ljud- je, ki so že malo v letih in jih ^renutno moderna glasba ne zanima. Delujemo pa v sklopu DPD Svoboda, ki nsm ie pomagala tudi pri usta- novitvi in prvih korakih, ki so vedno najtežji.« »Kaj obsega vaš reperto- ar?« »Naš repertoar zahaja na več področij, nismo strogo o- predeljeni. lahko bi rekel, da je vsestranski, čeprav zveni to malo neskromno. Torej igramo Straussa, ruske ro- mance madžarske čardaše. serenade in starejše skladbe. Poleg tega igramo tudi mno- ge domače in narodno glas- bene melodije, ob potrebi pa tudi 7,abavro glasbo,« »Kakšne so možnosti in kie v glavnem nastopate?« »Naši nastopi do sedal so bili pretežno v lokalih Ha- loškega bisera, ob raznih praznik'h. Kot veste, ima to podietje turistične aranžmaje .z raznimi tujimi agencijami. Tu misrm predvsem na Av- strijce ki so nad našim iz- vaianiem bil' precej navdu- šeni in dobili smo že ponud- bo za nastop v tem letu Ne vemo pa še. če ga bomo z.^- rad'' zaposlenosti na delovnih mes'ih lahko sprejeli Mo- ram povedati, da so tudi do- mači grvsti docela dobro spre- jeli naša izvajanja, kar je brez dvoma dobra reklama in spodbuda za nadaljnje de- lo,« »Ste že imel' kakšen sa- mostojen koncprt?« »S^imostojnega koncerta še nismo ir^eli i?"-^l' oa smo že na koncertu DPD Svobode v okv'ru vsakoletnega pregle- da naprp'd'-vvqni^ Tu smo po., žel- res velik uspeh, sai smo mor-^t; na.š celoten program ponov-t;.« »Kie in kako vadite?« »Ziradi preobremenjeno- st na delovnih mpst'h vadi- m--^ -j.-mo enkrat tedensko in to kar doma nri I^ajošu Tu vadimo in predelujemo sta- re sestave, obenem pa pola- goma prehajamo na razširi- tev repertoarja.« »S kakšnimi problemi se srečujete pri nabavi instru- mentov?« »Z gla.sbili ie tako: V za- četku smo imeli vsak svoi in- strument. Po vseh teh nasto- pih, ki smo iih do sedai ime- li, smo honorar namenili modemizaciii. Glasbila so iz- redno draga in nabava ie za nas težavna. Poleg tega s ho- norariem nabavljamo note. vzdržujemo instrumente, pa tud ozvočenie smo s! že na- bavili. Kot sem že omenil, ie vse to zelo drago in minilo bo se precej časa. preden bo- mo nabavili vse. tar nam ie za neovirano delo potrebno.« »Kakšni so vaši načrti v bodočnosti?« »Tudi v bodoče namerava- mo delovati v oviru DPD Svobode, sodelovati na njiho- vih in tudi drugih koncertih- Poleg tega bomo še naprei nastopali v lokalih, kot do- slej, na morebitna vabila za nova sodelovania na se tudi priporočamo. Poleg tega pa se bomo potrudili razširiti repertoar in pri zares kvali- tetnem izvaianiu.« »Ob tej priložnosti jim tu- di mi želimo čim uspešnejše napredovanje in §e mnogo u- spehov pri delu. kajti ansam- bel s takim repertoarjem ie pri nas res edinstven.« ak Ansambel Lajoš ob zadnjem nastopu Imena novih ptujskih ulic (2. nadaljevanje) Kariža so fašisti zverinsko mučili, ga nato izročili nem- ški policiji. Ta ga ie 23. a- prila 1944 v Trstu obesila. ZUPANČIČEVA ULICA se imenuje po Otonu Zupančiču, ki se je rodil leta 1878 v Vi- nici v Beli Krajini in umrl 1949 v Ljubljani S svojim pesništvom je 3":upaj s Can- karjem preobrazil slovensko slovstvo. Oba pesnik Zupan- čič in pisateli- Ivan Cankar sta voditelia naše modeme literarne smeri. LJUDSKI VRT se 'menuje po udomačenem starem ime- nu za oark pod Me.>tn'm vr- hom na njegovem vzhodnem vznožju. FLEGLRICEVA ULICA se imenuje po 1'udskem pesni- ku slovenskih govoric. Boži- darju Flegeriču. k'" se ie ro- dil leta 1841 v Vodrancih in umrl lota 1907 na Kogu. KAJUHOVA ULICA časti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, ki se je rodil leta 1922 blizu Šošta- nja in padel blizu rodnega kraja, pri Belih vodah fe- bruarja 1944. na pohodu s 14. divizijo na Stajer.^ko Njego- ve pesmi 30 polne bojnega razpoloženja in globoke do- movinske ljubezni ZGFCEVA ULICA se ime- nuje 00 dr Franiu Zgeču ro- jenem leta 1896 v Dornavi pri Ptuju, ki ie prvi širil ide- ie oktobrske revoluciie oo prvi svetovni vojni med de- lavstvom in revnimi kmeti v ptujskem okraiu Kot profe- sor nedagog'"ke ie vnsšal s svojim- strokovnimi članki napredne pedagoške 'deje v naše iičilnice. raziskoval 'ein pisal o socialnih razmerah v Halozah ter napredno politič- no vzgaial mladino. Umrl je leta 1961 v Celju. REMCEVA ULICA je ime- novana po dr. Alojzu Remcu, slovenskemu pesniku, pisate- lju in dramatiku, ki je v Ptu- ju preživel skoraj 25 let Med okupacijo so ga Nemci iz- gnali v Srbijo, odkoder se je po vojni vrnil in umrl leta 1952. V romanu Opustošena brajda in drami Volkodlaki obravnava okupatorjevo na- silje nad slovenskim ljud- stvom v naši občini. SPINDLERJEVA ULICA (pri Rogoznici) se imenuje po dr. Metodu Spindlerju. zdrav- niku v Juršincih. ki se je ro- dil leta 1906, bil je med or- ganizatorji osvobodilnega gi- banja v Juršincih in povezan z osvobodilnim gibanjem v Mariboru. Okupator ga je u- strelil že 30. oktobra 1941. POTRČEVA CESTA (seda- nja Ljutomerska c) se ime- nuje Po dr. Jožetu Potrču. zdravtiiku iz Jasežovec. od leta 1924 voditelju napredne- c^a delavskega gibanja v nek- danjem ptujskem okraju. Od leta 1940 je bil član CK KPS. Vojno je preživel v vojnem ujetništvu v Nemčiji. Po voj- ni 'e deloval kot politik v o- srednjih republiških in zvez- nih organih. Je" pisec števil- nih socioloških in političnih razprav Rodil se je leta 1903 v Vintarovcih in umrl leta 1964 v Ljubljani. GROHARJEVA POT je imenovana oo velikem sli- karju impresionistu, Ivanu Groharju, ki se je rodil leta 1869 v Sorici in umrl leta 1911. NATAŠINA POT se ime- nuje po Mimici Legvart-Na- taši. rojeni leta 1916 v Celju, živeči v Stojncih, ki je od le- ta 1943 požrtvovalno delova- la v osvobodilnem boju na Ptujskem polju :n v Sloven- skih goricah in se uvrstila med naše najbolj sposobne organizatorje vstaje proti o- kupatorju v nekdaniem ptuj- skem okraju. Padla je v spo- padu s sovražnikom 9. febru- arja 1945 v Bratislavcih. NOVI mENI V SREDIŠČU MESTA ^ •TITOV TRG po Josipu Brozu Titu. predsedniku i SFRJ. Trg se razprostira od; Bezjakove ulice na zahodu in^ zajema gradbeno območje do' TrstenJakove ulice. JENKOVA ULICA, odcep Ulice med vrtovi, se imenu- je oo plodov)tem slovenskem pesniku Simonu Jenku, roie- nem leta 1835 na Sorskem polju in umrlem leta 1869 V svojih pesmih izraža vero v osebno človekovo svobodo, ljubezen do rodne grude ero- tično izpoved v stilu liudske lirske pesmi. NA DESNEM BREGU GRA.IENE MFD GRAJENO IN PANORAMO MAISTROVA ULICA (od- cep Raičeve ulice) se imenu- je po generalu Rudolfu Ma- istru, ki se ie rodil 1875 v Kamniku in umrl leta 1934 v Mariboru. Maister ie osvo- bod'teli Maribora. Dravske doline Slovenskih goric in dela naše Koroške po kon- čani 1. svetovni vojni. Je tu- di pesnik možate domoljub ne in elegične refleksivne I rike. ERJAVČEVA POT se ime nuje po slovenskem pisatelj Franu Erjavcu, ki se je rc dil leta 1834. Doma je bil Poljan pri Ljubljani. Bil j, profesor naravoslovja. Polei Levstika je najodličmejj prozaist starejše Glasnikov dobe. Odlikoval se je po sli kah iz narave, potopisih ii povestih. GAJZERJEVA ULICA & imenuje po Alojzu Gajzerju rojenem leta 1912 v Krčeviti pri Ptuju, pleskarskem do močniku pri Ptuju, ki so ? že v predaprilski Jugoslavij večkrat zaprli in zasliševali ker se je dosledno bojeval zi delavske pravice Ze oktobr; 1941 se je pridružil Črno meljski partizanski četi \ noči na 3. november 1941 i( padel v spopadu z Italijan v Gornjih Lazah, skupai z 1! partizani. RESEVA ULICA se ime nuje po treh bratih Reših Mirku. Vinku in Kosti i. ki s{ prvi stopili v Slovenskogori. ško-Lackovo četo, se izkazal s svojo hrabrostjo pri nana dih na sovražne postojanke Vinko in Kostja sta padla \ boju pri Mostju 8. avgusti 1942, Mirko pa si ie iz obup; sam vzel življenje 12, avgu sta 1941. Obupal je, ker mi je okupator ustrelil ženo od. peljal starše in otroke, za^ žgal rodno hišo in nazadnjf zgubil še oba brata (Drugič dalje' Požar v Šalovcih v ponedeljek. 4. januarja 1971, ie v Salovcih pri Albi- nu Sever izbruhnil požar Goret: je začelo ob 23. uri Leseno gospodarsko posloolf je zgorelo do tal. Zraven tega pa je zgorelo še 4000 piščan- cev težkih po pol kilograma puhalnik za seno. kmečk voz, slamoreznica in 5000 ki sena. Skupna škoda znaš: nad 10 milijonov starih di- narjev. Gospodarsko posloo- je je bilo zavarovano, med- tem ko broilerji niso bili za- varovani. Požar ie izbruhnil najver- jetneje na električnem siste- mu za ogrevanje. PROMETNA NESREČA NA MARIBORSKI CESTI v torek. 5 januarja 1971, se ie ob 20. uri in 50 minul na križišču Mariborske i" Zagrebške ceste pripetila lažia prometna nesreča Voz- nik osebnega avtomobila. re2 štev. LEO-VW-l8. Ivan La- tin iz Lukoveca 16. začasn« zaposlen v Nemčiji, ie s svo- jim avtomobilom trčil v o" sebni avtomobil, reg. šteV' MB 184-18 ki ga je voz;' Vladimir Vrečko iz Nove va- si pri Ptuju Nesreča se 1^ končala brez telesnih po' škodb. materialne škode vozil h pa je za okrog 45O0 dinarjev. FK TEDNIK ČETRTEK, 14. ianuarla 1971 stran 13 Kotiček za gospodinje SVETUJE SLAVKO furman Spomladi se začne sezona iajc Te sodilo med biološko visokovredna .živila ki ne smejo manjkati v človekovi orehrani. Zaradi sezonske narave preskrbe z jajci, ne- kaj napotkov, kako si bomo zagotovili zadostno količino jajc za čas. ko jih je na trgu malo in imajo visoko ceno. Vsaka gospodinja nima kokoši, če pa jih ima, ji te vedno ne nesejo. V kuhinji pa jih rabi takorekoč vsak dan. Zato si jih mora kon- servirati za krajši ali za dalj- ši čas. SHRANJEVANJE za KRAJSI CAS: Jajca, ki jih nameravamo porabiti v doglednem času, damo v pesek, pšenico, jih zavijemo v časopisni papir, damo v otrobe, ali pa jih po- lijemo z vročo vodo in hra- nimo v hladilniku. SHRANJEVANJE ZA DALJSI CAS: Vložimo jih v apneno mle- ko, ki si ga pripravimo sami tako. da raztopimo v vodi ne- kaj apna. Lahko jih vložimo v garantol, stekleno vodo, ki jo kupimo v lekarni, ali pa jih globoko zamrznemo. V u- streznih podjetjih jih hrani- jo tudi v prostoru, v katere- ga spustijo dušik ali oglji- kov dvokis. Shranjujemo vedno le sve- ža in zdrava jaica. JEDILNIK ZA SEDEM DNI: PONEDELJEK KOSILO: sarma. zabeljen kromrjir. kompot: VEČERJA: polenta z mle- kom. TOREK KOSILO: argo juha. kisla i^pa s hrbtiščem, krompir- J£v pire: VEČERJA: kislo mleko. sreda KOSILO: paradižnikova ju- na. fižol v omaki, krompir- jeve kroglice, solata; VEČERJA: jetrna pašteta, J^i^uh. kava. četrtek KOSILO: goveja juha. ku- nana govedina, sladko zelje s krompirjem: VEČERJA: skuta, čaj. PETEK KO.SILO: pljučka v oma- ^- krompirjev pire. sirov za- vitek; večerja: sladki špageti, "ompot. SOBOTA KOSILO: francoska čebul- « luha, pečenice, koline, ki- "'•^ ^elje. krompir: ^^VECerja: torta s smeta- NEDELJA KOSILO: aperitiv. goveja juha s kockami, pečen pišča- nec, pečen krompir, mešana solata, torta; VEČERJA: marinirane ri- be, črno vino. NEKAJ NAPOTKOV: SARMA Zeljnato glavo okuhamo. trde dele listov odstranimo ter jih oddvoj:mo. Pripravi- mo mesno mešanico: zmelje- mo meso. dodamo sol, po- per, majaron, ttmijan. jaj- ca; čebulo dobro nasekljamo in jo prepražimo. dodamo na- sekljan česen in peteršili. Vse to zmešamo, nakar na- pravimo svaljke in jih zavi- jemo v zeljne liste, ki jih u- čvrstimo z zobotrebcem. .Sarmo damo kuhat v poso- do, kjer se kuha narezano zelJe, dobro prekuhamo, do- damo opdmet. 00 potrebi o- kisamo in solimo. Po okusu papriciramo. FRANCOSKA ČEBULNA JUHA Čebulo nasekljamo na re- zine, jo na maščobi ovenerno. dodamo krompir in jušno zelenjavo, dobro pokuhamo, dodamo sol in orešček. ko je kuhano dodamo bešamel ma- lo kuhamo in pasiramo. Juha mora biti gladka in redka. Vanjo damo kokice. Bešamel: raztopimo maslo, dodamo malo moke, zali je- mo z mlekom in z žlico glad- ko razm'ešamo. Kokice: beli kruh razre- žemo na kocke in jih dobro posušimo. NAVADNA TORTA Spečemo biskvitno testo in ga doma v model, spečemo ga v pol ure pri 200 stopinjah Celzija. Testo ohladimo, ga razrežemo, namažemo z na- devom; plošče položimo na- zaj, vse skupai namažemo z marmelado, poliiemo s čoko- lado, po želji dekoriramo. Masa — testo: 8 jajc, 8 žl-ic sladkorja. 8 žlic moke. Iz be- ljakov napravimo trd sneg dodamo sladkor, moko in ru- menjake, maso dobro preme- šamo. Nadev: maslo ali margari- no penasto umešamo in do- damo sladkor v prahu. MARINIRANE RIBE Ribe očistimo in posušimo s krpo. Dobro jih nasolimo in pomokamo. Opečemo jih na maščobi in pečene zložimo v posodo ter jih ohladimo. Čebulo, korenček, oeteršil damo v maščobo, kier so se pekle ribe in popražimo. Za- lijemo z belim vinom in ku- hamo do mehkega, dodamo celi pooer. lovor in nagelje- ve žbice Ohlajeno maso poli- jemo po nbah. Po 24 urah jih ponudimo. SE NEKAJ BESED O PRIPRAVI KOKTAJLOV Koktajli so pijače, ki jih pripravimo z mešanjem raz- ti okus. ki ga dobimo, har- tin iz Lunkoveca 16, začaisno moničen. Za pripravo kok- tajla rabimo: vermut. gin, si- fon, limionin sok. sladkor in led. Ana koktajl: Petovio klok U4, Petovu) bitter 1/4. Peto- vio vermut 1/4 in Petovio gin 1/4. Po želji dodamo si- fon, limonin sok, sladkor in led Mešati moramo v?aj 15 m mu t. PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ PONEDELJEK, 18. I. 1971 PODVINCI Siliranje krme in sušenje mesa; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. LEVAJNCI Zdravstveno varstvo doma- čih živali; predavanje bo pri Janezu Zampi, Levajnci 10, ob 18. uri. DESTERNIK Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. TOREK, 19. L 1971 TRNOVSKA VAS Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v šoli ob 18. uri. VITOM.^VRCI Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov; predavanje bo v šoli ob 18. uri. JURŠINCI Poti do večje proizvodno- sti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. SREDA. 20. L 1971 POLENŠAK Zdravstveno varstvo do- mačih živali; predavanje bo v šoli ob 18. uri. BUKOVCI Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. GORIŠNICA Poti do večje proizvodno- sti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. ČETRTEK. 21. I. 1971 CIRKULANE Kakšne ukrepe je podvzeti v starih mešanih sadovnja- kih, da bomo pridelali sad- je za trg; predavanje bo v šoli ob 18. uri. PODLEHNIK Jagodičevje kultura, ki da v kratkem času na majhnih površinah pomembne rezul- tate: predavanje bo v šoli ob 18. uri. LESKOVEC Siliranje krme in sušenje sena: predavanje bo v šoli ob 18. uri. PETEK 22. I. 1971 VIDEM Zdravstveno varstvo do- mačih živali; predavanje bo v šoli ob 18. uri. STOPERCE Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov: predavanje bo v šoli ob 18. uri. MFDVEDCE Kako uspešno vzrejamo pujske: predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. NEDELJA, 24. 1. 1971 ŽETALE Siliranje krme in sušenje sena: predavanje bo v šoli ob 7. uri zjutraj. Uspeh carting voznikov iz Ptuja v državnem merilu Avto-moto zveza Jugosla- vije je imela 12. decembra v beograjskem hotelu Taš razglasitev rezultatov za dr- žavna prvenstva za leto 1970. Prisotni so bili vsi najuspeš- nejši tekmovalci vseh avto- moto športov v državnem merilu. Ptujčani so letos pr- vič sodelovali v go-cartu. in sicer ekipno in posamezno. Tekmovalci se delijo v dve kategoriji, in sicer- 100 in 125 ccm. Za ekipo mora so- delovati več voznikov pri re- zultatih, ki se upoštevajo za ekipni plasma, pa v oceno upoštevajo najboljše čase prvh treh tekmovalcev, ne glede na kategorijo. Tekmo- vanja so se vršila po vsej državi in jih ie bilo več. re- zultate s teh tekmovanj pa so točkovali Na osnovi toč- kovanja so dobili najboljše ekine in posameznike v letu 1970. Od Ptujskih voznikov se je te razglasitve udeležil naj- boljši, to je bil letos Rene Glavnik. Za te najboljše je AMZ v Tašu priredila obja- vo rezultatov in banket. So- delovala so tudi razna do- mača in tuja podjetja, ki zalagajo voznike z najboljši- mi gorivT in mazivi, ki so za tako zahtevne stroje neob- hodna. Tu bi lahko omenili firmo Castrol. ki je udele- žence obdarila s pločevina- stimi posodami castrola, v katerih se je tokrat namesto jolja nahajal okusen konjak. Ekipa Ptuja, ki je letos prvo sezono nastopala v car- tingu za državno prvenstvo, je brez dvoma dosegla ogro- men uspeh, saj se je uvrsti- la na drugo mesto izza Lju- bljane. Pripomniti moramo, da je to zelo mlada ek-pa, po stažu pravi začetniki v primerjavi z ostalimi ekipa- mi, ki so kljub rutini in več- letnim nastopom dosegli plasma. Ekipo so sestavljali Rene Glavnik. Slavko Pislak, Uroš Langerholz in Franc Krajnc. EKIPNA UVRSTITEV: 1. AMD Ljubljana. 2. AMD Ptuj. 3. AMD Vrhnika. POSAMEZNA UVRSTITEV V KATEGORIJI 100 ccm: 12. Uroš Langerholz, 16 Dušan Korošec. 19. Smiljan Gabro- vec. POS.A-MEZNA UVRSTITEV V KATEGORIJI 125 ccm: 3. Rene Glavnik. 4. Franc Kranjc. 7. Slavko Pislak. 14. Viki Cvetko. Imeli so tud: predstav^nika v kategoriji juniorjev Slana, ki se je uvrstil na solidno 6. mesto. Po rezultatih vidi- mo, da so se ptujski tekmo- valci res solidno uvrstili in jim je treba izreči pohvalo za doseženi uspeh. Pripom- niti moram, da si je s tret- jim mestom Glavnik prido- bil tako imenovano licenco. To je posebno dovoljenje, ki lastn-ku dovoljuje sodelova- nje na mednarodnih tekmo- vanjih. AMD Ptuj se vsakodnev- no srečuje s finančnimi pro- blemi in fantje, ki so tako' uspešno končali v tem tek- movalnem letu. še vedno ni- majo dovolj sredstev za še uspešnejše delovanje. Pri- pomniti moram, da so si vse tekmovalne stroje, nado- mestne dele in zelo draga goriva večinoma financirali sami. Od ptujskih kolektivov in drugih forumov pričaku- jejo več pomoči, saj po re- zultatih sodeč ima ta šport- na dejavnost v Ptuju zares perspektivo. ak Tednik, vaš list STRAJf 14 TEDNIK — ČETRTEK. 14. januarja 1971 Dnevnik iz leta 1945 (2. nadaljevanje) JANUAR DVAINDVAJSETI: danes je dan mirno minil. TRIINDVAJSETI: Prežive- li smo jasen dan. a prestra*- šilo nas je nekaj bombnikov, ki so odvrgli bombe na po- stajo in na železniški most. V okolici, kjer so padle so se razbile vse okenske šipe. Dve bombi sta padli na njivo Fichtenaua. Hišo sta zelo po- škodovali. Razbili sta okna, vrata in streho. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. ŠTIRIINDVAJSETI: Dan je minil mimo brez alarma. Nad mestom smo opazili ne- kaj izvidnikov. 'PETINDVAJSETI: Sneži. ŠESTINDVAJSETI: Me- gleni dan. Popoldne južno vreme. Nad mestom sta dol- go krožila dva izvidnika SEDEMINDVAJSETI: Po- noči je zapadlo veliko snega. Tudi danes smo opazili ne- kaj letal nad Ptujem. Doma smo praznovali veseli dogo- dek. Starejša hčerka je ro- dila sina. OSEMINDVAJSETI: Preži- veli smo mirno nedeljo. Zet je prišel iz Maribora. Od Str- nišča je moral v Ptuj peš. za- radi visokega snega. DEVETINDVAJSETI: Nad Ptujem je dvakrat zakrožil zrakoplov čez železniško pro- go in odletel. TRIDESETI: Pritisnil je hud mraz, 21 stopinj Celzija pod ničlo. Nad mestom so krožili posamezni izvidniki. ENAINTRIDESETI: Ob pol eni uri je ogromno angleških :n ameriških letal preletelo Ptuj. Nekateri sodijo, da jih je bilo okoli 1000. Leteli so v velikanskih skupinah, dru- ga za drugo proti jugu. Ob štirih smo slišali šele sireno, da je nevarnost mimo. FEBRUAR PRVI: Danes krožijo nad Ptuiem bombniki. Angleški so in amerikanski. V Spuhlji in Zabovcih so odvrgli baje 18 bomb. Pri tem je izgubila življenje neka ženska in ne- kaj otrok. Poškodovana so tudi poslopja, nekatera po- rušena. Alarm je vznemirjal od enajste do petnajste ure. Mesta se bombe niso dotak- nile. Vesele vesti se širijo. Rdeča armada je le še 70 km od Berli.ia! DRUGI: Danes so nam ja- vili v službo po telefonu, da letala nizko krožijo. Ob dveh popoldan je bil alarm, a le- tal nismo k sreči učakali. TRETJI: Vreme je južno in jasno. Avion: so danes raz- bili dve lokomotivi na pro- gi Cirkovce, — dve pa po- poldne na Pragerskem. ČETRTI: Zopet je zasijal jasen dan. Preživeli smo ga brez alarma in nizko letečih letal, PETI: Oblačen dan se je obetal, ko smo se zbudili, to- da popoldne je posijalo nad naše staro mestece sonce. Starejša hčerka se je vrnila iz bolnišnice s svojim novo- rojencem. ŠESTI: Spet nas je tolaži- lo lepo vreme. Dan je minil brez alarma. SEDMI: Sijalo je sonce. Neko letalo pa je nizko ob- streljevalo vlak na Hajdini. Pri tem je ubilo 8 ljudi, O- koli štirih popoldne je spet zatulila sirena. Alarm je tra- jal do tri četrt na štiri. Nad Ptujem smo zagledali veliko skupin bombnikov, bilo jih je ogromno. Leteli so proti jugu. nekateri pa tudi proti severu. Na Ptuj in okolico niso odvrgli nobene bombe. OSMI: Danas se je zgodilo nekaj pretresljivega. Nemci so ustrelili za ptujskim po- kopališčem 20 talcev. Mašče- vali so se, ker so gestapovcu Križancu odpeljali partizani otroka. Križanec je bil pred vojno 7.aposlen pri podjetju perutnine Reinhardt v Ptuju, Med vojno pa se je spajdašil z gestapom in oblekel njiho- vo suknjo, ibanes so se po- javili nad Ptujem spet bomb- niki in tudi nekaj izvidni- kov, napada iz zraka pa ni- smo doživeli. Alarm je tra- jal od četrt na dvanajst do dveh popoldne, DEVETI: Lep dan. Toda tišino lepega dne je pretrgal alarm, ki je trajal od pol dvanajstih do tričetrt na dve popoldne. Toda letal nad Ptu- jem ni.smo videli. Dalje prihodnjič VLEČNICA V PTUJU Občinska zveza za telesno kulturo je naročila v Ljub- ljani pri zasebnem proizvajal- cu novo vlečnico Ptujčani so pokazali zanimanje za smu- čanje in OBZTK je prišla na idejo, da nabavi vlečnico, Pri- pnsvljena je tudi že lokacija in sicei na Ponorami na zem- ljišču, ki je last Potrča in Ca- pudra. Omenjena lastnika sta že dala pristanek, kar je z njune sU-ani zelo pohvalno in spodbudno za pospeševanje smučarskega športa. Smučanje je eden izmed najbolj zdra- vih športov in bilo bi zelo dobro, čc bi ga malo bolj pro- pagirali OBZTK je v ta na- men razpisala tečaj, ki se bo pričel že to soboto. Tečaj naj bi potekal v dveh izmenah in sicer dopoldne in popoldne. S tem bodo dosegli, to, da bo tečaj dostopen vsem. Tu je v prvi vrsti mišljena šolska mladina,, ki ima iz- menski pouk. Zanimanje se je pokazalo, vendar o kakih rezultatih še ne moremo go- voriti, ker rok prijav še ni potekel, pričakujejo jih nam- reč še več. Vlečnica bo dolga 150 met- rov, urna kapaciteta pa je 200 vlek. Kot smo že omenili, je vlečnica izdelek zasebnega mojstra Kuštrina iz Ljublja- ne. Vlečnico poganja Tomo- sov motor, ki ima 4 konjske moči. Ta proizvod kaže, da se je dobro obnesel. kajti na- ročil je mnogo, tako, da tudi OBZTK že nekaj časa čaka nanjo. Vlečnico naj bi dobili v prihodnjem tednu in jo ta- koj ludi nioutitdli. To je nam- reč tip montažne vlečnice, ki jo je mogoče transportirati že z osebnim avtomobilom. Organizator namerava pri obratovanju namestiti hono- rarnega upokojenca, ki jo bo upravljal. Vožnja , oziroma vleka naj bi stala 50 par, ta- ko, da bi bila res vsakemu dostopna. Iz te voznine bi kri- li vse stroške obratovanja, vzdrževanja in goriv ter ho- norar upravljalca, OBZTK bo poskušala prositi Za pomoč pri nakupu ptujske kolektive, kajti sama nima dovolj sred- stev. Vlečnica velja okrog 9,000 dinarjev. ak Kmetijski kombinat Ptuj, obrat kletarstvo Slovenske gorice, Ptuj Priporočamo naša zaščitena vina za praznične dni: Rimljan anno 69, Laški rizling. Beli burgundec. Pater kletar. 2elimo vsem potrošnikom naših vin srečno novo leto 1971! Še k sestavku: Novoletna darila zq delavce obrata »Jeruzalem« V prvi številki Tednika letos je bil na 9. strani objavljen sestavek pod naslovom »Novo- letna darila za delavce obrata Jeruzalem«. V ponedeljek, 28, decembra 1970, so v banketni sobi v ho- telu »Jeruzalem« v Ormožu prejeli darila dolgoletni in v letu 1970 upokojeni delavci »Slovenija vina«, samostojnega obrata »Jeruzalem« — Ormož. Za dolgoletno in prizadevno delo na bivšem kmetijskem kombinatu so upokojenci spre- jeli ure z vgraviranim naslo- vom kombinata. Danes za dopolnitev sestavka objavljamo še fotografije, ki so bile izdelane prepozno, da bi bile objavljene istočasno s se- stavkom, zato bralce prosimo za razumevanje. Sliki prikazujeta slavdjence v banketni sobi hotela »Jeruza- lem« pred slavnostnim kosilom. Prisotna sta tudi sekretar in direktor Matija Ratek iz samo- stojnega obrata »Jeruzalem« Ormož. ^ DOMOVINSKA LJUBEZEN Špartanski junak Leonida v starem veku je znan kot največji domoljub vseh ča- sov. Ko je stari Grčiji gro- zila perzijska nevarnost, so se Atene združile s Sparto, k: je imela izurjeno vojsko, se- stavljeno iz samih veteranov. Na čelo te vojske je stopil kralj Leonida in počakal v zasedi perzijsko vojsko. Toda vmes je posegla usoda, kajti nek iz/dajalec je pripeljal per- zijsko vojsko Leonidi za hr- bet in pričel se je strašen po- kol. Čeprav je Leonida videl, da ni upati na zmago, se kljub temu ni umaknil z bo- jišča. Boril .se je v prvih vr- stah in zadrževal Perzijce«. da so v notranjosti Grčije lahko utrjevali mesta. Toda številna premoč je premaga- la Leonidove junake Vsi s kraljem Leonido so padli v soteski pri Termopilah. O tem nam priča tudi spome- nik, postavljen šoartanskim junakom, na katerem niše: »Človek, ki tod mimo gre.Š. sporoči Spartancem, da leži- mo tu mrtvi, ker je tako u- kazala domovina!« Nogometna tekma v snegu Na novo leto letos smo bili; Ormožani priča edinstveni no- gometni tekmi, tekmi v polet- nih dresih m kratkih hlačah po skoraj pol metra debeli snežni odeji. »Spoprijeli« so se »Veseli špricarji« in »Laško p:vo«;<. Moštvi sta .se mi zdeli popol- noma neznani, zato sem vpra- šal in se o tem pozanimal pri Milanu Naj žar ju in Francu O- žeku, ki je sicer vratar roko- metne ekipe »Jože Kerenčič«, Ormož, »Mi sami, torej mladinci iz Ormoža, smo ustanovili ti dve ekipi, plakate pa razobešamc zato, ker bi radi vedeli, ali bc kdo prišel na tekmo,« mi je odgovoril Milan Najžar iz Lo- peršič. Na novo leto se je ob dveh popoldne zbralo nad 50 gle- dalcov, ki so pozorno spremlja- [ 1: dogajanje na igrišču. Točne i ob napovedanem času sta sc i na igrišču v Mestn^ grabi po- i javili ekiipi, po vseh pravilil pozdravili in tekma se je pri- čela. Tudi tekma se je odvija- la po pravilih, samo to je bilo morda izven pravil, da so .si igralci med tekmo, ko je bil aut ali morda kakšen prekr- šek, privoščili in se podkrepili z vinom iz petlitrske pleten-i ke. Sicer pa je bilo vse v re- 1 du. razen še mogoče to, da ;e marsikateri igralec še bil ood vplivom silvestrskega večera, ali bolje povedano, silvestr- skega vina. Kakor se je tekma po vseh pravilih pričela, tako tom 2:1 v korist »Veselih šon- ■se je tudi končala, z rezulta- 'carjev«. To je bila edinstvena tekma |v Ormožu. Neuradno se je tu- 'di izvedelo, da bo podobna tekma 23, februarja, torej na pustni torek. To bo nogomet- na tekma v maskah. ' Torej, ■kogar zanima ta tekma, nai se* -na pustni t6rek oglasi v Or- )možu in si ogleda to zopet e- 'dinstveno tekmo. Tekmo je so- -dil Franc Ožek. 1 FK TEDNIK — ČETRTEK. 14. januarja 1971 STRAN 15 Pozdrovlenc gospe no go- spodje, pozdrovleni fsi, ki v prieški ali pa keri koli drii- gi šprohi preklijate vsoko- dnevne montre no težo ve! Moren van povedati, ke sen pri svojih pefcnošestdesetih letih celi trdi grota, tiidi tan. ge me Je že pred leti kop zadela. To pa je posledi- ca letošje pesje zime no Do- mankaja kurilnega olja. Ve- te, mija z Mico sma si že len- sko leto svojo gospodinjstvo malo modernizirala no sma si za zimsko segrevaje kupila tisto peč na olje. Vete, to je joko praktična zadeva, nale- ješ olje no dvo dni fkiip go- ri. Ne treba nič drv nositi, pepela pucati, nasplošno je to joko pametna pogriintaci- ja. Jebal ga na motkin stil, odo pa se tak zgodi, kak se je letošjo zimo, ke je totega prekletega olja sfalilo — te pa je križ no preklijaje po hiši. Pri nas na deželi še je to hec, saj lehkp hitro v kru- šno peč zakliriš pa ie drgoč toplo, samo mija z Mico sma mela toko smolo, ke se na- ma ie to v jesen krušna peč s kriihon vred podrla. Zaj pa je še toto olje sfalilo. Jas si ali nikak ne ven razložiti, kak je s totin našin oljovin virtsvon. Najpret nan ie sfalilo bučno ali boj po domočen povedani tikvi- nn olie. zaj pa še te toto go- rilmo za peči. Jas si to tak po svoien razlogan pa ne ven. mon praf ali ne. Najbrž so naši gospodarstveniki vso o- Ije zniical: za podmazoveje varstvo vozi, saj nan zaj o- tistih kole, na kerih se našo bečovlejo, ke de v letos j en leti toti gospodarski cug za- čeja brez zamiide no izgiib voziti. Premo j duši, jas vete v to nič preveč ne vervlen pa če glih do se vsi lagari no ves mehanizem v olji ko- pa. Zato lehko sklepamo, ke bučnega no gorilnega še du- go nemo meli na razpologo. Zato pač naj vsoki može po svojih močeh. Najbojše je pač mazati pri šefih no svo- jih predpostovlenih, seveda pa je prepovedano no nevar- no mazati pri jihovih tajni- cah no sekretarkah. Ce pa že bote pa namažte tak. ke šef toga nede zveda. To van naj bo ta,k en mali novik. Ke pa se tiče tikvine- ga olja saj vete tistega za še- loto pa je najbojše, ke name- sto olja malo bencina fcoj vlejete. Ven za dober recept: Manj te ga vleli — bojša de šelota. Za tiste, ki nema j o olja za gorilne peči pa glih tak en dober nasvet mene, prleške- ga Lujza: »Najbojše bo. ke si vso tisto jezo. ki vas kii- ha okoli totega olja. zevežele v eno vejko vrečo in jo te, gdo de vas najboj zeblo, na mrzli peči skuhajte. Premo j duši te vidli, ke de van ta- koj vroče grotalo. Tejko van naj bo o toti oljovi krizi, zaj pa še pogled- nimo, kaj nan je napisa Franček izpod Haloz: SPO.STOVON1 KOLEGA LUJZEK! Ce glih je zaj tista ta glov- na turistična sezona že za- mrznola pa moremo tudi mi Haložani fčosik v našo Šta- jersko metropolo Marprog poglednoti. Veš, akomulator, to je ti- sta škotla, ki v avti elektri- ko vzdržovle. Veš, jas sen si pred krotkin svoja prometna sredstva na kolca sprava pa mi je tak po domočen avto crkna. Zveda sen. ke je negi v Marprogi nekšni stručnjak za tote zadeve poprovlati. Z naslovon v mošji. sen se od- pela v Marprog no sen se fejst namontra pret kak sen nejša tisto gaso, ki je na ni- benen urbanističnen načrti nesen najša gor namolane. Lujs. zaj pa m: ti povej, kak se naj znajde Prlek ali oa Haložan v Marprogi, če pa še zaj v atomski dobi nesmo kr- stili fseh ulic, ki so v zodjen cajti zrasle na periferiji me- sta? Veš Franček. najbojše bo, če si vzameš drugič kre sebe kompas, drgačik se t: lehko zgodi, ke bo^ na Pobrežje o- diša. saj veš to je tan. kak maio Marpr07.ani zodji dum svojega živleja. Ptujčani smo zavolo toga malo na bojšen, saj so to v prejšjen meseci na novo krstil: okoli 60 ulic. Ja pa še nekaj Franček. ne- sen veda ke si si afto kiipa. Povej mi. si bija v inozem- stvi ali si ge kokšni šef gro- ta? Te pa srečno: Micki iz Pr- lekije se zahvaliivlen za no- voletno čestitko. Marjan iz Liikarije no Mihalek od Vej- ke Nedle ta prišla na vrsto drugi tjeden. Vaš vdon! Lujzek TEKMOVANJE VOJAKOV IN CIVILISTOV Pred kratkim je komanda ptujske garnizije organizira- la naslednja tekmovanja: — v šahu, namiznem tenisu, streljanju z vojaško pu.ško, vojaško pištolo ter v strelja- nju z zračno puško. Na sporedu je bilo tudi že tradicionalno tekmovanje v šahu in keglanju med stare- šinami garnizije in reprezen- tanco Ptuja. Tekmovanj se je udeležilo več kot 300 tekmovalcev. RE.ZULTATI: Sah: 1. mesto Sindikalna ekipa škol. centra kov. stroke, pred ekipo garnizije in ekipo ZROP Ptuj. Namizni tenis: 1. mesto, ekipa garnizije Ptuj, 2. mesto Zveza mladine Ptuj. 3. mesto Ekonomska šola Ptuj. V streljanju z vojaško puško je razvrstitev sledeča: 1. mesto ekipa garnizije s skupno doseženimii 411 krogi, 2. mesto ekipa strelske druži- ne »TURNISCE« s skupno 403 krogi, 3. mesto ekipa strelske druži- ne »Železničar«« iz Ptuja s skupno 388 krogi. Med posamezniki so se tek- movalci razvrstili takole: 1. mesto Stanko Pulko. iz ekipe »TURNiSCE« s 116 krogi. 2. mesto Nikola Kilibordn — major iz ekipe GARNIZIJE s 114 krogi. 3 me.'?to Štefan Laura. iz eki- pe »ŽELEZNIČAR« P 108 krogi. V streljanju z vojaško pišto- lo, je plasma ekip naslednji: 1. mesto I. ekipa garnizije s 304 krogi. 2 mesto TI. ekipa garnizije s 262 krogi. 3. mesto ekipa str. druž. »TUR- NTSCE« s 239 krogi. Med posamezniki je vrstni red naslednji: '1. mesto kapetan Slavko Iva- novič iz I ekipe garnizije s 85 krogi, 2 mesto st. vodnik 1 ki. Vido- sav Todorič iz I. ekipe garni- zije s 77 k. 3. mesto Stanko Pulko. iz str. druž. »TURNISCE« s 75 kro- gi- Tekmovanje z zračno puško 1. mesto str družina »TURNl- SCE» s 76-1 krogi, 2 mesto ekipa garnizije Ptuj s 739 krogn. 3 mesto ekipa str družine »ZROP« Ptuj s 694 krogi. Posamezni plasma 1. mesto Franc Simeonov iz ekipe »MILICA« Ptuj. s 89 kro- gi, 2 mesto Štefan Skok iz str- druž. »TURNISCE. s 87 kro- gi. 3 mesto Slavko Oolc. iz ekipe str družine »TURNISCE-. s 84 krogi. Zmagovalci, skupni in nai- boliši posamezniki so na sve- čanosti preieli nokale in di- plome ki jim iih ie i7i^<^''il komariHont ntni<^Vp P3rni7iie rofloolkovnih Al^i?^ cr+ou- ch^- ležbo in športn^^ oHnp5r>nae VekoRlav Pešič Lepa gesta »Haloškega bisera« Upokojencem se zdi da ka- ne v njihovo življenje svetel žarek, če se jih spomnilo nek- danji sodelavci in iih nova- bijo v svojo sredino To omenjam zato. ker te je sindikat Gostinskega pod- jetja »Haloški biser« vsako leto spomnil svojih nekda- njih članov tako. da nas ie obiskal in obdaril. Letos oa nam je podjetje oripravlo posebno presenečenje. Pova- bilo nas je v hotel »Poeto- vio«. kier sta nas sprejela direktor Rudi Bratec in pred- sednica sindikalne podružni- ce Kristma Gorišek. Po od- lično pripravljeni zakuski in kozarcu vina je stekel pogo- vor o nekdanjem delu. ki ?a je večkrat prekinila tudi ve- sela pesem. Cas je hitro po- tekel in kmalu sano se razšle na svoje domove. Zahvaljujemo se Gostin- skemu podjetju »Halošk: bi- ser«, posebno pa direktorju Rudiju Bratecu. ki nam ie to prijetno in nepozabno sreča- nje omogočil. Osebno dolgujem še poseb- no zahvalo kolektivu »Halo- škega bisera«, direktorju Rudiju Bratecu in Kristini Goriškovi za darila ob 70 let- nici. Kol^-ktivu želimo še naprej uspešno delo. v imenu povabljenk Rozika Jelinek Tednik, vaš Sist str Al i 16 tednik — Četrtek, h. januarja 197; NEDELJA, 17. Januarja 1971 6.00 — 8,00 Dobro jutro! — vmes ob 6,05 Porociila 6 30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6,50 Danes /.a vas 7,00 Poročila 7.20 Informativna oddaja 7,30 Za kmetijske proizvajalce 7,40 In- formativna oddaja 8,00 Poročila — Radijski in 'I^V spored 8.05 Ra- dijska igra za otroke 8.45 Orke- stralne skladbe, 9,05 Koncert iz naših krajev lu.OO Se pomnite, to- variši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10 40 EP 10.45 — 13.00 Poslu- šalci čestitajo — vmes ob 11 00 — 11.15 Poročila 11,50 — 12.00 Pogo- vor .s poslušalci 12.00 — 12.10 Po- ročila 13.00 Poročila 13.15 Obve- stila in zabavna glasba 13.30 Ne- delj.ska reportaža 13,50 Z doma- čimi ansambli 14.00 Poročila 14.05 Vedri zvoki 14 30 Humoreska led- na 14,50 Godala v ritmu 15.00 Po- ročila 15.05 — 17.00 Športno popol- dne — vmes ob 16.00 EP 17,00 Po- ročila 17.05 Iz opernega sveta 17.30 nadijska igra 13.20 Kreutzerjeva sonata 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 18.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »v nedeljo zvečer« 22 00 Po- ročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila PONEDELJEK, 18. januarja 1371 4.30 — 8.00 Dobro jutro!, poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Danes za vas 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vremen- ska napoved — Informativna od- daja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Ra- dijski in TV spored 7.45 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14,30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni Intermezzo 15.40 Poje zbor »Svobode« iz Britofa pri Kranju 16.00 Iz operetnega sveta 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno po- poldne 18.00 Poročila 18.15 »Signa- li« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Maksa Kumre 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Mo- zart: 3. in 4. dejanje opere »Figa- rova svatba« 21.25 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturo 23.15 Igrajo veliki orkestri 24.00 Poro- čila. TOREK, 19. Januarja 1971 14.00 Poročila 14.10 Glasba mla- dih 14.30 Z orkestrom Ron Good- ^ win 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 Ljubljanska banka 15.00 Dogodki ■ ln odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Revija slovenskih so- pranistk 16.00 »Vrtiljak« 16.40 »Rad ' imam glasbo« 17.00 Poročila 17.10 Popoldanski koncert 18.00 Poroči- , la 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine 19.00 Lah- ko noč. otroci! 19.10 Ansambel Toneta Kmelca 19.26 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20..30 Od premiere do pre- miere 21.30 Lahka glasba 22.00 Po- ročila 22.15 Bachove koralne predigre za orgle 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Po- pevke po svetu 24.00 Poročila SEEDA, 20. januarja 1971 14.00 Poročila 14.10 Koncertni valčki 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Pet minut za EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Capriccio in kolo 16.00 »Vrtiljak« 16.40 V studiu 14 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni po- govori 17.25 Naša glasbena galeri- ja 18.00 Poročila 18.15 Mascagni: Cavalleria rusticana 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni večeri Simfonič- nega orkestra 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23 05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Po- ročila ČETRTEK, 21. januarja 14.00 Poročila 14.10 »Pe.sem iz mladih grl« 14.30 Operetni zvo- ki 14.45 »Mehurčki« 14 55 Kre- ditna banka Mariboi in Ptuj 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermi*zo 15.40 Ruske narodne pesmi 16,00 »Vrtiljak« 16 40 Zabavna in lahka glasba 17.00 Poročila 17 10 Koncert po željah poslušalcev 18,00 Poro- čila 18,15 Iz kasetne produkci- je RTV Ljubljana 18 30 Z or- kestrom Hugo Strasser 18,45 Naši zn;.ns1veniki pred mikro- fonom 19 00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19,15 Ansam- bel Jožeta' Privška 19 25 Pet minut za EP 19 30 Radijski dnevnik 20 00 Domače pesmi in napevi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22 00 Poročila 22.15 Iz opusa Igorja Stravinskega 23.00 Poročila 2305 Literarni nokturno 23,15 .Taz? 23 40 Popevke 24.00 Poro- čila PETEK, 22. januarja 14.00 Poročila 14.10 Skladbe za mladino 14 30 EP 14 35 Po- slušalci čestitajo 14.55 Pet mi- nut za EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turi- ste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 »V tempu landlerja« 16.00 »Vrtiljak« Iti.40 »Rad imam glasbo« 17.U0 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.2U Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 Ja- naček: »Po zarasli stezici« 18.50 Ogledalo na.šega časa 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Ansambel Vilija Petriča 19.25 EP 19-30 Radijski dnevnik 20.00 »Naj na- rodi pojo . . .« 20.30 »Top pops« 21.15 Oddaja o pomoščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov do- mačih 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila SOBOTA, 23. januarja 14.00 Poročila 14.10 Glasbe- na pravljica 14.30 Domači na- pevi 14..55 Gorenjska kreditna banka 15 00 Dogodki in odme- vi 15.30 Glasbeni inter.mezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslo- vanskih narodov 16.00 »Vrti- ljak. 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.,50 Ansambel Francija Pu- harjs 18.00 Poročila 18.15 Sim- fonični plesi 18.45 S knjižne- ga trga 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Rudija Bardorferja 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovi- no 21.15 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za iz- seljence 23.00 Poročila 23.05— —01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. RODILE SO: Marija Jurič, Kokolajnščak 9 — Srečka; Julij a na Krajnc, Merčnikova 8. Ljubljana — Ignaca; Marta Visenjak. Pr- venci 3 — deklico; Karlina Lesjak. Draženci 51 — Fran- ca; Marija Ganzi, Kog 97 — Bojana; Marija Stampar. Središče 82 — deklico; Ivan- ka Kokot. Hrastovec 153 — deklico; Marija Krajnc. Pod- vinci 13 — deklico; Ljudmi- la Rozman, Kungota 42 — Zvonka; Marija Gradišča]. Presika 8 c — dečka; Ana Ro- škar. Bukovci 38 — dečka; Marija Moravec. Drakšl 9 — dečka: Marija Tomanič. Ge- rečja vas 1 h — dečka; Mar- ta Rizman, Slavka Osterca 6. Ljutomer — Urško; Zofija Krajnc. Slaptinci 13 — deč- ka; Hermina Sneberger. O- rešje 6 — dečka; Amalija Fekonja. Trubarjevo naselje — Andrejko; Cecilija Krajnc Grajenščak 77 — Silva; Ma- rija Vidovič. Bukovci 166 — Marijo: Marija Levstik, Vi- dem 16 b — Franja; Kristi- na Petek. Polenci 34 — An- tona; Angela Brumen Tr- novski vrh 27 — deklico; Majda Kaučič, Branislavci 24 — Andreja; Marjeta Kai- serberger. Gerečja vas 63 — Romana; Pavla Moravec, Drakšl 21 — Franca; Eliza- beta Marin, Ritmerk 11 — Zvonka; Terezija Kristovič Goričak 5 — dečka; Marija Neubauer. .Sestrže 3 — Iva- na; Anica Car, Paradiž 30 — Rajka; Slavica Ceh. Dr.ste- Ija 33 — Danila; Marti Tu- §ak. Cvetkovci 72 — dečka Ivka Job. Sodinci 14 a — Jo- žico; Anica Herega. Sp. Haj- dina 125 a — Suzano; Mari- ja Sok. Moškanjci 73 — Li- dijo; Miroslava Kovačič. Lov- renc 102 — Eriko; Olga Na- past. Na gradu 5 — Boštjana; Angela Breg, Grajenščak 12 — Danila; Anka Juričinec, Brezje 12 —- Mladena; Neža Rotvajin, Mariborska n. h — deklico; :.:iliva Murk, Str- mec 19 a — Jožico; Fran- čiška Klemenčič. Godemarci 51 — Francko. POROKEr Stanislav Butolen, Zetale 42 in Angela Vrtnik. Cermožiše 58; Jožef Mohorič, Gabernik 13 in Jožica Serec, Ormož, Ljutomerska 38; Mirko Plohi, Strejaci 5 in Marija Kirič, Kidričevo 5. UMRLI SO: Marija Beranič, Prešernova 15, roj. 1898, umrla 3. L 1971; Franc Kosi. Naselje bratov Reš 7, roj. 1909. umrl 1. L 1971; Metod Babic, Rogozni- ca 16 a. roj. 1934, umrl 3. L 1971; Štefan Celan. Slovenja vas 30. roj. 1909. umrl 3. I. 1971; Marija Jeza. Sp. Haj- dina 67. roj. 1898. umrla 4. L 1971; Ivan Ivančič. Turški vrh 50, roj. 1939, umrl 4. I. 1971; Ivan Fajt. Cesta Olge Meglic 12, roj. 1906. umrl 7, I. 1971; Matilda Stainer, Ge- rečja vas 74, roj. 1943. umr- la 8. I. 1971; Marija Potoč- nik, Strmec 8, roj. 1901. umr- la 7. L 1971: Štefan Antič. Stoperce 57, roj. 1912, umrl 9. I. 1971; Jakob Gabrovec, Ormoška 6, roj. 1897, umrl II. I. 1971. ZAHVALA Ob boleči izgubi nčiše drage žene, niaine, se- .stre, svakinje in stare mame Marije Potočnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom in znancem, ki so sočustvovali z n^ami, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako le- pem številu spremljali na zadnji poti. Hvala zdravstvenim delavcem in strežnemu osebju kirurgičncga oddelka bolnišnice dr. Jo- žeta Potrča v Ptuju. Posebna hvala strežnici Marici, svakinji Antoniji Ceh in nečakinjama Mariji in Sonji za izkazano pozornost v naj- težjih dneh njene zahrbtne bolezni. Slov. Bistrica, Majšperk, Hoče in Desternik, dne 10. I. 1971. Žalujoči: mož Alojz, sin Janko, Franček in Pepek, ter hčerka Mimika z družinami in osta- lo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame — stare mame Marije Jeza s Sp. Hajdine se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in nam iz- razili sožalje. Posebna zahvala Občinskemu odboru Rdečega križa Ptuj, sindikalni podruž- nici SO Ptuj, Splošni bolnišnici Ptuj — trans- fuzijskemu oddelku in njenemu predstojniku dr. VRECKOVI za izraženo priznanje. Iskre- na hvala . primariju dr. NEUDAUEHTU in zdravstvenemu osebju internega oddelka S[)lošne bolnišnice Ptuj, ki so ji v poslednjih trenutkih lajšali bolečine. Žalujoči: družina Lončar in Haložan. PRODAM gradbeno parcelo s sadovnjakom ob glavni cesti v Budini ter belo ln rdeče vino. V poštev pride tudi tuja valuta. Naslov v upravi. UGODNO prodam električni Šte- dilnik tobi, Šivalni stroj singer in peč na drva. Matilda Pod- križnik. Trubarjevo naselje V. devotorček. UGODNO prodam aH dam v na- jem 5 ha posestva vseh kultur s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Strmcu 8, p. De- sternik pri Ptuju. Alojz Potoč- nik. PREVZAMEM skrb za upokojen- ca ali upokojenko, ali tudi ču- vanje otrok. Naslov v upravi. SORO in kuhinjo nudim družini, ki bi mi pomagala pri kmečkem delu. Naslov v upravi. POCENI prodani rabljeno spal- nico, dvodelno omaro in poste- ljo ter moške drsalke za umet- nostno drsanje »hudora« s čev- lji »adidas« št. 40 s ščitniki. Na- slov v upravi. KOMPLETNO spalnico iz meh kega lesa prodam. Naslov v u pravi. PRODAM objekt za rušenje ii betonske sohe. Naslov v upradi PRODAM enonadstropno pod kleteno stanovanjsko hi.^o s so dobnlm gostinskim lokalom. O gled vsak dan. Ivan Bister. Doi nava. Cene pri ptujski M »Povrtnini« m ZELENJAVA: -1 krompir 1,00; čebula 2,6* rdeča pesa 2.00; solata 6.0t ohrovt 2,40; zelje 1.80: fižc 6.50; če-sen 10.00; kLslo zelj^ 3,00: SADJE: jabolka 3.00; hruške 4,0(' grozdje 4,80; mandarine 6.0C banane 5.45; oranže 5,00; I'' mone 4,90; OSTALI PREHRAMBNI ARTIKLI: pšenica 1,50; koruza 1.35 ajdova kaša 7,00; ječmen' kaša 1,16; jajčka 0,90, TEDNIK zdsia časor>'snl zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Anton Bauman - Izha- ja vsak četrtek — Tekoči račun pri sdk Ptuj. 51. 524-3-'72. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica 14.